Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Ned Avg 03, 2008 3:47 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI:

NAJNIŽJA SOCIALNA RAZSLOJENOST ?

/13/...da je statistika zelo varljiva nam pričara ta podatek, da smo na prvem mestu, ki ga delimo skupaj z Dansko, po socialni (ne)razslojenosti družbe, takoj se pa zgrozimo ob podatku, da je med najbolj revnimi kar 1/4 prebivalstva v Sloveniji: Embarassed

Imamo najnižjo socialno razslojenost v EU, a kar četrt milijona revnih Slovenija spada med države z najnižjimi tveganji revščine v Evropski uniji (EU). Ob tem je po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj skupaj z Dansko na prvem mestu v EU po dohodkovni enakosti. Minister za razvoj Žiga Turk ugotavlja, da ostajamo med najbolj kohezivnimi družbami v Evropi, včasih tudi za ceno tega, da bolj ustvarjalnih ne plačamo toliko več, kot bi si zaslužili. Nasprotno pa Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, pravi, da je v Sloveniji pod povprečjem vse težje živeti. Predlani je v Sloveniji živelo 234.000 ljudi. Čeprav se socialna razslojenost v Sloveniji povečuje, pa po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) še ni skrb zbujajoča. Petina najbolj bogatih prejema v povprečju za 3,4-krat višji dohodek kot petina najbolj revnih (leta 2000 je bil mnogokratnik 3,2), medtem ko ima v Evropski uniji (EU) petina premožnih za 4,8-krat višje prejemke od petine z najnižjimi dohodki. Po dohodkovni enakosti je Slovenija na prvem mestu skupaj z Dansko. Slovenija spada med države z najnižjimi tveganji revščine; v primerjavi s povprečjem EU je tveganje revščine nižje za štiri odstotne točke. Stopnja tveganja revščine je v letu 2006 znašala 11,7 odstotka, kar je za 0,4 odstotka manj kot leto pred tem. Če pri izračunu stopnje tveganja revščine upoštevamo poleg denarnih dohodkov tudi dohodke v naravi, je bila stopnja tveganja revščine še nekoliko nižja in je znašala 11,1 odstotka. Različni pogledi na razslojevanje in revščino Minister za razvoj Žiga Turk pravi, da ti podatki »nikakor ne pritrjujejo sicer popularni tezi, da se spreminjamo v bistveno bolj razslojeno družbo. Nasprotno, ostajamo med najbolj kohezivnimi družbami v Evropi in na svetu, včasih tudi za ceno tega, da bolj ustvarjalnih in pridnih ne plačamo toliko več, kot bi si zaslužili,« opozarja Turk. Po mnenju ministra Turka je bolj kot razkorak med bogatimi in revnimi pomembno, kako živijo tisti z najnižjimi in podpovprečnimi dohodki. »V letu 2007 se je ob visoki gospodarski aktivnosti povečevanje zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti še okrepilo. Znižala se je tudi dolgotrajna brezposelnost, ki pa še ostaja strukturni problem. Vendar bistveno zmanjšanje nezaposlenosti v tem mandatu mnogim omogoča boljše življenje, prav tako se gospodarska rast neposredno preliva v višji standard revnejših, medtem ko bogati živijo udobno tudi v času gospodarske krize in recesije,« ocenjuje Turk. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), pravi, da »makroekonomski pogledi pogosto zakrivajo pravo podobo. V sindikatih se srečujemo s podpovprečjem in naš vtis je, da je pod povprečjem vse teže živeti. Vse več pravic in dobrin je odvisnih od materialnega položaja, na primer v zdravstvu. Poleg tega opažamo vse več revščine tudi med zaposlenimi. Marsikdo dela tudi po 12 ur na dan in komaj preživi,« opozarja Semolič. V Sloveniji po Semoličevem mnenju primanjkuje občutljivosti za probleme drugih. »Zlasti bogati sloj ne sprejema slike o revežih in tega, da je treba vzpostaviti sistem, ki jim bo pomagal,« pravi Semolič. Po njegovem mnenju se da proti revščini najbolj učinkovito boriti s kakovostnimi delovnimi mesti in dohodkom, ki omogoča dostojno življenje. Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da je v Sloveniji raven socialne zaščite zelo visoka. »Imamo široko mrežo socialnih subvencij ter sistem mehkega odpuščanja in odhajanja v pokoj,« ocenjuje Kovač. Po drugi strani pa se po Kovačevem mnenju socialne razlike povečujejo. »Razlike med bogatimi in revnimi ne bi bile kritične, če bi ljudi spodbujale, namesto da jih delajo pasivne. Žal je pri nas tako, da razlike delujejo na ljudi depresivno in jim zmanjšujejo motivacijo. Za to je kriva naša poslovna kultura, ki izhaja iz starega prepričanja, da je za socialno blaginjo odgovorna država, ne pa lastna aktivnost,« meni Kovač. Brez socialnih transferjev bi se revščina podvojila Čeprav so statistični podatki o socialni razslojenosti spodbudni, pa se pod površino skriva marsikaj manj spodbudnega. Razmeroma nizka stopnja tveganja revščine kaj hitro zbledi, če vemo, da je predlani v revščini živelo 234.000 oseb; pri samskih osebah velja za prag tveganja revščine mesečni razpoložljivi dohodek, nižji od 466 evrov, za štiričlansko družino dveh odraslih in dveh otrok pa 978 evrov. Tveganje revščine obenem pomembno znižujejo socialni transferji. Osnovna stopnja tveganja revščine je stopnja po socialnih transferjih, ko se tudi vsi socialni transferji (socialni in družinski prejemki skupaj s pokojninami) vštevajo v dohodek. Če prebivalci ne bi prejemali socialnih in družinskih prejemkov, bi se stopnja tveganja revščine podvojila (24,2 odstotka v letu 2006). Podatki kažejo, da so največjemu tveganju revščine izpostavljena gospodinjstva brez zaposlenih članov; še posebno tista, ki imajo vzdrževane otroke, saj pri njih stopnja tveganja revščine znaša kar 59,4 odstotka. Sicer pa so bila tveganju revščine najbolj izpostavljena gospodinjstva z enim članom (42,5 odstotka), enostarševska gospodinjstva z vsaj enim vzdrževanim otrokom (22,1 odstotka) in pari s tremi ali z več vzdrževanimi otroki (15 odstotkov). Tako kot med gospodinjstvi je tudi med posamezniki r

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Tor Avg 05, 2008 11:23 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 28

I P O - Initial public offering - prva javna prodaja - SLOVENIJA - POZAVAROVALNICA SAVA d.d. POSR - III.DEL - nadaljevanje z 18.strani

/13/...ob doseženih rezultatih so seveda zelo ponosni,a ne smemo pozabiti,da je bilo bilančnega dobička 35.9mio € in da dividend še ne bo vsaj do leta 2009: Embarassed

Pozavarovalnica Sava lani z 18 milijoni evrov čistega dobička Pozavarovalnica Sava je po revidiranih podatkih v lanskem letu ustvarila 18,2 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je leta 2006 ta znašal 9,6 milijona evrov. Čisti prihodki od zavarovalnih premij so se s predlanskih 82,6 milijona zvišali na 93,7 milijona evrov. Pozavarovalnica Sava je imela lani 63,1 milijona evrov čistih odhodkov za škode, v letu 2006 pa so ti znašali 55,1 milijona evrov.

Skupina Sava Re - v kateri so poleg Pozavarovalnice Sava še Zavarovalnica Tilia, beograjska Sava Osiguranje, prištinska Dukagjini kompania e sigurimeve, skopska Akcionersko društvo za osiguruvanje Sava Tabak in podgoriška Montenegro osiguranje - je imela lani 157,74 milijona evrov čistih prihodkov od zavarovalnih premij, medtem ko so predlani ti znašali 118,62 milijona evrov. Čisti dobiček se je zvišal z 12,95 na 20,85 milijona evrov.
Zavarovalnica Tilia je v lanskem letu zabeležila 555.422 evrov čistega dobička, medtem ko je leta 2006 ta znašal 1,3 milijona evrov. Čisti prihodki od zavarovalnih premij so se zvišali s 36 milijonov na 39 milijonov evrov. Čisti odhodki za škode so lani znašali 23,6 milijona, predlani pa 22,3 milijona evrov. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/338258

/13/...polletni rezultati so odlični,a kaj ko se to še ne odraža na ceni delnice,poleg tega prijajajo obračuni letošnjih rekordnih škodnih dogodkov:

Sava Re s kar štirikrat višjim dobičkom.
V prvi polovici leta je skupina Sava Re ustvarila 10,4 milijona evrov čistega dobička, kar je več kot 400 odstotkov več v primerjavi s prvim polletjem lani. Še nekoliko bolj je rezultate izboljšala zgolj Pozavarovalnica Sava, saj je v prvih šestih mesecih zabeležila 5,7 milijona evrov dobička, kar je 1143 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Rezultati so nad pričakovanji analitikov, saj so ti napovedovali 13-odstotno rast premij in 1,2-odstotni padec čistega dobička. Skupini Sava Re so se čisti prihodki od zbranih premij zvišali za 28,3 odstotka, na nekaj manj kot 90 milijonov evrov. Ob tem so se skupini relativno močno zvišali tudi prihodki od naložb in naložb v povezane družbe. Skupaj so tako v prvih šestih mesecih letos na račun naložb ustvarili skoraj 16 milijonov evrov, v istem obdobju lani pa nekaj več kot 11 milijonov evrov. Na drugi strani so se čisti odhodki za škode zvišali za 3,9 odstotka, na 51,5 milijona evrov. Na nizko rast čistih odhodkov za škode je vplivala tudi nižja višina spremembe škodnih rezervacij, ki je v lanski prvi polovici leta znašala 9,2 milijona evrov, v letošnjih prvih mesecih pa manj kot milijon evrov. Podobne rezultate je zabeležila tudi vodilna družba v skupini Sava Re, Pozavarovalnica Sava. Glede na isto obdobje lani je zabeležila 21-odstotno rast prihodkov od zbranih premij, ki so tako znašali nekaj manj kot 60 milijonov evrov. Ob tem pa so se čisti odhodki za škode v primerjavi z istim obdobjem lani znižali za 5,8 odstotka, predvsem na račun znižanja sprememb škodnih rezervacij. Skupaj je tako Pozavarovalnica Sava zabeležila 5,7 milijona evrov čistega dobička, v primerjavi s 461.000 evrov, kolikor je znašal čisti dobiček v lanski prvi polovici leta.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042203273

/13/...bomo videli ali se bo višja bonitetna ocena poznala tudi v višji ceni delnice:

S&P zvišal boniteto Save Re
Včeraj je bonitetna hiša Standard&Poor's zvišala bonitetno oceno Pozavarovalnice Sava v A- s stabilno srednjeročno napovedjo Bonitetna hiša Standard&Poor's je v sredo zvišala bonitetno oceno Pozavarovalnice Sava. Agencija je oceno zvišala iz BBB+ v A- s stabilno srednjeročno napovedjo. S tem se je bonitetna ocena Pozavarovalnice Sava zvišala prvič od leta 2005, ko je agencija Standard & Poor's začela izdelovati dolgoročno bonitetno oceno njene kreditne sposobnosti in finančne moči. Ocena, ki se lahko giblje med AAA (najvišja) in D (najnižja), prikazuje stopnjo tveganja poslovanja družbe. Delnice Pozavarovalnice Sava, ki jih je bilo mogoče v javni prodaji v letošnjem maju kupiti po 28 evrov, od 12. junija kotirajo na Ljubljanski borzi. Trenutno se njihov enotni tečaj giblje okoli 23 evrov.
http://www.finance.si/224564/S_P_zvi%B9al_boniteto_Save_Re

/13/...težnja po širitvi na perspektivnejše trge je še vedno prisotna,posebej, če so zraven še investicijski skladi:

Sava Re utrjuje svoj položaj v Makedoniji Sava Invest, članica skupine Sava Re, je v Makedoniji dobila dovoljenje za trženje dveh investicijskih skladov Družba za upravljanje investicijskih skladov Sava Invest, ki je članica skupine Sava Re, je včeraj dobila dovoljenje Komisije za hartije od vrednosti Republike Makedonije za registracijo in trženje dveh odprtih investicijskih skladov. S tem se skupina Sava Re še naprej širi na področje družb za upravljanje investicijskih skladov v regiji, kjer je skupina že prisotna preko svojih podrejenih premoženjskih zavarovalnic, je Sava Re še sporočila prek Seoneta. Sava Re posluje tudi drugje na Balkanu Poleg Save Invest, prek katere je Sava Re prisotna na makedonskem trgu, skupina posluje še v Srbiji (Sava Osiguranje), na Kosovu (Dukagjini kompania e sigurimeve) in Črni Gori (Montenegro osiguranje). V Makedoniji pa poleg Save Invest v okviru skupine Sava Re posluje še Akcionersko društvo za osiguruvanje Sava Tabak http://www.finance.si/224709/Sava_Re_utrjuje_svoj_polo%BEaj_v_Makedoniji

/13/...novi predsednik Uprave Pozavarovalnice Sava d.d., je začel svojo pot na Kmečki družbi d.d., nadaljeval na Slovenici d.d. , kasneje na gospodarskem ministrstvu v času Bajukove vlade in končal na Pozavarovalnici Sava d.d. kot član Uprave. Tako je že skoraj legendarni predsednik Uprave zavarovalnice Slovenica d.d., ki je javno izpostavil ˝zavarovalniški kanibalizem˝ med Slovenskimi zavarovalnicami in bil tudi zaradi tega velikokrat kritiziran in tudi nerazumljen:

Ivanušič novi prvi človek Save Re
Nadzorniki so danes imenovali le novega predsednika uprave in ne vseh članov nove štiričlanske uprave, nam je povedal prvi nadzornik Marko Pogačnik Danes je bilo načrtovano, da Sava Re dobi štiri nove člane uprave: novega predsednika Zvonka Ivanušiča, že zdaj člana uprave, Majo Krumberger, sekretarko uprave, Jošta Dolničarja, vodjo direktnega zavarovanja na Savi Re, in Srečka Čebrona, člana uprave Zavarovalnice Maribor. Imenovan je bil le Ivanušič. Nadzorniki so Ivanušiču dali tudi mandat, da v čim krajšem roku predlaga celotno novo vodilno ekipo. Po zakonu o zavarovalništvu mora imeti uprava vsaj dva člana, po statutu Save Re pa jih ima lahko pet.
Ivanušič bo novo funkcijo prevzel 1. januarja prihodnje leto. V Financah smo že danes objavili, da bo nadzorni svet Save Re potrdil novo upravo. Sprva smo dobili informacije, da bo novi prvi človek Srečko Čebron, čez dan pa je postalo gotovo, da bo to Zvone Ivanušič.
Nadzornike v družbi, kjer je največji lastnik država, vodi vodi Marko Pogačnik, prvi človek Soda, v njem pa so še Timotej Jagrič, Edo Pirkmajer, Anton Sagadin in predstavnika zaposlenih Nada Zidar in Aleš Mirnik. Po objavi v Financah je v krogih blizu nadzornikom in Savi Re završalo, eno glavnih vprašanj je bilo, ali so načrtih o imenovanju usklajeni z novo oblastjo oziroma ali se o tem sploh usklajuje. Kompromisni predlog je bil po neuradnih informacijah sprejet prav zato, ker jasne zelene luči za spremembe niso dobili.
http://www.finance.si/226548/Ivanu%B9i%E8_novi_prvi_%E8lovek_Save_Re
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Okt 14, 2008 9:38 pm; skupaj popravljeno 5 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Tor Avg 05, 2008 12:36 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

AGROIND VIPAVA 1894

/13/...očitno bodo morali zaradi ustvarjene izgube, zavihati rokave tudi z novo ponudbo pri trženju in prodaji življenjskih ter drugih zavarovanj, posredništvo pri trgovanju z vrednostnimi papirji in upravljanje finančnih skladov: Razz

Agroind Vipava v rdečih številkah

Agroind Vipava 1894 je lansko poslovno leto v vseh poslovnih enotah, razen v enoti tehničnih pregledov, zaključil v rdečih številkah. Skupna lanskoletna izguba znaša skoraj milijon evrov, zato lastniki nadzornemu svetu in upravi, ki jo po nedavnem sporazumnem odstopu direktorja Jurija Premrla vodi Miroslav Miljković, niso podelili razrešnice. Vsi družbeniki, med katerimi so največji Kmetijska zadruga Vipava, Mercata in Slovenska odškodninska družba, so gladko zavrnili tudi predlog uprave o dokapitalizaciji družbe. Nekdanja uprava je delničarjem pojasnila, da so na slab rezultat vplivali dvig odkupnih cen mleka in spremenjen način distribucije mlečnih izdelkov. Tudi v kleti je bila realizacija prihodkov skromnejša kot lani, predvsem zaradi manjše prodaje vina v cisternah in manjšega izvoza na trge BiH. Kljub temu uprava meni, da je lani s prenovo buteljčnega programa vin in postavitvijo nove linije za polnjenje jogurtov in desertov uresničila nekaj pomembnih projektov, ki bodo rezultate prinašali prihodnja leta. Iz uprave so včeraj sporočili, da bo novo vodstvo temeljito analiziralo učinke posameznih poslovnih enot, racionaliziralo stroške, zagotovilo kadrovsko učinkovitost ter preverilo ekonomsko upravičenost cen vhodnih surovin. Večji poudarek bodo dali tudi odpiranju novih trgov, posebno na vzhodu. Na skupščini so družbeniki potrdili tudi predlog uprave (z nekaterimi spremembami Kmetijske zadruge Vipava), da statut dopolnijo z dejavnostmi, kot so sklepanje življenjskih in drugih zavarovanj, posredništvo pri trgovanju z vrednostnimi papirji in upravljanje finančnih skladov.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/338154
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Sep 21, 2008 10:42 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Tor Avg 05, 2008 10:49 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

OTROŠKI OGLAŠEVALSKI KODEKS

/13/...da smo otroke kot ciljno publiko povsem privedli na rob in v manipulacije, ki jih vodijo in upravljajo raznorazni konglomerati, pa najsi bodi prehrambeni, finančni, filmski in v zadnjem času tudi volitveni, saj je jasno, da je že zdavnaj potekel čas, ko bi morali to manevriranje z najnežnejšimi bitji in njihovim še nepokvarjenim umom preprosto ustaviti ali ugasniti v luči željenega napredka in tolikanj poudarjeni deklarirani skrbi za otroke: Shocked

Novi oglaševalski kodeks obsežnejše opredeljuje oglaševanje za otroke Medijsko pismene otroke bo oglaševanje manj zavajalo, če bodo znali ločiti plačane in naročene oglase od novinarskih prispevkov V oglasih za živila, ki ne sodijo k zdravi hrani, bi bilo priporočljivo prepovedati pojavljanje likov iz risank, ker se otroci z njimi močno poistovetijo.
A ni problematično oglaševanje, težava je življenjski slog, ki vključuje preveč hrane in premalo gibanja, pravi Ana Predovič, direktorica oglaševalske zbornice. Oglaševanje za otroke bo v novem kodeksu, ki nastaja na Slovenski oglaševalski zbornici (SOZ), obsežnejše urejeno kot doslej. Podrobnosti na SOZ skrivajo, dokler kodeksa ne bodo sprejeli. Predstavili ga bodo na Sofu.
Oglaševanje za otroke opredeljujejo štirje zakoni.
To so zakon o varstvu potrošnikov, zakon o medijih, konvencija o televiziji brez meja, ki jo bo nasledila nova direktiva AMS o avdiovizualnih in medijskih storitvah, in zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami.
Zadnji med drugim prepoveduje, da bi oglasi neposredno nagovarjali otroke oziroma njihove starše in skrbnike k nakupu prikazanega izdelka. Novi oglaševalski kodeks obsežnejše o otrocih Otrokom posebno pozornost posveča tudi slovenski oglaševalski kodeks.
Nov kodeks, ki ga pripravljajo na oglaševalski zbornici, bo glede oglaševanja za otroke obsežnejši od veljavnega. Vključeval bo nekatera nova določila, povezana tudi s težavo debelosti pri otrocih, pravi Ana Predovič, direktorica SOZ. Prepoved ne zaleže Drugih podrobnosti Ana Predovič ne razkriva, dokler osnutka kodeksa ne potrdijo. Dodaja še, da bodo novi kodeks predstavili spomladi na oglaševalskem festivalu Sof.
Zakonski okvir je po njenem mnenju dober, še učinkovitejša od prepovedi pa je samoregulativa oglaševalske industrije. Otroci naj bodo medijsko pismeni Še večje omejitve oglaševanja izdelkov in storitev, ki so namenjeni otrokom, bi za Ano Predovič pomenile le kapljo v morje pri reševanju težav zaradi čezmerne teže. Živimo v medijskem svetu, v katerem ni mogoče v celoti zapreti komunikacijskih kanalov, saj otroci in najstniki ne spremljajo samo njim namenjenih medijev, opozarja sogovornica. Veliko pomembnejše in učinkovitejše se ji zdi razširjanje medijske pismenosti.
"Otroke je treba pravočasno poučiti o vlogi in vrstah medijev ter o ločevanju novinarskih od naročenih, plačanih vsebin," dodaja.
Oglasi v šolah V osnovnih šolah je oglaševanje prepovedano, dovoljeno pa je v srednjih šolah ob podpori ravnatelja, na višjih in visokih šolah ter fakultetah. Zbornica ima s kodeksom in oglaševalskim razsodiščem pomembno vlogo, poudarja učinek samoregulative sogovornica.
Mariborska agencija Kraft & Werk, ki v šolah zakupuje oglasne površine in je njihov največji ponudnik, pred objavo oglasa zahteva pozitivno mnenje oglaševalskega razsodišča.
Podobno ravna tudi Kolosej za prikazovanje oglasov pred otroškimi in šolskimi kinopredstavami. Oglaševalsko razsodišče v presojo praviloma ne dobi zakonsko neustreznega oglasa. Nedokazan vpliv oglasov na debelost V zadnjih letih je ideje o strožjem omejevanju oglaševanja nekaterih živil in pijač, priljubljenih pri otrocih, sprožil čedalje pogostejši pojav debelosti pri najmlajših. Škodljivega vpliva oglasov na čezmerno težo pa še ni nihče utemeljeno dokazal, poudarja sogovornica.
To pojasni: "Na Švedskem je oglaševanje v otroških TV-programih prepovedano, imajo pa primerljiv delež debelih otrok kot druge države EU." Dogaja pa se, da raziskave o tej temi dajo tako različne rezultate, da so neverodostojne.
"Evropski parlament je pri istem izvajalcu naročil dve raziskavi o povezanosti oglasov z debelostjo, a je zaradi pomanjkanja trdnih dokazov opustil namero, da bi oglaševanje otrokom strožje omejil v novi direktivi AMS," pravi sogovornica. Področje debelosti je večplastno, oglaševanje je vrh ledene gore. Na svetovni in evropski ravni so se proizvajalci hrane zavezali, da bodo odpravili ali vsaj zmanjšali oglaševanje nekaterih prehranskih izdelkov. Dva predloga Liki iz risank naj ne oglašujejo čipsa Ana Predovič, direktorica Slovenske oglaševalske zbornice, bi podprla strožje omejevanje tako imenovanega product placement oglaševanja - umeščanja izdelkov in storitev v otroške revije za mlajše od 12 let. Sogovorničin drugi predlog pa se nanaša na oglase za živila, ki ne sodijo k zdravi hrani. V njih bi bilo priporočljivo prepovedati pojavljanje likov iz risank, ker se otroci z njimi močno poistovetijo. A ni problematično oglaševanje, težava je življenjski slog, ki vključuje preveč hrane in premalo gibanja, še dodaja Predovičeva.
http://www.finance.si/219943/Novi_ogla%B9evalski_kodeks_obse%BEnej%B9e_opredeljuje_ogla%B9evanje_za_otroke

OTROK

"Otroku primanjkuje sposobnosti in izkušenj, ki so potrebne za oblikovanje samopodobe, zato je njegovo edino vodilo odziv drugih ljudi. In zelo malo razlogov ima, da bi podvomil v te ocene. Kakorkoli, preveč neMOČen je, da bi jih izpodbijal ali se jim uprl." - Harry Stack Sullivan

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Čet Avg 07, 2008 9:39 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

UPORABNIŠKI PORTAL DURS

/13/...nastopil je že čas, ko so sredstva koristno uporabili tudi za pomoč davkoplačevalcem, saj je pri vozilih veliko tveganega: Laughing

Pozor, kot kupec odgovarjate za neplačane davke! Če kupite poceni avto, pazite, da vam ga davkarji ne zaplenijo - poceni ste ga najbrž dobili zato, ker so preprodajalci utajili davek Davčna uprava je začela pritiskati na kupce avtov z 20 do 30 odstotkov nižjo ceno od tržne. Ti lahko na spletni strani agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) na podlagi vpisa šasije avta ugotovijo, ali je njihov prodajalec osumljen utaje davka. Če je, davčna uprava (Durs) lahko kupcu avto tudi zapleni. Mladi par se ne zaveda, da mu Durs lahko zapleni novega mercedes-benza, vrednega približno sto tisoč evrov in kupljenega pod ceno pri sivem trgovcu.
Zato paru pred nakupom priporočamo preverbo številk šasije na strani
( http://www.ajpes.si/rzpp [+] ).

RZPP

Register zastavnih pravic na premičninah Gre za tako imenovani sivi trg z avtomobili, v katerem v verigi sodeluje več fizičnih in pravnih oseb iz EU, slamnata podjetja se lahko pojavijo tudi zunaj EU. Gre za verige mimo uradnih zastopnikov za prodajo motornih vozil. Ker se izogibajo dajatvam in davkom, lahko avto v Sloveniji kupite ceneje od siceršnje tržne cene. To je, opozarjajo na Dursu, prvo znamenje, da z nakupom avta nekaj ni v redu. Poštenost trgovca zdaj lahko preverite Če Durs ugotovi, da vaš prodajalec v preteklosti za katerikoli avto ni plačal davkov oziroma je bil udeležen pri celotni verigi utaje davka, ga na svoji spletni strani označi, da ima neposestno zastavljene ali zarubljene nepremičnine. Če kupite vozilo pri nepoštenem trgovcu (tudi če so bili za vaše vozilo davki plačani), tvegate, da se vam prepove ali omeji razpolaganje z vozilom ali ga celo zapleni, pravijo na Dursu. Durs opozarja na trgovce, ne avtomobile Da se temu vsaj delno izognete, pred nakupom preglejte register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin pri AJPES. V njem so vpisane zastavne pravice, tudi Dursa, če je premičnina le vpisana v ta register.
Podatke dobite brezplačno prek spletne strani
( http://www.ajpes.si/rzpp [+] ).
V iskalnik le vpišete številko šasije oziroma identifikacijsko številko vozila. Če je zastavna pravica vpisana, potem se pred davkarji ne boste mogli sklicevati na nevednost. V obdobju od 1. januarja do 20. junija letos je Durs že izdal 58 sklepov o prepovedi razpolaganja z motornimi vozili. Od tega gre za osem avtomobilov višjega cenovnega razreda. Sklepi so vpisani v omenjenem registru.
http://www.finance.si/219935/Pozor_kot_kupec_odgovarjate_za_nepla%E8ane_davke
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Sep 21, 2008 10:44 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Pet Avg 08, 2008 1:25 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PALOMA d.d. in MALI DELNIČARJI - II.DEL

***** nadaljevanje s strani 17 *****

/13/...članica uprave bo tožila:

Mateja Perger napovedala tožbo Krivdno odpoklicana članica Palomine uprave je prepričana, da so bili razlogi za njen odpoklic neargumentirani, nepravilni in deloma tudi neresnični

*** Mateja Perger: "Način, kako se je zgodil odpoklic uprave, me spominja na "neki drugi čas", ki naj ga ne bi bilo več." "Menim, da je bila torkova seja nadzornega sveta strateški mejnik za Palomo in njeno dolgoročno usodo," je včeraj za Večer povedala, v torek iz krivdnih razlogov odpoklicana, članica uprave. Na tem mestu je bila slabo leto dni, odkar je na mesto predsednika uprave sedel Danilo Marin, ta pa je bil prvi nadzornik v času, ko je Pergerjeva od sredine leta 2005 vodila Palomo kot predsednica uprave. Pergerjeva je včeraj tudi na tiskovni konferenci v Ljubljani govorila o tem, kako se ji zdi nesmiselno, da jo je nadzorni svet odstavil potem, ko je med drugim potrdil dokapitalizacijski načrt, utemeljen na strategiji razvoja družbe do leta 2013, ki ga je sama pomembno sooblikovala. "V pripravo strateškega načrta in dokapitalizacijskega elaborata sem v zadnjih mesecih vložila ogromno dela in energije," je še dejala Pergerjeva, ki verjame, da je Palomina vizija s tema dokumentoma zelo jasna. Upa, da bodo tudi lastniki na skupščini 29. avgusta potrdili predlog dokapitalizacije v višini 34 milijonov evrov in s tem omogočili Palomi, da izstopi iz dvajset let trajajoče agonije ter se začne tržno vesti, je včeraj razmišljala. Kar se je zgodilo na koncu seje, torej njen odpoklic

/13/...o nadalnjih korakih bodo odločali tudi na ZČNS:

Pergerjeva ne bo odstopila iz nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav in Triglava RE Nadzorniki Palome so pred tednom dni iz krivdnih razlogov razrešili članico uprave Matejo Perger. Zato se postavlja vprašanje, ali bi morala Pergerjeva odstopiti iz nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav in Triglav Re ter kot članica skupščine Kapitalske družbe. "Kot sem že pojasnila, razloge nadzornega sveta za mojo odstavitev ocenjujem kot neutemeljene in bom v skladu s tem sprejela tudi vse svoje odločitve, ki se nanašajo na funkcije pri Zavarovalnici Triglav in Pozavarovalnici Triglav Re," pravi Pergerjeva. Iz njenega odgovora lahko sklepamo, da iz nadzornih svetov na namerava odstopiti. Ker so proti Pergerjevi razrešitvi glasovali tudi nadzorniki, ki v Palomi zastopajo interes Slovenske odškodninske družbe (Sod), nas je zanimalo, ali bo Sod predlagal njeno razrešitev v nadzornem svetu Zavarovalnice Triglav, kjer je 28,37-odstotni lastnik. V Sodu so pojasnili, da na vprašanje ne morejo odgovoriti, ker je direktor Soda Marko Pogačnik na dopustu. Vprašanja, ali bodo Pergerjevo odpoklicali z mesta članice skupščine Kada, pa na ministrstvu za finance niso želeli komentirati. Po besedah generalne sekretarke Združenja članov nadzornega sveta Irene Prijović krivdna razrešitev Pergerjeve, ki se bo dokazovala na sodišču, ker je vložila tožbo, ne vpliva neposredno na opravljanje funkcije članice nadzornega sveta v drugih družbah. "Neposredno pa bi vplivala, če bi bila pravnomočno obsojena zaradi različnih kaznivih dejanj in če bi ji bil izrečen varnostni ukrep prepovedi upravljanja poklica. Poleg tega Pergerjeva ne bi izpolnjevala pogojev za članico nadzornega sveta, če bi bila kot članica organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom," pojasnjuje Prijovićeva.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/337765

/13/...ponudbe za vnaprej pogojene nakupe so kar mamljive,a vprašanje je,za koga?:

Paper & More: Za Palomo en evro
Madžarska papirniška družba Paper & More za Palomo menda ponuja le še en evro, paradržavna sklada Kad in Sod pa menda resno razmišljata o ponudbi Madžarska družba Paper & More bi na podlagi ustne ponudbe za Palomo odštela le še en evro, neuradno poroča Dnevnik. Madžari so še aprila za Palomo na podlagi javnega razpisa ponujali za odkup vseh delnic dobrih 20 milijonov evrov. V primeru nakupa Madžari od Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) zahtevajo tudi brezobrestno posojilo v višini deset milijonov evrov. Prav tako zahtevajo tudi takojšnjo menjavo vodstva. Paper & More je še vedno pripravljen v razvoj Palome vložiti nekaj deset milijonov evrov. Lastnik in direktor Paper & More Alex Dembitz sicer trdi, da informacije o ponudbi ne držijo. Potrdil je, da se jim zdi Paloma zanimiva družba, drugih podrobnosti pa ni želel razkriti. Kad in Sod menda resno razmišljata o ponudbi Na Kadu in Sodu menda resno razmišljajo o ponudbi, še neuradno poroča Dnevnik. Palomi namreč brez svežega kapitala grozi stečaj. "Ponudba Paper & More je za nas žaljiva," menijo pri Probanki, eni od podpisnic delničarskega sporazuma Palome. Kot pojasnjujejo od tako resnega partnerja pričakujejo tudi resno ponudbo, saj je Paloma eno najbolj uveljavljenih podjetij, prav tako pa ima tudi eno najbolj uveljavljenih blagovnih znamk v večini držav v svoji branži
http://www.finance.si/220122/Paper_More_Za_Palomo_en_evro

/13/...pred jutrišnjo skupščino zopet vroče, saj naj bi bila sklicana nelegalno, kot trdi bivši predsednik uprave:

Marin: Skupščina Palome je bila sklicana nezakonito Sklic Palomine skupščine, ki bo jutri, je nelegalen, trdi bivši predsednik Palomine uprave Danilo Marin. "Skupščina je bila sklicana v času, ko sem bil še predsednik uprave. Uprava je skupščino sklicala zakonito, vendar je bil dnevni red spremenjen, spremembe pa objavljene brez vednosti uprave," opozarja Marin. Po njegovih trditvah je prokurist (na podlagi zakona ne more sklicati skupščine, op. p.) Palome Bojan Rajtmajer po njegovem odhodu s položaja predsednika uprave na začetku meseca spoznal, da bi lahko glede zakonitosti sklica skupščine nastale težave, zato je od njega pred dvema tednoma zahteval, naj podpiše dokumente, ki so bili datirani 25. julija, torej na dan, ko še ni bil javno objavljen sklic skupščine. "Dokumente, ki bi jih moral podpisati, mi je dostavil šofer Palome. Ker ocenjujem, da bi s podpisom dokumentov za nazaj storil kaznivo dejanje, jih nisem podpisal," pravi Marin. Dodaja, da bi morali danes vsi lastniki Palome prejeti obvestilo, da je Rajtmajer objavil drugačen dnevni red skupščine. Za komentar o Marinovih očitkih smo želeli vprašati Rajtmajerja, ki je bil odstoten, zato je na vprašanja odgovoril pravni zastopnik Palome, odvetnik Daniel Planinšec. "Uprava je pripravila dnevni red skupščine in predloge sklepov z gradivom ter jih predložila nadzornemu svetu. Nadzorni svet je korigiral predloge uprave v tistem delu točk dnevnega reda, pri katerih je predlagatelj nadzorni svet, kot so organi skupščine, imenovanje revizorja in razrešnica uprave. Očitno upravi ti popravki niso bili po volji, zato je bil sklicatelj skupščine poleg uprave tudi nadzorni svet. Ker je Marin vedel, da mu mandat ne bo podaljšan, ocenjujem, da je želel otežiti sklic skupščine. Če se skupščina ne skliče v zakonskem roku, to pomeni opustitev obveznega ravnanja. To pomeni, da je Marin kot predsednik uprave v tistem času opustil zakonsko dolžnost, kar pa je saniral nadzorni svet," pojasnjuje Planinšec. Pravni strokovnjak, ki je želel ostati neimenovan, pravi, da bi lahko bila jutrišnja skupščina nična, če Marinove trditve držijo. Če je v objavi res prišlo do spremembe dnevnega reda, kot ga je pripravil Marin, bi bila skupščina lahko zakonita le v primeru, da bi bilo na njej prisotnih 100 odstotkov delničarjev, dodaja naš sogovornik.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042202741

/13/...brez razrešnice Upravi in brez dokapitalizacije:

Palome ne bodo dokapitalizirali
Na včerajšnji skupščini Palome 95,08-odstotka prisotnih delničarjev ni odločalo o dokapitalizaciji Palome v višini 34,5 milijona evrov. Predsednik Palomine uprave Bojan Rajtmajer je namreč v četrtek to točko umaknil z dnevnega reda skupščine. "Uprava družbe se je odločila za umik točke o dokapitalizaciji, ker so nadzorniki zahtevali pripravo sanacijskega programa, iz katerega bodo med drugim razvidna potrebna vlaganja. V Palomi že pripravljamo sanacijski program, ki bo predvidoma izdelan do konca prihodnjega tedna. Temu bodo sledile nadaljnje odločitve, kar pa nikakor ne pomeni, da Paloma ne potrebuje svežega kapitala," pravijo v Palomi. Zaradi odlašanja z nujno potrebno dokapitalizacijo Palome je zaskrbljen nekdanji predsednik Palomine uprave Danilo Marin: "Če Paloma ne bo hitro dokapitalizirana, to pomeni programiran stečaj. Bojim se, da bo sanacijski program, ki ga bo pripravil Rajtmajer, prinesel odpovedi zaposlitve 500 delavcem. Tudi veliko dobaviteljev, ki imajo terjatve do Palome, je upalo, da bodo lastniki dokapitalizirali Palomo," opozarja Marin. Sicer pa skupščina Marinu in nekdanji članici Palomine uprave Mateji Perger ni podelila razrešnice. "Ker je v zadnjem času v Palomi vse sprogramirano, razrešnice tudi nisem pričakoval," je komentiral Marin. Danilo Marin: Daniel Planinšec je v konfliktu interesov "Ker je odvetnik Daniel Planinšec pripravil pravni pregled izredne revizije Ernst $amp; Young Palome, pred kratkim pa je postal tudi pravni zastopnik Palome, izvaja dve funkciji, ki sta med seboj izključujoči. Je tudi v konfliktu interesov," je prepričan Danilo Marin. "Pravne preglede izredne revizije in vmesno poročilo sem pripravil za nazaj, ko s Palomo še nisem imel pogodbe za pravne storitve. Kodeks odvetniške etike in zakon o odvetništvu mi prepoveduje kakršno koli kolizijo interesov," zavrača Marinove očitke Planinšec. Dodaja, da pa bi bil problem, če bi odvetnik Dušan Korošec, ki je bil Palomin odvetnik v času nekdanje uprave, izvajal pravni pregled izredne revizije.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042203263

/13/...pred vrati je dokapitalizacija težka vsaj 20mio.€:

Dokapitalizacija za rešitev Palome? Uprava Palome pripravila sanacijski program, ki ga bo morala še nekoliko dopolniti, a 20-milijonska dokapitalizacija ostaja glavna točka. Neuradni viri govorijo o velikanski izgubi, pri Kadu kot največjem lastniku pa, da je letošnje poslovanje pozitivno Sladkogorska Paloma je ob koncu lanskega leta ob 55,5 milijona evrov poslovnih in finančnih obveznosti imela le še 16,9 milijona evrov kapitala. Sanacijski načrt za Palomo, katerega je včeraj potrjeval nadzorni svet družbe, predvideva tudi odprto dokapitalizacijo v višini 20 milijonov evrov. Delnice naj bi vplačali obstoječi delničarji, vseh je trenutno 711, državna sklada Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) pa imata trenutno skupaj v Palomi 71-odstotni lastniški delež. Paloma je sicer ob koncu lanskega leta ob 55,5 milijona evrov poslovnih in finančnih obveznosti imela le še 16,9 milijona evrov kapitala. Po naših informacijah predstavniki skladov trenutnemu vodstvu z Bojanom Rajtmajerjem na čelu zaupajo, da bo uspešno izvedel sanacijo podjetja, prav tako menijo, da situacija še ni tako slaba, da bi bili potrebni izredni ukrepi, kot je recimo predlog stečaja, četudi po naših informacijah družba vsak mesec pridela po pol milijona evrov dodatne izgube. Paradržavna sklada ne bosta dajala garancij za nova posojila Marko Pogačnik, direktor Slovenske odškodninske družbe, nam je povedal, da nekdanja člana Palomine uprave, Danilo Marin in Mateja Perger, sicer člana Bajukove Nove Slovenije, nista bila (pre)pozno krivdno razrešena, ter da se izguba, četudi ni bila prikazana, v podjetju vleče že vsaj od leta 2004. V preteklosti so bile storjene določene napake, zlasti pri partnerstvu s Horgenom, in prevzete posojilne obveznosti v višini 2,3 milijona evrov. Z morebitnim stečajem podjetja, ki zaposluje 1300 ljudi, bi veliko izgubila tudi regija, saj je v Sladkem Vrhu in okolici težko najti nadomestno zaposlitev. Odgovornost države kot posredno večinske lastnice Palome je zato toliko večja. Prav tako ni razumljivo, zakaj predstavniki Kada in Soda pred časom niso sprejeli prvotne ponudbe madžarske družbe Paper&More, ko naj bi ta za delnico ponujala 6,5 evra, za celotno podjetje pa 22 milijonov evrov in denar za ostale nujne investicije. Pojavlja se strah, da bosta državna sklada morala Palomi za nova posojila dajati garancijo, ki pa se bo unovčevala (na breme davkoplačevalcev) šele po volitvah, a je Marko Pogačnik zanikal, da bi skladi dajali kakršnekoli garancije. V Kadu vidijo zadeve v Palomi kot dobre Določena vprašanja (ali je Paloma zaradi slabega poslovanja "zrela" za stečaj, kdaj in na kakšen način nameravajo ukrepati kot lastniki Palome, kateri bodo glavni ukrepi v sanacijskem načrtu, zakaj niso pred časom sprejeli prvotne ponudbe Paper&More za nakup Palome po 6,5 evra za delnico in zakaj se je toliko časa čakalo z zamenjavo prejšnjega vodstva in ali ju nameravajo kazensko tožiti) smo naslovili tudi na Uroša Rožiča, predsednika uprave Kapitalske družbe. "Zavedamo se zahtevne situacije v Palomi, a je ne ocenjujemo kot kritične. Poslovni izid je na 31. avgust več kot pozitiven, stanje in struktura obveznosti v bilanci pa nista kritični. Paloma se sooča z likvidnostnimi težavami, kar pa je posledica splošne krize na finančnih trgih in posledično v gospodarstvu. Pričakujemo predlog sanacijskega programa, ki ga pripravlja nova uprava, in ko bo ta dokončno izoblikovan, bodo nastopili pogoji za nadaljnje aktivnosti, tudi iskanje strateškega lastnika. V tem trenutku konkretnih vsebin sanacijskega načrta še ne moremo razkrivati," so nam odgovorili v Kapitalski družbi. V sodelovanju z ostalimi lastniki si bodo pri Kapitalski družbi še naprej prizadevali za vstop strateškega lastnika v Palomo, saj ocenjujejo, da je to nujen pogoj za dolgoročno sanacijo družbe, ki bo omogočila njeno nadaljnjo rast in razvoj. Pri tem so odprti za vse ponudbe, ki jih skrbno preučijo in se na podlagi ekonomskih kriterijev in poslovnih ciljev odločijo o njihovi ustreznosti. Ponudbe, ki se pomembno razlikujejo od pričakovanj, niso sprejemljive in jih zato zavrnejo. Odločitve o morebitnih odškodninskih odgovornostih članov uprave pa so, tako pravijo na Kapitalski družbi, v pristojnosti nadzornega sveta Palome. Tam pa sedijo zlasti predstavniki obeh državnih skladov. http://www.vecer.com/clanek2008091205360232

/13/...nadzorniki so tudi seznanjeni z sanacijskim načrtom:

NS Palome seznanjeni s sanacijskim načrtom Nadzorni svet Palome se je na včerajšnji seji seznanil s sanacijskim načrtom, ki ga je moral na njegovo zahtevo pripraviti novi predsednik uprave Bojan Rajtmajer. Nadzorni svet pod vodstvom Kreša Šavriča je upravo zadolžili, da poišče dodatne možnosti za znižanje stroškov in dopolni predlagano sanacijo podjetja. "Uprava je hkrati predlagala dokapitalizacijo v višini 20 milijonov evrov," je dejal prvi nadzornik Palome. Nadzorniki so upravi še naložili, da skupaj z dopolnjenim načrtom do 22. septembra predloži tudi operativni načrt, ki bo vseboval roke in učinke izvedbe posameznih sanacijskih ukrepov.
http://www.vecer.com/clanek2008091205360234

/13/...firma je še vedno zanimiva:

Pergerjeva spet v Palomi
Nekdanja članica Palomine uprave se je dva meseca po odpoklicu s te funkcije vrnila v Palomo, a še ni razporejena na novo delovno mesto, pravi pa tudi, da išče druge možnosti zunaj Sladkega Vrha Mateja Perger: "Glede na druge razvojne usmeritve zdajšnje uprave Palome mislim, da ni primerno, da se pogovarjamo o nadaljnji skupni poti." Mateja Perger, nekdanja predsednica in članica uprave sladkogorske Palome, ki jo je nadzorni svet družbe razrešil 22. julija, se je v ponedeljek, torej točno dva meseca po razrešitvi, vrnila v podjetje. Spomnimo, da jo je nadzorni svet odpoklical iz krivdnih razlogov, iz istih razlogov pa se je takrat tudi odločil, da ne bo podaljšal mandata tedanjemu predsedniku uprave Danilu Marinu (ta ni bil zaposlen v Palomi). V dveh mesecih, ko je ni bilo v Palomi, je bila Pergerjeva najprej v bolniškem staležu, nato je koristila še letni dopust. Včeraj je povedala, da še vedno ni prejela odpovedi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu članice uprave niti sklepa nadzornega sveta o razrešitvi s te funkcije, zato tudi ni podpisala pogodbe o zaposlitvi na novem delovnem mestu, ki so ji jo bili poslali že kmalu po odpoklicu. Da ji delovno mesto, primerno njeni izobrazbi in sposobnostim, v družbi pripada tudi po razrešitvi z mesta članice uprave, namreč izhaja iz pogodbe, ki jo je imela za to funkcijo. Včeraj je povedala, da so ji ponudili delovno mesto skrbnika blagovne znamke v marketinškem oddelku - to se ji sicer zdi zanimiv predlog, vendar brezpredmeten, dokler ji ne odpovedo stare pogodbe in ne vročijo sklepa NS. Pričakuje, da se bo z novim predsednikom uprave, Bojanom Rajtmajerjem, o tem kmalu dogovorila, a v isti sapi tudi doda, da zase išče druge možnosti zunaj Palome: "Svojo vizijo zanjo sem namreč, glede na odločitev nadzornega sveta, da me odpokliče, že predala. Pa tudi glede na druge razvojne usmeritve zdajšnje uprave mislim, da ni primerno, da se pogovarjamo o nadaljnji skupni poti," pravi Pergerjeva. V začetku prihodnjega tedna naj bi se po neuradnih informacijah znova sestal nadzorni svet Palome, ki naj bi tokrat že v drugo obravnaval (zdaj dopolnjeni) predlog načrta sanacije družbe, ki ga je pripravil predsednik uprave Bojan Rajtmajer. http://www.vecer.com/clanek2008092405363684

/13/...problematika Palome se rešuje žal na plečih malih delničarjev, njenih delavcev in žal tudi njihovih družinah:

V Palomi je 400 delavcev preveč
Novi predsednik Palomine uprave Bojan Rajtmajer je Kapitalski družbi (Kad) in Slovenski odškodninski družbi (Sod), ki obvladujeta 71-odstotni lastniški delež Palome, dostavil dopolnjeni sanacijski načrt Palome. Paradržavna sklada sta namreč od Rajtmajerja zahtevala določene popravke sanacijskega načrta, ki je bil sicer izdelan že pred dvema tednoma. Glede na razpravo na včerajšnjem upravnem odboru Soda pa je vprašanje, ali bodo lastniki potrdili najnovejši sanacijski načrt. Paloma, v kateri je predsednik sveta delavcev Jože Korotaj, bo morala do leta 2015 odpustiti 400 delavcev. Če lastniki, med katerimi imata Kad in Sod 71-odstotni lastniški delež, ne bodo dokapitalizirali Palome najkasneje do konca letošnjega leta, se bo družba znašla v prisilni poravnavi ali stečaju. Na podlagi sanacijskega načrta bi Paloma čim hitreje, najkasneje pa do konca letošnjega leta, potrebovala 20 milijonov evrov svežega kapitala. Drugače bo postala insolventna in se bo na podlagi zakona o finančnem poslovanju znašla v prisilni poravnavi ali stečaju, smo izvedeli iz neuradnih virov. Do leta 2015 bo morala Paloma po mehki metodi odpustiti 400 delavcev, tako da bi imela takrat še 554 zaposlenih. Večina od teh zaposlenih se bo upokojila, manj kot stotim pa bo Paloma zaradi prenove in optimizacije poslovnih procesov izplačala odpravnine. Te bodo znašale od dva do tri milijone evrov na letni ravni. Sanacijski načrt Palome predvideva prihranke na vseh področjih poslovanja, hkrati pa je časovno opredeljen. Med drugim predvideva uvedbo novega plačnega sistema, ki bo spodbujal zaposlene k bolj učinkovitemu delu, in prodajo poslovno nepotrebnega premoženja, med katerim je nekaj stanovanj. Če bodo lastniki Palomo dokapitalizirali, bi po načrtu v prihodnjem letu ustvarila 93 milijonov evrov prihodkov, čisti dobiček pa bi znašal 70.000 evrov. Za primerjavo naj navedemo, da je Paloma v minulem letu ustvarila 87,85 milijona evrov prihodkov, kar je za približno sedem odstotkov več kot leto pred tem. V preučevanem obdobju se je čista izguba povišala za 27,8 odstotka, na 5,24 milijona evrov. Skupina Paloma, v kateri so poleg matične družbe še podjetja Paloma PIS iz Sladkega Vrha, Paloma Nord iz Stockholma in Paloma Zagreb je v minulem letu ustvarila približno enako raven prihodkov in izgube kot matično podjetje. Konec lanskega leta je Paloma bankam dolgovala 24,4 milijona evrov, od česar je bilo 620.000 evrov kratkoročnih posojil. Po naših informacijah je Paloma največ dolgovala Unicredit Bank (10 milijonov evrov) in Novi Kreditni banki Maribor (dobrih šest milijonov evrov). Zanimivo je, da upravni odbor Soda pod vodstvom Milana Podpečana še vedno ni prejel izredne revizije Palome, kar je tudi eden razlogov, za včerajšnjo razvneto razpravo na seji upravnega odbora. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042209087

/13/...všasih na vrhu in danes na dnu:

Delavci Palome opozarjajo na nujnost dokapitalizacije
V svetu delavcev Palome se vrnitve Pergerjeve niso razveselili, saj bi bili po njihovih besedah veseli, če bi se nekdanja predsednica uprave iz Palome nemudoma umaknila, saj med delavci ni več zaželena. Svet delavcev Palome je v današnjem informatorju, ki je namenjen vsem zaposlenim, znova izpostavil napačne poteze dosedanjih uprav omenjene družbe iz Sladkega vrha, zaradi katerih je podjetje danes na robu propada. Kot je poudaril organ, ki ga vodi Jože Korotaj, sicer tudi delavski predstavnik v nadzornem svetu, je dokapitalizacija nujna. "Brez dokapitalizacije se družbi Paloma in vsem zaposlenim, našim družinskim članom in vsem tistim, ki so povezani s Palomo, kmalu in resnično obetajo zelo slabi časi," so poudarili v svetu delavcev in dodali, da ni nobenega dvoma, da je na sedanje stanje podjetja poleg nekdanje uprave pod vodstvom Matilde Strasser najbolj negativno in negospodarno s Palomo ravnala prav uprava, ki sta jo pod nadzorom Bojana Pečeta vodila Mateja Perger in Danilo Marin, veliko gospodarske škode pa ji je še pred tem povzročila uprava Aleša Mikelna. Kot poudarjajo, političnih nestrokovnjakov, ki so vodili Palomo in ki so jih nadzirali do sedaj še bolj nestrokovno politični nadzorniki, niso izbirali zaposleni, če pa bi se pravočasno na njihove pozive odzvali lastniki, v Palomi danes ne bi bilo tako klavrnega poslovnega stanja. Sicer pa se morajo lastniki po mnenju sveta delavcev zavedati, da v Palomi ne prosijo za nobeno miloščino, pač pa samo za pomoč, da bodo lahko začeli normalno delati in poslovati. Sicer pa so predstavniki sveta delavcev v četrtek po telefonu govorili z prvim človekom Kapitalske družbe Urošem Rožičem, ki naj bi jim ustno zagotovil, da v Palomi ne bo prišlo do črnega scenarija, enako informacijo pa naj bi jim danes potrdil tudi direktor Slovenske odškodninske družbe Marko Pogačnik. Kot poudarjajo, z ustnimi zagotovili doslej nimajo najboljših izkušenj, zato bodo predstavniki zaposlenih prihodnji teden skupaj s sindikatom Paloma Pergam na novinarski konferenci javnosti sami predstavili problematiko Palome in nujnost dokapitalizacije podjetja. Enako danes v Ljubljani poskuša tudi predsednik uprave Bojan Rajtmajer, ki lastnikom oz. njihovim strokovnim službam predstavlja sanacijski načrt. Ta teden se je po daljšemu dopustu in bolniškemu stažu v Palomo spet vrnila tudi nekdanja predsednica in pozneje članica uprave Mateja Perger. Potem, ko jo je novi nadzorni svet odstavil z mesta članice uprave, ji je bilo po neuradnih podatkih ponujeno delovno mesto v marketingu, kjer naj bi z delom začela v ponedeljek, 29. septembra. V svetu delavcev Palome se vrnitve Pergerjeve niso razveselili, saj bi bili po njihovih besedah veseli, če bi se nekdanja predsednica uprave iz Palome nemudoma umaknila, saj med delavci ni več zaželena. Kot so še dodali, bo svet delavcev zoper Pergerjevo, Marina, Pečeta in ostale, ki so prispevali h klavrnemu stanju, zahteval odškodninsko odgovornost. Sicer pa se bo očitno želja delavcev po odhodu Pergerjeve uresničila, saj je slednja danes ob prihodu na mariborsko okrožno sodišče, kamor je bila vabljena zaradi zasebne tožbe nekdanjega člana Palomine uprave Uroša Krapše, povedala, da najverjetneje ne namerava ostati v Palomi. Poslov članice uprave še ni v celoti predala, saj morajo biti pred tem izpolnjeni določeni pogoji, kot pa je dejala sama z načrti sedanje uprave ni kompatibilna, zato v podjetju najbrž nima kaj početi.
http://www.vecer.com/clanek2008092605364558

/13/...obeta se dolg sindikalni boj:

Z dokapitalizacijo Palome ni mogoče čakati Delavski predstavniki napovedujejo zaostritev sindikalnih dejavnosti, če večinska lastnika, Kad in Sod, ne bosta takoj predlagala dokapitalizacije družbe Dušan Rebolj, Nives Hrovat in Jože Korotaj zahtevajo, naj se večinska lastnika nemudoma lotita dokapitalizacije Palome "Kaže, da se utegnejo zadeve zaostriti," je Nives Hrovat, predsednica sindikata Pergam v Palomi, začela včerajšnjo tiskovno konferenco na sedežu družbe v Sladkem Vrhu. "Informacije imamo, da se zadeve v Palomi, kar zadeva njeno razvojno in likvidnostno kondicijo, zares zaostrujejo," je nadaljeval Dušan Rebolj, predsednik Pergama Slovenije, in ocenil, da se lahko celo radikalno zaostrijo, seveda če se ne bo v kratkem zgodil premik. Tega morata narediti največja lastnika Palome, Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod), ki se po Reboljevih besedah doslej nista vedla kot dobra lastnika. Zdaj od njiju terjajo, naj se v Palomi končno začneta vesti svoji vlogi primerno. Že večkrat sta vodstvi Kada in Soda javno zagotovili dokapitalizacijo Palome in to je zdaj temeljna zahteva delavskih predstavnikov do obeh paradržavnih skladov: dokapitalizacija, in to brez nadaljnjega odlašanja. "Zavlačevanje namreč lahko pelje družbo v velike težave, ki jih bodo občutili zlasti blizu tisoč delavcev in njihove družine," je opozoril Rebolj. Predstavnika Kada in Soda sta sicer pred nekaj meseci že poudarila, da o "črnem scenariju" za Palomo ni govora, vendar se delavski predstavniki bojijo, da so s tem izključili le možnost stečaja, ne pa tudi prisilne poravnave. Prav o tem ukrepu naj bi po njihovem prepričanju razmišljali v Ljubljani. Jože Korotaj, predsednik sveta delavcev in član nadzornega sveta Palome, pravi, da zaposleni v to ne morejo privoliti. Meni, da bo s kratkoročnimi ukrepi, ki jih je pripravil predsednik uprave Bojan Rajtmajer in jih bodo nadzorniki obravnavali prihodnji četrtek, mogoče sanirati podjetje, vendar gotovo ne brez takojšnje dokapitalizacije. Na drugi strani naj bi lastnika že pripravljala novo cenitev Palome in razpis za prodajo. Vse je torej odvisno od večinskih lastnikov, ki, tako meni Rebolj, z aktivnim odzivom odlašata tudi zaradi aktualnega (političnega) dogajanja oziroma menjave vlad. A to delavskih predstavnikov ne zanima: čakanje na oblikovanje nove vlade in zavlačevanje z dokapitalizacijo še dva meseca ali celo več je za Palomo lahko usodno. Zato Rebolj opozarja, da bo sindikat svoje aktivnosti zaostril, če Kad in Sod ne bosta v najkrajšem možnem času prišla s predlogom dokapitalizacije. Le do morebitne skupščine, ki bi morala biti čim prej, bodo še čakali, je včeraj v Sladkem Vrhu poudaril Rebolj, saj da ne bodo dopustili, da bi Paloma, ki je bila po svoje vseskozi ujetnik politike, propadla.
http://www.vecer.com/clanek2008100405366891

/13/...oglašati sta se začeli podjetji iz Madžarske in BiH, ki bodo v naslednjem tednu prišli na skrbne preglede poslovanja:

Violeta in Paper&More tudi uradno v Palomo
V sladkogorski Palomi bosta skrben pregled prihodnji teden opravila Paper&;More iz Madžarske in Violeta iz BiH, o čemer smo že poročali. "Oba interesenta sta včeraj dostavila potrebno dokumentacijo in zaprosila za skrben pregled," je potrdil predsednik Palomine uprave Bojan Rajtmajer. Madžarska družba je že stara znanka Palome. Na zadnjem razpisu pred letom dni je za kupnino za Palomo ponujala 20 milijonov evrov in še okoli 100 milijonov evrov za dokapitalizacijo. A sta Kad in Sod ponudbo zavrnila. Nazadnje pa so Madžari za Palomo ponujali le še en evro. Violeta, ki je v lasti podjetnika Petra Ćorluke, tudi predsednika uprave družbe, je med interesenti za nakup 71-odstotnega državnega deleža v Palomi novinka. Higienske izdelke - od toaletnega papirja, papirnatih robčkov do vložkov - je začela proizvajati pred petimi leti, že v devetdesetih pa je tovrstne izdelke prodajala. Najmočneje je prisotna na trgu BiH, kjer je ena najbolj znanih domačih blagovnih znamk, pa tudi v Hrvaški, Makedoniji in Črni gori, prodajajo v Srbijo, Nemčijo in Švico. Za letos načrtujejo dobrih 90 milijonov evrov prihodkov (približno toliko naj bi jih ustvarila tudi Paloma), prihodnje leto pa naj bi se ti povečali na 105 milijonov evrov, so pojasnili v Violeti.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042220641
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Nov 08, 2008 10:35 pm; skupaj popravljeno 9 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Pet Avg 08, 2008 9:03 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI:

LESNINA d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...po predlogu naj bi dividende znašale 21 € po delnici:

Lesnina: Ni razlogov za izpodbijanje delitve dobička Delničarji Lesnine, ki jo vodi Bojan Papič, bodo 29. avgusta odločali o izplačilu 21 evrov bruto dividende za delnico. V Lesnini nameravajo za izplačilo dividend nameniti 1,6 milijona evrov, preostalih 28,46 milijona evrov bilančnega dobička pa bodo prenesli v naslednje poslovno leto. Če bodo delničarji predlog podprli, bo dividenda Lesnine le za 10,5 odstotka presegla lanskoletno, čeprav je matična družba lani čisti dobiček povečala za 15 odstotkov, čisti dobiček Skupine Lesnina pa je bil več kot še enkrat višji kot leta 2006. Kljub temu nadzorni svet Lesnine ocenjuje, da možnost za izpodbijanje predloga delitve bilančnega dobička ne obstaja. Za izplačilo dividend bodo namreč namenili več kot 4 odstotke osnovnega kapitala, kar določa zakon o gospodarskih družbah. Delničarji bodo na skupščini odločali tudi o izplačilu 48.000 evrov nagrad, ki naj bi jih izplačali v breme poslovnih stroškov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/336578

/13/...mar bo Harweyu Normanu uspelo odkupiti KADov delež:

Harvey Norman spet mika državni delež v Lesnini V Kapitalski družbi so potrdili naše informacije, da so se pred dnevi pri njih oglasili predstavniki avstralske družbe Harvey Norman. »Na informativnem sestanku so se zanimali za lastniški delež v Lesnini. Razen izkazanega interesa za nakup delnic, konkretne ponudbe nimamo,« pravijo v Kadu. Predstavniki avstralske družbe Harvey Norman so se pred dnevi oglasili v Kadu, kjer so se pozanimali glede prodaje delnic Lesnine. Harvey Norman se za nakup državnega deleža Lesnine zanima že nekaj let, vendar do dogovora o prodaji zaradi prevelikih razhajanj v ceni, ni prišlo. Spomnimo, da je bila decembrska dražba, na kateri so Kad, Sod in Triglav DZU hoteli prodati 34,5-odstotni lastniški delež Lesnine, odpovedana. Razlog za to je bil ta, da nihče od kandidatov zaradi previsoke izklicne cene v višini 2650 evrov ni vplačal varščine. Podobno kot Harvey Norman tudi menedžment Lesnine, ki je združen v podjetju Glen, že dalj časa poskuša prevzeti Lesnino. Iz delniške knjige je razvidno, da Glen obvladuje 15,80 odstotka delnic Lesnine, poznavalci razmer pa ne izključuje možnosti, da ima ekipa predsednika uprave Lesnine Bojana Papiča delnice »shranjene« pri nekaterih drugih delničarjih Lesnine. Glen za delnico Lesnine državnim lastnikom po neuradnih podatkih ponuja okoli 2000 evrov, kar je 300 evrov več kot je znašal včerajšnji enotni tečaj na Ljubljanski borzi, vendar ta cena za Kad ni sprejemljiva. »Nadzorni svet Kada je zadolžil upravo, da opravi vsa potrebna dejanja za maksimiziranje vrednosti naložbe,« pravijo v Kadu. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/337469

/13/...pripravlja se še en managerski odkup za delnico nameravajo ponuditi 2000 €:

Managerji Lesnine objavili namero za prevzem podjetja Družba Glen, ki je v lasti managerjev Lesnine pod vodstvom Bojana Papiča, trgovsko podjetje Siringa in Publikum Trezor so danes objavili namero za prevzem Lesnine. Trenutno imajo skupaj že v lasti 35,1 odstotka delnic ljubljanskega podjetja za prodajo pohištva. Ponudbo za prevzem bodo objavili v roku 30 dni, za delnico pa nameravajo ponuditi 2000 evrov. Glen ima trenutno v lasti 15,8 odstotka Lesnine, 19,3-odstotni delež je v rokah družbe Publikum Trezor, medtem ko Siringa nima Lesninih delnic, navaja namera za prevzem, objavljena v današnji izdaji Dnevnika. Kot smo že poročali v našem časopisu, si prizadevajo managerji Lesnine pomembnejši lastniški delež v podjetju pridobiti že dve leti, vendar se z največjimi lastniki niso uspeli dogovoriti o ceni. Med večjimi lastniki sta Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba z 19,49 odstotka oz. 6,83 odstotka delnic. Kad in Sod sta delež v Lesnini neuspešno prodajala že lani in predlani, saj kljub več prispelim ponudbam nista izbrala nobenega ponudnika. Družba, ki trguje s pohištvom na drobno, s sedežem v Ljubljani je lani ustvarila 92,9 milijona evrov čistih prihodkov, čisti dobiček pa je znašal približno 9,7 milijona evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/339259

/13/...apetiti so veliki:

Papičeva ekipa v prevzem Lesnine Podjetje Glen, ki je v lasti menedžerjev Lesnine in v katerem je v zadnjem času prišlo do precejšnjih sprememb, bo, kot je razvidno iz danes objavljene namere za prevzem, odigralo eno od ključnih vlog pri konsolidaciji lastništva Lesnine. Skupina menedžerjev Lesnine na čelu s predsednikom uprave Bojanom Papičem, ki so združeni v podjetju Glen, je po skrbno pripravljenem terenu objavila namero za odkup vseh delnic Lesnine. Po kakšni ceni bodo odkupovali delnice in kolikšen prevzemni prag so si postavili, bo znano ob objavi prevzemne ponudbe. Ta mora biti objavljena v roku enega meseca. Pomemben korak pred objavo prevzemne ponudbe je bil narejen sredi julija, ko so štirje od šestih menedžerjev Glena prenesli 374 delnic Lesnine na Glen, v podjetje pa je z vložkom 350 delnic vstopila Anka Papič. Ko smo predsednika Lesninine uprave Bojana Papiča pred dnevi spraševali, ali predstavlja prenos delnic na Glen sklepno fazo pri pripravi na menedžerski odkup, je Papič trdil, da ne. Glen ima trenutno 15,80 odstotka delnic Lesnine. V primeru, da bi prevzemna ponudba znašala 1800 evrov, kolikor je včeraj znašal enotni tečaj Lesninine delnice na Ljubljanski borzi, bi moral Glen skupaj s drugimi ponudniki za nakup preostalega deleža Lesnine odšteti 116 milijonov evrov. Po prenosu omenjenih delnic na Glen se je osnovni kapital Glena povišal z 1,51 milijona evrov na 2,7 milijona evrov. Na skupščini Glena, ki je bila 17. julija, so družbeniki določili višino glasovalnih pravic in pravico do udeležbe na dobičku, ki ni odvisna od sprememb na podlagi povečanja osnovnega kapitala.
Največ glasovalnih pravic v višini 25,65 odstotka ima tako Anton Sirk. Sledijo
Bojan Papič (24 odstotka),
Rajko Magdalenc (15,33 odstotka),
Anton Tasič (13,53 odstotka),
Blaž Csipö (12,99 odstotka),
Branko Perovič (8,27 odstotka) in
Anka Papič (0,21 odstotka).
Na skupščini so se družbeniki dogovorili tudi za pomembno spremembo družbene pogodbe.
V primeru, da se družbeniki, ki imajo večino glasov, odločijo, da prodajo vse svoje poslovne deleže tretji osebi, ki ni družbenik Glena, morajo svoje deleže tej osebi prodati tudi drugi družbeniki. Menedžerji Lesnine poskušajo pridobiti pomembnejši lastniški delež v Lesnini že dve leti, vendar se z največjimi lastniki ne uspejo dogovoriti glede cene. Ali jih je k objavi prevzemne namere spodbudila informacija, da se je pred dnevi avstralska družba Harvey Norman pri Kapitalski družbi (ta ima 19,17 odstotka delnic) ponovno zanimala za odkup deleža, za zdaj ni jasno. Kot je znano, Kad, Sod in Triglav DZU, ki skupaj obvladujejo 34,5-odstotni delež Lesnine, že nekaj časa neuspešno prodajajo delnice Lesnine. Publikum Trezor ima 19,31 odstotkov delnic, preostale pa so v lasti 1158 malih delničarjev. Triglav DZU želi višjo dividendo in cepitev delnice Triglav DZU je za skupščino Lesnine vložil nasprotni predlog o uporabi bilančnega dobička. Če bo predlog na skupščini dobil zadostno podporo, bodo delničarji namesto 21 evrov dividende prejeli 68 evrov dividende. V tem primeru bodo od 30,057 milijona evrov bilančnega dobička za dividende namenili 5,173 milijona evrov, medtem ko bi Lesnina po predlogu uprave za dividende namenila 1,6 milijona evrov. Poleg nasprotnega predloga je Triglav DZU vložil tudi predlog za razširitev dnevnega reda, na podlagi katerega naj bi se ena delnica razcepila v razmerju 1 proti 20. Če bo predlog izglasovan, bi vrednost Lesninine delnice na Ljubljanski borzi po včerajšnjem enotnem tečaju namesto 1800 evrov znašala okoli 90 evrov. Uprava Lesnine se z nasprotnim predlogom ne strinja, češ da ni v skladu z dividendno politiko Lesnine. Prav tako se ji ne zdi potrebno, da bi se delnica Lesnine razcepila. Pri nasprotnem predlogu Triglava DZU, ki je v večinski lasti Zavarovalnice Triglava, je nenavadno, zakaj želi pri Lesnini doseči izplačilo višjih dividend, po drugi strani pa se Zavarovalnica Triglav, ki je večinska lastnica Slovenijalesa, strinja, da se iz letošnjega bilančnega dobička Slovenijalesa sploh ne izplačajo dividende. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/339230

/13/...že zgoraj zapisano se uresničuje z objavljeno prevzemno ponudbo in ceno 2000 EUR po delnici:

Finale za prevzem Lesnine se je začel, včeraj objavili prevzemno ponudbo Podjetje Glen, ki je v lasti sedanjih in bivših menedžerjev Lesnine, Publikum Trezor in Siringa (letos ustanovljeno podjetje je pred kratkim za potrebe prevzema kupil Glen) so včeraj objavili prevzemno ponudbo za odkup vseh delnic Lesnine. Za delnico ponujajo 2000 evrov, ponudba pa se izteče 15. septembra opoldne. Po drugi strani pa je veliko vprašanje, ali bosta ponudbo sprejela Kad in Sod, ki skupaj obvladujeta 26 odstotkov Lesnina. Prevzemniki, ki obvladujejo že 35,11 odstotka delnic Lesnine, si prevzemnega praga za uspešnost ponudbe niso postavili. Ker naj bi določeno količino delnic hranili tudi pri drugih podjetjih, povečanje lastniškega deleža na več kot 50 odstotkov ne bo problem, ocenjujejo poznavalci razmer. Po drugi strani pa se postavlja vprašanje, ali bo Glenu, Publikum Trezorju in Siringi uspelo pridobiti 75 odstotkov delnic Lesnine, kar bi jim med drugim omogočalo neovirano sprejemanje odločitev v družbi, za katere je potrebna statutarna večina. To je odvisno predvsem od tega, ali bodo ponudbo sprejeli Kapitalska družba (Kad), Slovenska odškodninska družba (Sod) in vzajemni sklad Triglav Steber 1 (upravlja ga Triglav DZU), ki skupaj obvladujejo 34,5-odstotni lastniški delež Lesnine in ki ta delež že nekaj časa neuspešno prodajajo. Po mnenju poznavalca razmer je še najbolj verjetno, da bo ponudbo sprejel Triglav DZU. V tem primeru bi njegov vzajemni sklad Triglav Steber 1 na povprečje tečaja v zadnjih šestih mesecih (do objave prevzemne namere), ki znaša 1723,5 evra, dosegel prevzemno premijo. Spomnimo, da je Triglav Steber 1 v preteklosti prodal delnice Pivovarne Laško skupini prevzemnikov Fidini, Kotu, Infond Holdingu in Cestnemu podjetju Maribor kljub temu, da je bila prevzemna premija nižja kot prevzemna premija Lesnine. Po drugi strani pa je veliko vprašanje, ali bosta ponudbo sprejela Kad in Sod, ki skupaj obvladujeta 26 odstotkov Lesnina. Nadzorniki Kada so namreč upravi Kada prepovedali prodati delnice Lesnine pod minimalno ocenjeno vrednostjo, ki po neuradnih podatkih znaša približno 2100 evrov za delnico (srednja vrednost ocenjene delnice je 2400 evrov). Hkrati so nadzorniki upravi tudi naložili, naj s Sodom, ki ima po neuradnih podatkih delnico Lesnine ocenjeno po najnižji vrednosti 2063 evrov, sklene sporazum o skupni prodaji delnic. Ta sporazum je bil sklenjen prejšnji mesec. Po besedah Kada so v preteklosti že prejeli višje ponudbe od prevzemne ponudbe in so jih po preučitvi zavrnili. Dodajajo, da bodo objavljeno ponudbo skrbno preučili in ob upoštevanju ekonomskih kriterijev podali predlog o ustreznosti ponudbe. Podobno bodo prevzemno ponudbo preučili tudi v Sodu. Sicer pa je zanimanje za nakup delnic Lesnine pred kratkim pri Kadu izrazilo tudi avstralsko podjetje Harvey Norman: "Vse možnosti so odprte," je generalna direktorica Harvey Normana v Sloveniji Jo Wieden odgovorila na vprašanje, ali lahko pričakujemo objavo višje prevzemne ponudbe. Enotni tečaj delnice Lesnine je včeraj na Ljubljanski borzi znašal 1990 evrov. "Prevzem ne bo financiran z izčrpavanjem Lesnine" V primerjavi z nekaterimi podobnimi prevzemi v preteklosti se prevzemniki za pridobitev finančnih virov za plačilo delnic niso zavezali zastaviti delnic Lesnine, ki jih bodo šele pridobili. Kot smo razkrili že včeraj, bodo prevzemniki za prevzem najeli 100 milijonov evrov posojila, ki zavarovali z z delnicami Lesnine, ki jih že imata Glen in Publikum trezor, menicami, premoženjem Publikum trezorja in osebnim premoženjem. Prevzemniki zagotavljajo, da posojila ne bodo servisirali z izčrpavanjem Lesnine. "Prevzem bomo le delno financirali z dividendami," dodajajo.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/341747

/13/...predlogi za sejo skupščine 28.04.2009 za iztisnitev malih delničarjev, kjer bo znašala denarna odpravnina 2000€ na delnico in umiku delnice iz borznega parketa:

Papičeva ekipa bo iztisnila male delničarje Lesnine Na skupščini družbe Lesnina, ki bo 28. aprila, bo podjetje Siringa, ki je v lasti menedžerjev Lesnine in družbe Publikum Trezor, iztisnilo 80 malih delničarjev, med drugim tudi Slovensko odškodninsko družbo. Sicer je sprejelo lanskoletno prevzemno ponudbo, prek kratkim pa je kupilo 146 delnic Lesnine od DSU, ki je v stoodstotni državni lasti. Za iztisnitev bodo mali delničarji prejeli odškodnino v višini 2000 evrov za delnico. Če odštejemo 416 lastnih delnic, ki bodo umaknjene, bo Siringa, ki obvladuje 98,92-odstotni lastniški delež Lesnine, za iztisnitev malih delničarjev, ki niso sprejeli niti lanskoletne niti letošnje prevzemne ponudbe, odštela 1,79 milijona evrov. Na skupščini bodo delničarji odločali tudi o umiku delnic z Ljubljanske borze. Predsednik uprave Lesnine Bojan Papič pravi, da namerava Siringa pridobiti stoodstotni lastniški delež Lesnine, kar pomeni, da ni več smiselno, da so delnice uvrščene na organizirani trg.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042255289
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Mar 27, 2009 10:52 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Sob Avg 09, 2008 11:25 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

JADRAN d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...omenjeni prevzemnik znan iz bančnih logov na Banki Koper d.d. ter iz upravnih struktur Istrabenza d.d. se je po odhodu iz njega lotil zgleda bolj dobičkonosnih poslov:

Pred menedžerskim odkupom Srečko Kenda v lastništvu Jadrana
Zadnje spremembe v lastništvu Jadrana Sežana vse bolj kažejo v smer sklepnega dejanja menedžerskega odkupa. Kot finančni vlagatelj je v lastništvo namreč vstopila družba Goldinar, ki je uradno v lasti soproge Srečka Kende, svoj delež pa povečuje tudi podjetje Topro, v katerem so združeni vodilni sežanskega Jadrana. Družba Goldinar, ki je uradno v lasti soproge Srečka Kende, je sredi tedna dokupila osem odstotkov Jadrana iz Sežane in bo s 17,7-odstotnim lastniškim deležem odigrala vidno vlogo pri menedžerskem odkupu Jadrana. Kenda je potrdil, da gre za finančno naložbo, a da z vodilnimi Jadrana nima sklenjenega nobenega dogovora. Ali bo družba Goldinar vodilnim pomagala pri prevzemu in ali so sklenili kakršen koli dogovor o poznejšem odkupu njihovega, zdaj že 17,7-odstotnega deleža, smo hoteli preveriti pri direktorju Topra Boštjanu Žiberni in preostalih dveh članih upravnega odbora Jadrana - Mirjam Mesar in Antonu Zobcu - a so bili za odgovore nedosegljivi. Ni nam uspelo izvedeti niti tega, ali je skupščina Topra že odločala o nakupu večjega paketa delnic Jadrana. Kenda nam je pojasnil, da gre za finančno naložbo, od katere si obeta dober donos. V lastništvo Jadrana je vstopil pred dobrim mesecem, ko je slabo desetino družbe odkupil od Banke Koper, v torek in sredo pa je od dveh fizičnih oseb pridobil še dodatnih osem odstotkov delnic. Kljub vsemu poudarja, da z vodstvom Jadrana nima sklenjenega nobenega dogovora. Pred dobrim mesecem je svoj 7,26-odstotni delež Jadrana prodala tudi družba Košaki TMI. Po ceni 19,2 evra za delnico ga je odkupila mariborska reklamna družba Inpuls. Ali je njihov nakup povezan z menedžerskim prevzemom, smo hoteli preveriti pri direktorici Inpulsa Ingrid Gorjanc, a je bila nedosegljiva. Največji, 19,5-odstotni delničar Jadrana ostaja Probanka, ki je v zadnjih mesecih številnim slovenskim družbam pomagala pri izvajanju prevzemov, med drugim pri Perutnini Ptuj, Avtotehni in Zlati Moneti II. Kot smo že pisali, je podjetje Topro februarja odkupilo 13,72-odstotni delež Jadrana, po besedah Žiberne zaradi nelikvidnosti delnic, s tem pa naj bi prejšnjemu lastniku storili "uslugo". Odkup so zatem ponudili še drugim malim delničarjem in lastništvo povečali na sedanjih 17,45 odstotka. Spomnimo, da je za konec meseca predviden tudi umik delnic Jadrana z borze. Čeprav nam je Žiberna še marca zatrdil, da je bilo lansko poslovanje Jadrana na ravni tistega iz leta 2006, je iz letnega poročila razvidno, da so prihodki trgovskega podjetja nižji za kar četrtino. Znašali so slabih 15 milijonov evrov. Dobiček je upadel za petino, na 77.000 evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/339644

/13/...obvestilo GOLDINAR d.o.o. o povečanju lastniškega deleža iz 17,7% na tik pod prevzemni prag 24,99%:

JADRAN d.d. SEŽANA, Sežana Obvestilo o pomembnih deležih Družba JADRAN d.d. Sežana v skladu s Pravili ljubljanske borze in veljavno zakonodajo objavlja obvestilo o pomembnem deležu:
1. Družba GOLDINAR d.o.o., Cesta Zore Prello-Godina 3, 6000 Koper, nas je na podlagi 10. člena Zakona o prevzemih in 118. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov obvestila, da je na dan 19.8.2008 pridobila 10.740 delnic z glasovalno pravico izdajatelja Jadran d.d. Sežana, z oznako JASG in da ima po navedeni pridobitvi 41.325 delnic oz. 24,99 % vseh glasovalnih pravic izdajatelja Jadran d.d. Sežana. 2. INPULS d.o.o., Ulica heroja Jevtiča 4, 2000 MARIBOR, nas je na podlagi 10. člena Zakona o prevzemih in 118. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov obvestila, da je na dan 19.8.2008 odsvojila 10.740 delnic oz. 6,497 % delnic z glasovalno pravico izdajatelja Jadran d.d. Sežana, z oznako JASG in da po odsvojitvi nima več delnic izdajatelja Jadran d.d. Sežana.
http://seonet.ljse.si/menu/default.asp?document_id=33482

/13/...za veliko družb v Sloveniji je nastopil trenutek iztisnitve malih delničarjev, vprašanje pa je, kako in ali bodo mali delničarji v primeru JADRANA tudi zadovoljni z postavljeno denarno odpravnino delnice 22 €:

Jadran bo iztisnil male delničarje Na marčevski skupščini bodo lastniki trgovske družbe Jadran malim delničarjem ponudili 22 evrov za delnico odpravnine Lastniki trgovske družbe Jadran iz Sežane bodo marca na skupščini odločali o izključitvi manjšinskih delničarjev. Jadran je od začetka januarja v večinski lasti družb Poteza Naložbe in Topro . Predvidena cena enaka ceni ob prevzemu Za preostalih 2,88 odstotka delnic bosta družbi na skupščini ponudili denarno odpravnino v višini 22 evrov na delnico, kolikor sta prevzemnika za delnice plačala tudi v okviru prevzemne ponudbe. Vse tako odkupljene delnice manjšinskih delničarjev se bodo prenesle na družbo Topro, v kateri so združeni vodilni menedžerji Jadrana. Konzorcij za prevzem Jadrana, ki ga sestavljata Poteza Naložbe in Topro, ima po uspešno izvedenem prevzemnem postopku v lasti 97,12 odstotka delnic družbe.
http://www.finance.si/237241
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Feb 06, 2009 9:44 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Sob Avg 09, 2008 11:30 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

HIT d.d. - SRAMOTNA ODPUŠČANJA

/13/...izkoristiti je potrebno turistično sezono tudi v primeru upravičene stavke: Embarassed

Nekateri delavci Hita napovedali stavko Uprava Hita želi preprečiti stavko, ki bi zaradi praznika lahko povzročila veliko škodo. Uprava družbe Hit je včeraj prejela dopis stavkovnega odbora sindikata Vrba, ki napoveduje začetek stavke za petek, 15. avgusta. Uprava družbe je zaradi čim hitrejše rešitve nastalega položaja omenjenemu sindikatu že predlagala sestanek, na katerem pričakuje podrobnejšo pojasnitev in utemeljitev njihovih stališč ter sprejetje rešitve, ki bo v korist uspešnega poslovanja in zaposlenih v družbi Hit. Kot so po prejeti zahtevi stavkovnega odbora sporočili iz družbe Hit, se v zadnjih mesecih soočajo z zaostrenimi tržnimi razmerami, ki so posledica gospodarskega ohlajanja na glavnih trgih, inflacije in finančne krize, ki je precej vplivala na kupno moč gostov. Poleg navedenega se igralniška dejavnost še vedno sooča z vplivi lanske uvedbe protikadilske zakonodaje, ki je takoj povzročila več kot 20-odstotni padec realizacije. Kljub vsemu pa delavci naj ne bi bili oškodovani.
"Socialna varnost zaposlenih v družbi Hit kljub vsemu ostaja na izredno visoki ravni, povprečna neto plača zaposlenih v igralniški dejavnosti družbe Hit je v juniju presegla 1600 evrov, kar je skoraj dvakratnik povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji. Tudi zaradi tega menimo, da lahko v partnerstvu s sindikati najdemo rešitev, ki bo ohranjala zadovoljstvo zaposlenih ter družbi Hit omogočila uspešno poslovanje in izpeljavo razvojnih projektov," so še zapisali v sporočilu za javnost.
Sicer pa so stavko napovedali samo delavci, združeni v sindikatu Vrba - gre predvsem za varnostnike, receptorje, blagajnike, zaposlene pri avtomatih in vzdrževalce igralniške opreme.
Vodja stavkovnega odbora Primož Gulin je povedal, da so se z vodstvom družbe že sestali pred tednom dni, vendar dogovora ni bilo; v upravi pa že napovedujejo nove pogovore, s katerimi želijo preprečiti stavko, ki bi lahko sicer zaradi praznika povzročila veliko škodo.
Med sedmimi stavkovnimi zahtevami so zapisali, da želijo nadaljevati pogajanja o kolektivni pogodbi, zahtevajo pa preglednejše in popolnejše plačilne liste ter ponovno zvišanje plač, ki so jih letošnjega maja znižali na nekaterih delovnih mestih.
http://www.vecer.si/clanek2008080905350716

/13/...v javnost je pricurljala znamenita IZJAVA O ZDRAVSTVENEM IN SOCIALNEM STANJU DELAVCEV, ki bi lahko bila tudi podlaga začetek njihovega odpuščanja: Embarassed

HIT d.d., Nova Gorica Kadrovsko področje Podpisani ____________________________________________________zaposlen na delovnem mestu___________________________v poslovni enoti______________________ podajam I Z J A V O V z v e z i z z d r a v s t v e n i m i n s o c i a l n i m s t a n jem (5. in 6. točka 22. člena PKP)

1. ZDRAVSTVENO STANJE DELAVCA
Ali ste utrpeli poškodbo pri delu, s trajnimi poškodbami oziroma imate poklicno bolezen?DA NE Če ste obkrožili DA prosimo, da posredujete podatke: Vrsta poškodbe:_______________________________ Datum poškodbe:______________________________ Prosimo, da v kadrovsko službo dostavite ustrezen dokument, ki izkazuje opisano stanje.

2. SOCIALNO STANJE DELAVCA IN NJEGOVE DRUŽINE
Ali negujete otroka, starša ali zakonca s telesnimi okvarami oziroma motnjami? DA NE Če ste obkrožili DA označite koga a) otroka _______ b) starša_______ c) zakonca_______
Ali ste samohranilec/ka? DA NE Če ste obkrožili DA vas prosimo, da dostavite ustrezno dokumentacijo s katero izkazujete zgoraj navedeno stanje.
Ali imate nepreskrbljene otroke, ki se redno šolajo? DA NE Če ste obkrožili DA vas prosimo da vpišite število otrok. št. otrok________
Ali ste lastnik kmetijske obdelovalne površine nad 5 hektarov in ustvarjen dohodek iz tega naslove presega letni znesek neto zajamčene plače (237,73 €)?1 DA NE
Ali ste lastnik ali družbenik v kapitalski družbi in ustvarjen dohodek iz tega naslova presega letni znesek neto zajamčene plače (237,73€) ? DA NE
Opozorilo: Delodajalec se delavcu zavezuje, da podatke zbira izključno zaradi uporabe kriterijev iz 22. členaPKP. Delodajalec bo podatke hranil in uporabljal skladno z določbami Zakona o varovanju osebnih podatkov.
Delavec se izrecno strinja, da sme delodajalec uporabiti podatke v navedeni namen. Delavec potrjuje, da je navedel in posredoval pravilne podatke in pravilnost podatkov jamči z lastnoročnim podpisom izjave. V kolikor bi bilo naknadno ugotovljeno, da je delavec navedel krive podatke, bo delodajalec ukrepal zoper kršitve skladno z ustreznimi zakonskimi določbami.
Če delavec na posamezna vprašanja ne odgovori oziroma izjave ne odda, se zaveda, da jih delodajalec odločanju ne bo upošteval.
Izjavo prosim vrnite najkasneje do torka 24.2.2009 v kadrovsko službo z oznako na ovojnici, da pošiljate omenjeno izjavo, kot predlagano v spremnem dopisu k tej izjavi.
Datum: ____________________ Podpis:__________________________

1 Zajamčena plača, ki se uporablja kot osnova za odmero pravic na podlagi posebnih zakonov znaša od avgusta 2006 dalje 237, 73 €
http://beta.finance-on.net/files/2009-02-13/IZJAVA.pdf

/13/...glede na to, da gornja izjava vsebuje tudi mnogo podatkov, ki lahko tudi pomenijo posebej zaščiteno kategorijo delavcev, ki bi ob njeni neprijavi, ti zaščito tudi izgubili: Embarassed

V Hitu se pripravljajo na odpuščanja zaposlenih "Ali ste utrpeli poškodbo pri delu in ali imate poklicno bolezen? Ali negujete otroka, starša ali zakonca s telesnimi okvarami ali motnjami? Ali ste samohranilec?" To je le nekaj vprašanj, ki jih je Hitova kadrovska služba v posebnem dopisu včeraj poslala zaposlenim v novogoriški družbi. Poleg podatkov o njihovem zdravstvenem stanju želijo v Hitu od zaposlenih med drugim izvedeti, ali imajo nepreskrbljene otroke, ki se redno šolajo, ali imajo v lasti kmetijsko obdelovalno površino, večjo od petih hektarjev, in ali kot morebitni družbeniki kapitalske družbe z ustvarjenim dohodkom iz tega naslova presegajo letni znesek neto zajamčene plače. Čeprav v Hitu zatrjujejo, da tovrstne podatke zbirajo "izključno zaradi uporabe kriterijev iz panožne kolektivne pogodbe", je iz dopisa razvidno, da je vprašalnik pravzaprav namenjen pripravi seznamov za odpuščanja delavcev, ki po zakonodaji spadajo v zaščitene kategorije. V njem namreč zaposlene opozarjajo, da se morajo v primeru, da na posamezna vprašanja ne bodo odgovarjali, zavedati, da delodajalec njihovega položaja pri odločanju ne bo upošteval. V upravi Hita, ki jo vodi Niko Trošt, dopisa včeraj niso želeli komentirati. Ob tem velja spomniti, da je nadzorni svet novogoriške družbe pod vodstvom Viktorja Barage še v začetku decembra napovedoval "le" ukinitev zaposlovanja za določen čas in radikalno zmanjšanje študentskega dela. Če gre verjeti takratnemu sporočilu za javnost, naj bi uprava k ugotavljanju tehnoloških presežkov in splošnemu znižanju plač za desetino pristopila le v primeru nadaljnjega zaostrovanja gospodarskih razmer. Čeprav je uprava tedaj napovedala tesno sodelovanje s svetom delavcev in sindikati, ti po naših informacijah o včerajšnji "anketi" med zaposlenimi niso bili obveščeni. Skupina Hit sicer zaposluje 2200 ljudi. "Delavec se ima pravico sam odločiti, ali bo v takšnih primerih delodajalci razkril podatke ali ne, res pa je, da ga lahko nerazkritje v določenem primeru stane položaja zaščitene kategorije," je včeraj za Dnevnik povedala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. "Tovrstni vprašalniki so lahko sporni v primeru, da delodajalec ne pove, za kakšen namen zbira podatke. Če se v dopisu sklicuje na kolektivno pogodbo, gre zelo verjetno za pripravo seznamov za odpuščanja," je dodala pooblaščenka. Zaposleni lahko vprašalnike v Hitovo kadrovsko službo vrnejo najkasneje do 24. februarja.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042244713
http://www.finance.si/237930/Hit_zanima_zdravstveno_stanje_zaposlenih

/13/...sindikati so se potegnili za delavce, tako, da bodo morali umakniti sporne vprašalnike: Laughing

SIDS & VRBA & GIT

Sindikati od vodstva Hita zahtevajo preklic zbiranja kadrovskih podatkov

Vsi trije reprezentativni sindikati v Hitu, Sids Vrba in Git, so na upravo družbe danes naslovili zahteve, v katerih od njenega predsednika Nika Trošta med drugim zahtevajo, naj do petka, 20. februarja, do 12. ure pisno prekliče "zbiranje podatkov o ugotavljanju presežnih delavcev". Sicer bodo uporabili druge oblike sindikalnega boja. Za vse tri sindikate je najbolj sporna poteza uprave Hita, ki od zaposlenih zahteva izjave o socialnem in zdravstvenem stanju, pri čemer je način zbiranja podatkov v nasprotju z zakonom o varstvu osebnih podatkov in veljavno podjetniško kolektivno pogodbo, je povedal predsednik novogoriške enote sindikata SOD Iztok Černigoj. Sporno je, da ni jasno, zakaj bodo podatki uporabljeni, sploh pa bi morala uprava o tem obvestiti sindikate, je pojasnil. Po njegovih besedah bodo zbrani podatki najverjetneje uporabljeni za "listo presežnih delavcev". Glede na stanje v novogoriških igralnicah opuščanje sploh ni potrebno, še prej pa bi vodstvo moralo razmisliti o odprodaji nepotrebnih finančnih naložb in skrajševanju delovnega časa, je poudaril.
Zato sindikati od Trošta zahtevajo pisni preklic zbiranja kadrovskih podatkov, ki po mnenju odvetnika Sids Aleksandra Lisjaka predstavljajo poseg v zasebnost delavca, do petka do 12. ure ter spoštovanje podpisanih dogovorov s sindikati. Ker se vse več delavcev na sindikate obrača z navedbami o šikaniranju s strani predpostavljenih, od Trošta zahtevajo, naj do ponedeljka, 23. februarja, skliče sestanek z vodji in sprejme ukrepe za preprečitev šikaniranja. Sindikati se želijo med 19. in 24. februarjem s Troštom sestati glede ukinjanja zaposlovanja za določen čas ter ukinjanja in minimiziranja študentskega dela. Med zahtevami, ki so jih poslali tudi predsedniku nadzornega sveta Hita Viktorju Baragi, je še odprodaja nepotrebnih finančnih naložb Hita.
"Če sestanka ne bo, bomo sindikati smatrali, da za rešitev nastale kritične situacije v družbi niste zainteresirani. Dolžni smo vas tudi obvestiti, da če sestanka ne bo, sindikati razmišljamo tudi o drugih zakonskih možnostih, ki so nam na razpolago," so še sindikati zapisali v dopisu Troštu. To bil lahko pomenili tudi preoblikovanje v stavkovne zahteve, je dodal Černigoj.
"V družbi Hit smo danes popoldne sicer prejeli zahteve, ki so naslovljene na predsednika uprave, vendar jih ta zaradi odsotnosti ne more komentirati," je povedal vodja korporativnega komuniciranja v Hitu Tilen Majnardi. Po njegovih besedah gre v primeru izjav o socialnem in zdravstvenem statusu zaposlenih le za zbiranje ustreznih podatkov in zapolnjevanje evidenc kadrovske službe.
"Zbiranje podatkov je v popolnem skladu z zakonodajo in z določili podjetniške kolektivne pogodbe," je poudaril. Hit se je namreč s socialnimi partnerji leta 2004 dogovoril o ukrepih, če bi bilo treba ugotavljati presežno delovno silo, iz česar izhaja, tudi pridobivanje kadrovskih podatkov o socialnem in zdravstvenem položaju zaposlenih, je pojasnil.
"Popolnjevanje evidenc je potrebno zaradi sestave osnutka programa presežnih delavcev, vendar to ne pomeni, da je družba Hit že pričela s postopki ugotavljanja morebitnih presežnih delavcev. Res pa je da takšno možnost jasno opredeljuje poslovni plan za leto 2009, ki ga je nadzorni svet sprejel decembra, o tem pa so bili obveščeni tako javnost kot predstavniki zaposlenih, nenazadnje kar dva sedita v šestčlanskem nadzornem svetu," je še poudaril Majnardi.
Kot je znano, je Hit konec leta 2008 zaposloval nekaj manj kot 1800 ljudi, v celotni skupini v Sloveniji in tujini pa je zaposlenih nekaj manj kot 3000 ljudi.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042245452
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Feb 17, 2009 7:57 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Sre Avg 20, 2008 12:36 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NEURJA IN REKORDNE ODŠKODNINE

/13/...v zadnjem obdobju je bilo veliko zahtevkov za poravnavo odškodnin, za povzročeno premoženjsko škodo obiskovalcev, iz naslova viharja, toče, pa tudi poplave,posebej pereča je v tem kontekstu tudi odškodninska odgovornost avtokampov in sicer so vzeli pod drobnogled avtokampe tako v Sloveniji, kot tudi na Hrvaškem: Embarassed

V kampih premoženje gostov večinoma ni zavarovano za primer neurij

Minula neurja so nekaj težav povzročila tudi turistom, ki počitnikujejo v kampih. Mnoge pa je še bolj kot dejstvo, da je padlo drevo oziroma veja poškodovala avtomobil ali drugo imetje, razjezilo to, da v primeru, da sami svojega imetja nimajo primerno zavarovanega, tudi od kampa ne bodo dobili nič, saj ta nima zavarovanja za imetje svojih gostov.
Da pri njih premoženje gostov ni zavarovano za primer neurij, so nam povedali v kampih Šobec, Lucija in kampu Natura v Podčetrtku.
Večina kampov, ki smo jih poklicali, ima sklenjeno tako imenovano odgovornostno zavarovanje, kar pomeni, da dobijo gostje povrnjeno škodo le v primeru, ko je zanjo odgovoren lastnik oziroma upravitelj kampa, na primer, če je drevo padlo, ker je bilo trhlo in ga lastniki kljub temu niso posekali. Škoda, ki jo povzroči višja sila, torej hudo neurje, pa v to ni všteta. Na Zavarovalnici Maribor zato svetujejo, da kampi pred škodami, ki bi nastale na prikolicah, šotorih ali avtomobilih v kampu kot posledica neurja, te zavarujejo tudi s premoženjsko polico - to pomeni, da prikolico ali avtomobil vključijo v premoženjsko zavarovanje. Tako bodo lastniki prikolic ali avtomobilov dobili povrnjeno škodo, ki bi nastala ob neurjih. Da pri njih premoženje gostov ni zavarovano za primer neurij, so nam povedali v kampih Šobec, Lucija in kampu Natura v Podčetrtku. Pri slednjem nam je Vasja Čretnik, vodja prodaje in marketinga, sicer pojasnil, da imajo prehodnih gostov zelo malo, s stalnimi pa imajo sklenjene letne pogodbe, v katerih je opredeljeno, za kaj odgovarjajo, svetujejo pa jim, naj si zavarovanje premoženja uredijo sami. Tako v Podčetrtku kot na Šobcu pravijo, da so imeli včasih zavarovanja všteta v ceno, a so se gostje pritoževali, češ da jih je imela večina že urejena zavarovanja.
V kampih Adria v Ankaranu, Kamne v Mojstrani, Vodenca iz Bovca in na Otočcu pa zagotavljajo, da so zavarovani tudi za primere, če narava poškoduje imetje njihovih gostov, čeprav jih večina omenja zavarovanje odgovornosti.
Špela Satlar iz Adrie je, denimo, ravno v času našega klica urejala primer, ko je enemu od gostov padla veja poškodovala vozilo. Ob vsem skupaj zato na Zavarovalnici Maribor lastnikom prikolic, šotorov ali avtomobilov posebej svetujejo, da tudi sami poskrbijo za svojo zavarovalno zaščito in sklenejo premoženjsko zavarovanje prikolic ali pa kasko zavarovanje svojih avtomobilov.
V tem primeru vam v kampu izdajo le potrdilo, da se je škoda res zgodila med letovanjem pri njih. Na Hrvaškem večinoma brez zavarovanja za naravne nesreče Na Hrvaškem so vsi kampi zakonsko obvezani nezgodno zavarovati svoje goste. Poleg tega je navada (ne pa tudi zakonska obveznost), da je kamp zavarovan za lastno odgovornost, kar - tako kot v Sloveniji - vključuje razne škode, ki bi nastale zaradi dejanj ali neaktivnosti delavcev kampa, pojasnjuje Adriano Palman iz hrvaškega združenja kampov.
Zavarovanje za škodo, ki jo povzroči višja sila, pa v hrvaških kampih ni običajno. V teh primerih lahko gost dobi potrdilo kampa o dogodku, vendar pa je povračilo škode odvisno od posameznikovega zavarovanja. Palman dodaja, da bi se načeloma lahko dogovorili tudi za zavarovanje materialnih stvari v primeru naravnih nesreč, a je to zavarovanje zelo drago in bi bistveno vplivalo na povečanje cene, zato ga tudi v evropskih kampih večinoma nimajo. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/341794

/13/...že po sedanjih rekordnih škodnih zahtevkih zgoščenih v tako kratkem obdobju, so zopet glasnejši tisti, ki zagovarjajo podražitve, saj te ponavadi vselej plačamo potrošniki in zavarovanci, ki nas je kot veste v Sloveniji omejeno število, zato je vprašanje o dvigu premij za njih povsem samoumevno: Embarassed

Višje premije ali več zavarovancev

Ali bodo zavarovalnice zaradi visokih škod po neurjih v izgubah? Premije za naravne nevarnosti se bodo verjetno podražile, za koliko, v Zavarovalnici Triglav še izračunavajo njej pa bodo verjetno sledile tudi druge zavarovalnice * V zavarovalnicah ocenjujejo, da je kljub vse pogostejšim neurjem še vedno veliko premoženja nezavarovanega. Samo zavarovalnici Triglav in Maribor bosta izplačali več kot 100 milijonov evrov odškodnin za škode po poletnih neurjih. Ker večina ljudi nima zavarovanih svojih objektov, je škoda verjetno še nekajkrat večja. Prvi izračuni v zavarovalnicah kažejo, da bo Zavarovalnica Triglav (ZT) svojim zavarovancem za škode, ki jih je povzročilo letošnje neurje s točo, izplačala za okoli 60 milijonov evrov odškodnin, Zavarovalnica Maribor pa okoli 50 milijonov evrov. V letošnjem letu, od 24. junija, do sobote, 16. avgusta, je bilo 12 dni z neurji, ki so povzročala škodo na zavarovanem premoženju, so ugotovili v ZT, kjer ta čas proučujejo možnost, da bi zvišali premije za tovrstna zavarovanja.
Delež škod nosijo pozavarovalnice "O višini zvišanja premije je ta trenutek še prezgodaj govoriti. Na odločitev o tem bo vplivalo tudi morebitno povečanje števila zavarovanj. Pri določanju višine premije za naravne nevarnosti oziroma naravne nesreče smo v znatni meri odvisni od pogojev pozavarovateljev," pravijo v ZT.
Ob tem je vprašanje, ali bo naša največja zavarovalnica zaradi visokih odškodnin letošnje poslovno leto končala z izgubo. "Glede izida poslovanja je še prezgodaj govoriti, saj je pred nami še tretjina leta. Bodo pa ti dogodki zanesljivo vplivali na letošnji poslovni rezultat," pojasnjujejo v ZT. Toda zavarovalnice svoje rizike pozavarujejo pri pozavarovalnicah.
ZT to počne za velike posamične rizike, ki jih sprejme v zavarovanje. Prav tako se še posebej pozavaruje za primere množičnih škod, med katere sodijo letošnja neurja. "ZT pozavaruje rizike, ki jih sama ni pripravljena nositi, pri različnih največjih svetovnih pozavarovalnicah, katerih bonitete skrbno preverimo. Te pozavarovalnice pa rizike razpršijo še naprej, s čimer je zagotovljena zavarovancem največja varnost," so na naše vprašanje pojasnili v ZT.

Višje premije, manj zavarovanj?

Glede morebitnega zvišanja premij za tovrstna zavarovanja pa glede na sedanje izkušnje, ko ima svoje premoženje zavarovan zelo majhen delež prebivalstva, obstaja bojazen, da bo zavarovanj še manj. V obeh zavarovalnicah ocenjujejo, da je kljub vse pogostejšim neurjem še vedno veliko premoženja nezavarovanega. To so te dni potrdili tudi ocenjevalci škode, ti oškodovanci ostajajo z uničenim premoženjem povsem sami. Zavarovalničarji prav zato svetujejo, naj ljudje vendarle bolj preudarno zavarujejo svoje premoženje.
V ZM so povedali, da stane letna premija za zavarovanje hiše, ki ima 50 kvadratnih metrov kleti in po 140 kvadratnih metrov pritličja in podstrešja pri zavarovanju na novo vrednost, s standardnim paketom kritij, na zavarovalno vsoto 131.600 evrov (gradbena vrednost), 183 evrov.
V ZT pojasnjujejo, da sodijo požarna zavarovanja, iz katerih je krita škoda na objektih, med množična zavarovanja. Kljub temu je v Sloveniji dokaj nizka stopnja zavarovanosti v primerjavi s tujino. Z večjo stopnjo zavarovanosti se posamezna tveganja med seboj boljše izravnavajo, premija pa vsebuje manj dodatka za negotovost. Relativno gledano je premija tudi manj obremenjena s ceno za pozavarovanje, zavarovalnica pa lahko posluje stroškovno bolj učinkovito. Na ta način se cena zavarovanja približa najnižji možni premiji, ki je še zadostna za pokritje vseh škod in stroškov, ki jih ima zavarovalnica z izvajanjem tovrstnih zavarovanj, so pojasnili v ZT.

Štiri krat višje škode

Tudi v Zavarovalnici Maribor (ZM) še ne vedo, kako bodo letošnje škode vplivale na njihov poslovni izid, vsekakor pa bodo letošnja neurja, ki jih je bilo 13, od tega tri katastrofalna in so prizadela zavarovance po skoraj celotni Sloveniji, vplivala na višino dobička, so povedali v ZM, ki ima večino pozavarovanj sklenjenih s Pozavarovalnico Sava, višina deleža plačil med ZM in Pozavarovalnico Sava v pozavarovalni pogodbi pa je poslovna skrivnost.
Po prvih ocenah bodo škode, ki so jih zavarovancem ZM povzročila neurja, znašale okoli 50 milijonov evrov. Iz katerega naslova jih bo zavarovalnica pokrila? "Škode, ki so jih povzročila neurja, se nanašajo na premoženjska zavarovanja, zato jih bomo pokrili in izplačali iz premoženjskih zavarovanj," so pojasnili v ZM.
V Adriatic Slovenici (AS) bo po prvih ocenah skupna škoda po neurjih to poletje presegla 13,5 milijona evrov. AS ima največ škod iz zavarovanja nepremičnin, sledijo avtomobili, manj pa na posevkih. V AS ocenjujejo, da te odškodnine ne bodo bistveno poslabšale njihovega poslovnega rezultata, ker takšni dogodki za njih niso nekaj izrednega in so deloma že upoštevani v projekcijah rezultatov poslovanja. "Povečano škodno dogajanje bo sicer vplivalo na rezultat, vendar bo zaradi ustreznega pozavarovanja vpliv na poslovni izid bistveno nižji; za skupne rezultate poslovanja pa je še prezgodaj in nanje vplivajo tudi drugi dejavniki," so pojasnili v AS, ki ima pozavarovanje katastrofalnih nevarnosti urejeno na neproporcionalni osnovi. Glavnino izplačila zavarovalnin iz tega naslova bodo prevzeli pozavarovatelji, pravijo v AS. Lani je ta zavarovalnica izplačala 2,8 milijona evrov škod, ocene za letos pa še niso dokončne.
http://www.vecer.com/clanek2008082805355755

PASTI ZAVAROVANJ

/13/...v včerajšnji oddaji PREVERJENO je v obdelana problematika pod naslovom ˝PASTI ZAVAROVANJ˝ in sicer opredeljuje odgovornost zavarovalnih zastopnikov,zavarovalnih cenilcev in njih zavarovalniško obnašanje, kot tudi problematiko sklepanja zavarovanj na NOVO VREDNOST, ki se kot vemo lahko sklepa za objekte z letom izgradnje vsaj leta 1965, ko so začela veljati stroga protipotresna pravila gradnje. Nedvomno gre tudi za obnašanje zavarovalnic, ki z svojimi cenovnimi politikami vpliva na samo ponudbo zavarovanj, kot tudi odgovornost za kvalitetno, pravočasno ter objektivno ocenitev nastale škode. Prav tako je obdelana problematika določanje vrednosti nepremičnin ter prikazan tudi primer NAD(zavarovanja) ali POD(zavarovanja) in različnih postopkov ter razumevanja morebitnih izplačanih avansov, ali pač ne,za povzročeno škodo. Poseben poudarek je tudi pri razumevanju samih pravil zavarovalnic , vseh dodatkov in klavzul ter aneksov v samih zavarovalnih policah oz. sklenjenih pogodbah. Embarassed

http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60185818&section_id=1&article_id=3139865

/13/...problematika kvalitetne izdelave, vključujoč vse potrebne licence je tudi porok za izplačila odškodnin in ali bo v omenjenih primerih kako drugače pa bomo izvedeli kmalu: Embarassed

Zakaj so strehe letele?

*** Letošnja neurja so poleg hiš razkrila tudi nestrokovnost krovcev
Letošnja neurja so po vsej državi razkrila množico objektov. Nekaterim so odnesla kar cela ostrešja. Za takšno škodo po ugotovitvah gradbenih strokovnjakov niso krivi samo močni vetrovi, ampak v mnogih primerih tudi slabo pritrjena kritina ali kar celotna ostrešja.
Za strehe mora biti izdelan izračun nosilnosti z upoštevanjem teže predvidene kritine, v načrtih pa izrisani vsi detajli - pritrjevanje strešne konstrukcije na podkonstrukcijo, stiki elementov ostrešja, način stikanja in pritrjevanja kritine.
Mag. Jelena Srpčič, vodja odseka za lesene konstrukcije na Zavodu za gradbeništvo (ZAG), pravi, da analiza jakosti letošnjih vetrov še ni bila narejena, da pa je ministrstvo za okolje in prostor pri ZAG že naročilo projekt, v katerem bodo primerjali izmerjene vrednosti z vrednostmi, ki so bile podlaga za izdelavo nacionalnega dokumenta za določitev obtežbe z vetrom po Evrokodu 1.
"Če se bo izkazalo, da so izmerjene vrednosti bistveno višje, kot so bile predpostavljene, bomo predlagali, da se v predpisih spremenijo obremenitve oziroma posamezna območja prerazporedijo v cone z višjimi vrednostmi.
Za zdaj tako daleč s projektom še nismo, zato bomo v prvi fazi predvsem analizirali porušitve, ki so nastale zaradi vetra in toče," pojas njuje Srpčičeva. "Naša prva naloga pa je, da preverimo, ali so imela uničena ostrešja ustrezne projekte, ali so bile konstrukcije izračunane skladno z veljavnimi predpisi, ali je bila upoštevana tudi obtežba vetra na strešino s tako imenovanim srkom, ali so se uporabljala samo dovoljena vezna sredstva in ali so bila ta ustrezno dimenzionirana."

Šole na udaru vetra

Gradbeni strokovnjaki, ki so si ogledali razkrite objekte, so ob ogledih ugotovili, da so bili v neurjih zaradi vetra najbolj poškodovani prav določeni tipi ostrešij. Srpčičeva tu v ospredje postavlja strehe, prekrite z velikimi kovinskimi paneli, pri čemer so veliko škodo utrpeli šolski objekti. "Osnovni pregledi in fotodokumentacija poškodb šole na Duplici ter ogled poškodb na šoli v Tunjicah kažejo, da so bile plošče sicer privijačene na letve, te pa so bile na strešno konstrukcijo le pribite z žičniki, na nekaterih objektih pa je bilo letev in žičnikov po prvi oceni zelo malo," je povedala naša sogovornica. "Občine s popravilom streh razkritih šol in vrtcev običajno zelo pohitijo, naglica pa v takšnih primerih ni vedno najboljša, ker je hitro popravilo strehe težko tudi strokovno, zato se zgodba kaj lahko že ob naslednjem močnejšem vetru ponovi."
Za ostrešje mora biti izdelan izračun nosilnosti Srpčičeva opozarja, da zakonodaja za vsako novogradnjo ali konstrukcijsko sanacijo ostrešja predpisuje projekt, ki mora poleg splošnih zadev vsebovati tudi statični izračun nosilnih konstrukcij in načrte teh konstrukcij z vrisanimi detajli. "Ker je ostrešje del nosilne konstrukcije, mora biti zanj izdelan tako izračun nosilnosti - z upoštevanjem teže predvidene kritine, v načrtih pa izrisani detajli - pritrjevanje strešne konstrukcije na podkonstrukcijo, stiki elementov ostrešja, način stikanja in pritrjevanja kritine," pojasnjuje Srpčičeva. Upoštevati je treba Evrokode Sogovornica pravi, da mora biti statični izračun ostrešja od začetka tega leta dalje izdelan skladno s pravilnikom o mehanski stabilnosti in odpornosti objektov, ki predpisuje obvezno uporabo evropskih standardov za projektiranje (tako imenovanih Evrokodov), v katerih so določene obremenitve, ki jih morajo objekti prenesti.
Med njimi je v Evrokodu 1 - 4 predpisana tudi obremenitev z vetrom za posamezne vrste konstrukcij in načini izračuna teh konstrukcij, predlagani pa so tudi konstrukcijski detajli.
Za različne tipe konstrukcij so predvideni faktorji, s katerimi množimo osnovne obremenitve z vetrom. Te so po jakosti razdeljene v štiri vetrne cone, ki jih predpiše država v svojem nacionalnem dokumentu za posamezna območja. Slovenija je večinoma v prvi vetrni coni, Kamniško-Savinjske Alpe, Pohorje, Trnovski gozd in Notranjska so v drugi, Alpe in vrhovi Pohorja v tretji, Alpe nad dva tisoč metri nadmorske višine pa v četrti coni. "Natančno so razložena tudi načela obremenjevanja konstrukcij z vetrom, ki ne povzroča samo tlaka, ampak tudi srk," pojasnjuje naša sogovornica.
Ob tem priznava, da je Evrokod 1 - 4 sicer precej obsežen dokument, vendar je to za projektante osnovni dokument, ki ga morajo pri projektiranju upoštevati.

Gladki žeblji strehe ne morejo zadržati

Pri nas so ostrešja večinoma lesena, zato bi se morali pri izračunih lesenih konstrukcij in tudi pri uporabi veznih sredstev držati Evrokoda 5, ki se nanaša na projektiranje lesenih konstrukcij. Ta standard ima glede uporabe veznih sredstev svoje zahteve, zlasti pri žičnikih, ki so obremenjeni na izvlek, ki ga povzroča negativna obremenitev strešine oziroma srk.

"Standard JUS U.C9.200 je uporabo gladkih žičnikov za natezne obremenitve popolnoma prepovedoval, Evrokod 5 pa prepoveduje njihovo uporabo za prevzem stalne obtežbe, prav tako se ne sme upoštevati nosilnost gladkih žičnikov, ki so zabiti v robne dele prereza. Uporabljati se smejo le tako imenovani zaviti žičniki, kjer pa se mora natezna sila prenašati samo prek zavitega dela. V vsakem primeru je treba natezno nosilnost žičnika izračunati," opozarja Srpčičeva. Kot dodaja, podobno kot za pritrjevanje ostrešij velja tudi za pritrjevanje kritin.
Znaka CE še ni mogoče dobiti "Če projektanti nosilnost in pritrjevanje strešnih konstrukcij še izračunajo, za pritrjevanje kritin navadno napišejo številke kar po detajlih proizvajalca kritine. Kot mi je znano, lahko proizvajalci vseh tipov kritine - razen kovinskih toplotnoizolacijskih plošč - pridobijo oznako CE po standardih in imajo v tem primeru v svoji dokumentaciji navadno predpisane načine pritrditve, ne vem pa, ali kdo preverja, ali ti temeljijo na kakšnih izračunih ali preskusih.
Ne glede na to mora dober proizvajalec kritine predpisati načine pritrjevanja in pri tem imeti izdelane detajle z natančnimi opisi veznih sredstev, ki morajo temeljiti na dokazilih. Za kovinske panele oznake CE po standardu še ni možno pridobiti, možno pa je pridobiti slovensko tehnično soglasje," razlaga sogovornica.
Proizvajalci veznih in pritrdilnih materialov po besedah sogovornice za zdaj oznake CE, ki bi zagotavljala kontrolirane lastnosti, še ne morejo pridobiti, saj sta evropska standarda za te materiale v postopku sprejemanja. "Vseeno pa bo za proizvajalce nujno, da imajo podatke o mehanskih lastnostih (denimo nosilnost žičnika na strig, za kratkotrajno obtežbo na nateg ...) in seveda o njihovi trajnosti (protikorozijski zaščiti), saj bo to temelj za pridobitev oznake CE," še dodaja strokovnjakinja z ZAG.

Zavarovanje

Ali bodo zavarovalnice povrnile tudi škodo na slabo pokritih objektih?
Letošnja neurja so zelo prizadela tudi naše zavarovalnice, saj so odškodnine tako močno načele njihove bančne račune, da nekatere že napovedujejo dvig zavarovalnih premij. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako je z izplačilom odškodnine za škodo, ki bi jo z bolj kakovostno gradnjo objektov lahko preprečili. Doslej zavarovalnice ob sklenitvi zavarovanja niso zahtevale nobenih dokazil, da je objekt res zgrajen tako, kot mora biti, zato jim zdaj ne preostane drugega, kot da odškodnine izplačajo. V prihodnje pa bi morda le kazalo zahtevati kakšno dokazilo o kakovosti gradnje ali pa celo zavrniti izplačilo odškodnine, če se po nesreči izkaže, da jo je povzročila nekakovostna gradnja. S tem bi precej reda naredili tudi na področju gradbeništva, kjer je, kot je pokazalo zadnje neurje, očitno še vedno dovolj dela za domače mojstre, ki se ne spoznajo na sodobno gradnjo. Zavarovalne odškodnine za njihove gradbene dosežke pa bomo z dražjimi zavarovalnimi premijami plačevali vsi. http://www.finance.si/224058/Zakaj_so_strehe_letele

/13/...nekaj uporabniških nasvetov glede zavarovanja: Laughing

Hudič se vedno skriva v podrobnostih

Najprej preberite splošne pogoje za zavarovanje hiše, stanovanje in drugega premoženja .
Za še tako mikavna zavarovalno ponudbo, stojijo splošni pogoji zavarovanja, ki natančno opredeljujejo, kaj boste dobili za plačilo zavarovalne premije, in česar morda ne. Ko se odločate zavarovati svojo hišo, stanovanje, umetniške slike in drugo dragoceno premoženje, ste običajno v dilemi, katero zavarovalnico izbrati in katera ima najbolj ugodno ponudbo.
Žal je tako, da so posamezni programi pri eni zavarovalnici cenejši, pri drugi pa dražji.
Zavarovalnice natanko vedo, kateri njihov programov je boljši od konkurence in prav ta program je vlečni konj. Takšna je pač poslovna politika, na katero nimamo vpliva. Nasvete v tem prispevku smo pripravili na podlagi izkušenj zavarovalnih zastopnikov in njihovih strank.
Kar zadeva premoženjska zavarovanja, je najboljše imeti paket zavarovanj pri eni zavarovalnic, ker so tudi popusti večji. Tekati od ene zavarovalnice, ki ima cenejše zavarovanje etažne lastnine, k drugi zavarovalnici, ki ima bolj ugodne cene za zavarovanje umetniških slik, je neumnost in izguba časa. Zavarovalni zastopnik običajno pride k nam, da se pogovorimo o predmetu zavarovanja. Dostikrat se ljudje odločajo tudi za obisk pisarne pri svetovalcu v zavarovalnici. Razlike ni, pod pogojem, da so zavarovalni zastopniki na terenu zelo dobro seznanjeni s celotno ponudbo zavarovalnice. Dobro je tudi, da vedo, kaj ponuja konkurenčna zavarovalnica, vendar tega običajno ne boste izvedeli. Ponudba je eno, pogoji pa spet nekaj drugega

Svetovalec ali zavarovalni zastopnik običajno predstavi samo ponudbo zavarovalnice, ki je privlačna, ima veliko bonusov in ugodnosti, ki so "zastonj" in na prvi pogled se nam zdi, da smo izbrali idealni produkt.
Vendar se podrobnosti skrivajo v splošnih in posebnih pogojih, ki jih vidimo šele, ko nam zavarovalnica pošlje zavarovalno polico, in sicer na podlagi ponudbe, ki smo jo podpisali vpričo zavarovalnega zastopnika. Ko dobimo na dom zavarovalno polico, dobimo splošne in posebne pogoje v drobnem tisku, običajno so napisani na štirih in več straneh, in potem šele vidimo, kaj smo pravzaprav kupili. Običajno se stavki začnejo s "če".

Preberite najprej pogoje zavarovanja

Preden karkoli podpišete, zahtevajte v branje splošne in posebne pogoje zavarovanja. Vzemite si čas, vsaj nekaj dni za branje, in če česa ne razumete, vprašajte pravne strokovnjake na zavarovalnici. Oni so plačani zato, da nam svetujejo. Skrb za lastno premoženje je v vaših rokah. Tudi najboljša zavarovalna polica ne bo pomagala, če nimamo urejene dokumentacije o svojem premoženju. Ker so zavarovani tudi dragoceni predmeti (razen umetniških slik, kipov in drugih umetnin), je dobro, da vse fotografirate in skupaj z računi, s katerimi ste plačali dragocene predmete, shranite v sef zunaj hiše ali stanovanja. Te dokumente imate lahko tudi v domačem sefu, ki je odporen proti vodi in ognju. Pri zavarovanju etažne lastnine (praviloma vse zavarovalnice ponujajo tudi zavarovanje kleti v blokih, kjer stanujemo, so zavarovani predmeti (kolesa, motorji, otroški vozički itd.), ki so spravljeni v kleti. Tudi te predmete je zaželeno fotografirati, najboljše je, če je tudi lastnik fotografiran zraven predmeta. Dogajajo se tudi kraje iz skupne kolesarnice, zato je najboljše, da se poleg svojega kolesa fotografirate, da ga policija potem lažje najde. Zavarovanje lastnine, ki ima visoko umetniško vrednost To so posebna zavarovanja, niso poceni, vendar so dobrodošla.
Preden sklenete takšno polico, mora uradni ocenjevalec oceniti vrednost slik. Zavarovanja umetniških predmetov so cenejša, če imate v stanovanju ali hiši alarmne naprave, ki se sprožijo, ko tatovi snamejo sliko, kip in druge umetniške predmete. Tudi te dragocenosti je treba fotografirati in shraniti skupaj z dokumentom o cenitvi in drugih pripadajočih dokumentih. V praksi se dogaja, da lastniki nekatere slike, kipe in druge dragocene predmete odnesejo v svoje vikende, ki niso zavarovani. Najboljše je, da se o tem posvetujete s svetovalcem v zavarovalnici. Misel Alarmne naprave, video kamere in druge oblike varovanja vaše nepremičnine pocenijo zavarovalno polico http://www.vecer.com/clanek2008112505382394

/13/...nihče ni računal, na tako velika izplačila odškodnin pri premoženjskih škodah v letu 2008, ki so tako močno ogrozila bilance zavarovalnic in sicer: Embarassed

Škode pri naravnih nesrečah presegle zbrane zavarovalne premije Slovenske zavarovalnice so lani obračunale za več kot milijardo evrov bruto odškodnin, kar je skoraj petino več kot v letu 2007.
Škode pri požarih, toči, pozebi in drugih naravnih nesrečah so celo presegle bruto vrednost premij, ki so jih zavarovalnice uspele zbrati na tem področju. Slovenske zavarovalnice so lani obračunale za več kot milijardo evrov bruto odškodnin, kar je skoraj petino več kot v letu 2007. Škode pri požarih, toči, pozebi in drugih naravnih nesrečah so celo presegle bruto vrednost premij, ki so jih zavarovalnice uspele zbrati na tem področju.
Zaradi znatno nižje rasti obračunanih premij pa se je lani škodni rezultat pri premoženjskih zavarovanjih povzpel že na skoraj 75 odstotkov. Iz zadnjih podatkov Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ) je razvidno, da so zavarovalnice več premij zbrale pri praktično vseh zavarovalnih vrstah, največjo rast v absolutnem znesku pa so beležile pri življenjskih zavarovanjih, vezanih na enote investicijskih skladov ter zavarovanju kopenskih motornih vozil, in sicer za okoli 27 milijonov evrov.
Po drugi strani se je vrednost odškodnin, obračunanih na področju zavarovanj požara in elementarnih nesreč kar podvojila in je dosegla astronomskih 96 milijonov evrov. Podobno visoko je bilo povečanje odškodnin pri drugih škodnih zavarovanjih, denimo toči, pozebi ali pri tatvini. Na področju življenjskih zavarovanj se je škodni rezultat v primerjavi z letom 2007 prav tako povečal, in sicer za slabi dve odstotni točki, na 28,5 odstotka. Ob že omenjeni rasti življenjskih zavarovanj, pri katerih zavarovanci prevzemajo naložbeno tveganje, je uspelo zavarovalnicam pri navadnih življenjskih zavarovanjih zbrati celo manj premij.
Zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilna zdravstvena zavarovanja - Vzajemna, Triglav in Adriatic Slovenica, so lani pri teh obračunale kar za desetino več škod, pri čemer so zbrale za 20 milijonov evrov ali 5,7 odstotka več premij. Že pred tedni so vse tri napovedale podražitev mesečnih premij za okoli dva evra, kar pa naj bi bil zgolj odraz zvišanja stroškov zdravstvenih storitev.
Za posamezne zavarovalnice podatkov o škodah ni, so pa na voljo njihovi tržni deleži na posameznih segmentih zavarovalniškega trga.
Tako je Zavarovalnica Triglav obračunala za 752,7 milijona evrov kosmatih zavarovalnih premij, od tega večino, 520,6 milijona evrov, na področju premoženjskih zavarovanj. Pri tem je obvladovala 37,3 odstotka trga, na področju življenjskih zavarovanj pa malo manj, 36,1 odstotka.
Druga po velikosti je Adriatic Slovenica z 256,7 milijona evrov vseh premij, sledita ji Zavarovalnica Maribor, ki je zbrala pet milijonov evrov manj premij, in Vzajemna. Tržne deleže so lani za največ povečale KD Življenje, Generali, Tilia in Kad, saj so bruto premije v primerjavi z letom 2007 povečale za več kot deset odstotkov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042251709

/13/...očitno bodo morali zaradi (ne)strokovnosti izgradnje objektov, tudi same zavarovalnice začeti odklanjati škode: Embarassed

Neurja spodbujajo obrambo pred točo z zavarovalnimi policami in letalom V minulih nevihtnih popoldnevih je na več koncih Slovenije (spet) padala toča. Sicer ni povzročila hujše gmotne škode, je pa preteče spomnila na lanska poletna neurja s katastrofalnimi posledicami.
Vse več ljudi se je očitno začelo zavedati, da se utegnejo podobna neurja zaradi globalnega ogrevanja pojavljati bolj pogosto kot nekoč. Zavarovalnice namreč beležijo naraščanje števila premoženjskih zavarovanj nepremičnin. Toča, ki je v minulih nevihtnih popoldnevih spomnila na lanska neurja, letos še ni povzročila hujše gmotne škode.
Zaradi treh lanskih točonosnih neurij so zavarovalnice obravnavale 68.448 škodnih primerov, skupna ocenjena škoda pa je znašala 129,519.870 evrov. Samo Zavarovalnica Maribor, ki ima največ zavarovancev v Podravju, je lani zaradi toče izplačala okoli 50 milijonov evrov odškodnin.
"Že v lanskem letu smo začeli opažati, da se ljudje vse bolj zavedajo pomembnosti ustreznega zavarovanja svojega premoženja, saj beležimo rast sklenjenih premoženjskih zavarovanj z osebno in pravno asistenco ter asistenco doma," nam je razložil David Kastelic, član uprave Zavarovalnice Maribor (ZM).
"Podnebne spremembe in z njimi povezani vse pogostejši katastrofalni dogodki opozarjajo na potrebnost ustreznega zavarovanja tudi tiste, ki so se doslej zanašali na lastno srečo ali niso razmišljali o tem, da je tudi njihova nepremičnina izpostavljena tveganjem, ki se jim ni mogoče povsem izogniti, jih je pa mogoče zavarovati.
" Podatka o tem, kolikšen porast zavarovanj beležijo, nismo dobili, dokončne številke bodo znane šele konec leta. Še vedno pa niso dosegle plafona, saj v Sloveniji - po podatkih Zavarovalnice Triglav - ni zavarovana skoraj vsaka četrta hiša in vsako tretje stanovanje. V največji slovenski zavarovalnici ugotavljajo, da se ljudje še zmeraj premalo zavedajo pomembnosti zavarovanja premoženja, predvsem za nevarnost naravnih katastrof.
Opažajo pa povečano zanimanje za premoženjska zavarovanja, in sicer je največ zanimanja za celovito paketno zavarovanje objektov in premičnin. Pristojne službe so lansko škodo na kmetijskih površinah in pridelkih ocenili na 10,82 milijona evrov.
Na ministrstvu za kmetijstvo si prizadevajo, da bi se čim več kmetov zavarovalo pred naravnimi nesrečami oziroma neugodnimi vremenskimi razmerami, zato so zvišali odstotek sofinanciranja zavarovalnih premij s 40 na 50 odstotkov, kar je najvišja stopnja, ki jo dovoljuje Evropska unija. V proračunu kmetijskega ministrstva je za ta namen zagotovljenih 10,05 milijona evrov.
Čeprav že vseskozi prejemajo kritike skeptičnih slovenskih meteorologov, ki ne verjamejo v smotrnost posipavanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom, bo Letalski center Maribor tudi letos nadaljeval projekt poskusne obrambe pred točo z letalom. Letalska ekipa je od četrtka pripravljena na aktivno branjenje, ki ga bo ministrstvo za kmetijstvo letos sofinanciralo s približno 70.000 evri. V občinah sofinancerkah upajo, da bi lahko učinkovitejše branjenje zagotovili tako, da bi se edinemu letalu pridružilo še drugo letalo z bazo na letališču v Moškanjcih pri Ptuju.
"Z denarjem, ki ga dobimo zdaj, lahko pokrivamo zgolj stroške enega letala," nam je razložil Jernej Vaupotič, predsednik Letalskega centra Maribor, ki opozarja, da bi bilo glede na nedavne nevihte treba obrambo začeti že s 1. majem.
"Za to bi seveda potrebovali dodaten denar, ki pa ga nimamo.

" Škodljiva nestrokovna gradnja

Zavod za gradbeništvo Slovenije je za ministrstvo za okolje in prostor izdelal študijo o tem, zakaj je lanska toča poškodovala skoraj 25.000 objektov. Na skoraj 22.000 objektih je poškodovala kritino, v več kot 3200 primerih so bila poškodovana tudi ostrešja, toča pa je stolkla še 10.000 fasad. Po pregledu več kot 2000 fotografij in 700 tehničnih elaboratov so strokovnjaki ugotovili, da bi bila škoda bistveno manjša, če bi bile zgradbe zgrajene strokovno in v skladu s predpisi. V številnih primerih so namreč bili napušči streh bistveno preveliki in so ponujali preveliko oporno površino za veter, veliko ostrešij pa sploh ni bilo ustrezno pritrjenih. Najbolj neprimerne so azbestne kritine, premalo odporne so toge opečne kritine, ko padajo velika ledena zrna, so ugotovili v zavodu za gradbeništvo.

http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042268612

5,5 CM

/13/...vsepovsod opozarjajo na vedno bolj neugodne vremenske razmere, ki se lahko v trenutku spremenijo in če se zraven vsuje še ogromna toča z premerom 5,5 cm, se lahko vprašamo, kaj sploh še ostane celo: Embarassed

Zavarovalnica Triglav še vedno ocenjuje škodo po ponedeljkovi toči v Ljubljani Po nevihti s točo, ki je v ponedeljek popoldne zajela del Ljubljane, v Zavarovalnici Triglav škodo še ocenjujejo, pričakujejo pa veliko število prijav škode na avtomobilih, so sporočili iz zavarovalnice. Zavarovancem svetujejo, naj s prijavo ne hitijo, saj bodo upoštevali prijave, ki bodo zabeležene tudi nekaj dni po dogodku. Prednost pri popravilu bodo imeli avtomobili, ki so utrpeli škodo na steklih in avtomobilskih svetilih, škoda na pločevini bo obravnavana kasneje. Neurje s točo je po navedbah zavarovalnice najbolj prizadelo severni del Ljubljane, predvsem Šiško, Jarše, področje Ljubljana-Polje in okolico BTC-ja. Zavarovanci lahko škodo prijavijo na telefonski številki, prek spletne strani zavarovalnice ali prek zavarovalnih zastopnikov. Prednost pri popravilu bodo imeli avtomobili, ki so utrpeli škodo na steklih in avtomobilskih svetilih, škoda na pločevini bo obravnavana kasneje, pravijo in dodajajo, da bodo njihovi cenilci takoj začeli z ogledi in popisom škode. V zavarovalnici še pravijo, da bodo škodo izplačali v najkrajšem času oz. takoj ko bodo pridobili celotno dokumentacijo.
http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042269591
http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042269551
http://24ur.com/novice/slovenija/toca-vozniki-zasedli-podvoze-na-avtocesti.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Maj 26, 2009 10:11 am; skupaj popravljeno 10 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Sre Avg 20, 2008 4:41 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SLOVENIJA in (NE)PLAČE

/13/...pri nas smo velikokrat na vodilnem mestu, bodisi zaradi nečesa dobrega, lahko pa tudi zaradi nečasa slabega in nedvomno je pri nas slaba, tudi plačna politika: Embarassed

Slovenija je prva...po zmanjšanju plač

Lani so realne plače najbolj rasle v novih članicah, izjema je Slovenija, kjer so se realne plače lani najbolj zmanjšale
Lani je Slovenija zabeležila 3,5-odstotno zmanjšanje realnih plač glede na leto poprej, kar je največ v vsej uniji.
Plače so se v Sloveniji glede na leto poprej sicer zmanjšale že leta 2006, in sicer za 0,6 odstotka.
Rast realnih plač v Sloveniji je bila tako lani tako pod povprečjem celotne unije (2,3 odstotka) kot tudi pod povprečjem območja evra, kjer so se realne plače v povprečju zmanjšale za 0,4 odstotka. V podatkih za območje evra za lani še nista zajeti Malta in Ciper, ki sta članici območja evra postali letos.
Realna rast plač v EU se upočasnjuje Znotraj območja Evropske unije je leta 2006 realna rast plač v povprečju znašala 2,7 odstotka, lani pa je EU beležila 2,3-odstotno povprečno rast realnih plač, ugotavlja Eurofound.
V 15 starih članicah je bila rast še manjša; predlani je znašala 0,8 odstotka, lani pa je bila le še 0,2-odstotna.
V novih članicah plače rastejo hitreje V t.i. novih članicah EU sicer beležijo višjo rast realnih plač kot v petnajsterici starih. Med 12 novimi članicami je povprečna realna rast plač tako leta 2006 znašala 5,2 odstotka, lani pa je upadla na 5 odstotkov.
Če ne upoštevamo Romunije in Bolgarije, kjer plače rastejo najhitreje, je realna rast plač lani v novih članicah unije znašala 4,1 odstotka.
Med novimi članicami se je rast najbolj upočasnila v Sloveniji, na Cipru in Malti, najbolj pa plače naraščajo v baltskih državah ter že omenjeni Romuniji in Bolgariji.
Med starimi članicami unije so upočasnjeno rast plač zabeležili v Avstriji, Belgiji, Franciji, Grčiji, Italiji in Španiji.
http://www.finance.si/220907/Slovenija_je_prva_po_zmanj%B9anju_pla%E8

/13/...kako so varljive statistike in prikazana obdobja, nam lahko pokaže ta nemška, saj se z njihovega zornega kota pokaže razcvet plač v letih od 2000 do 2007, komu in kako je pa že drugo vprašanje: Embarassed

WSI

Nemški inštitut: V Sloveniji za 40 odstotkov višje plače

Nemški inštitut WSI je objavil lestvico sprememb bruto plač v evropskih državah od leta 2000-2007.
Slovenija je za razliko od Nemčije beležila 40-odstotno rast V Sloveniji je realna rast bruto plače na prebivalca med letoma 2000 in 2007 znašala 40,3 odstotka.
Najvišjo realno rast je v omenjenem obdobju zabeležila Romunija s 331,7 odstotka, najnižjo pa Nemčija, ki je kot edina država EU izkazala 0,8-odstoten realni padec bruto plače, ugotavlja nemški institut WSI.

V nekaterih državah je rast plač presegla 100 odstotkov
Poleg Romunije je tudi v baltskih državah realna rast bruto plače v obdobju 2000-2007 presegla sto odstotkov: v Latviji je dosegla 188,5 odstotka, v Estoniji 132,5 odstotka, v Litvi pa 104,4 odstotka, ugotavlja inštitut za gospodarstvo in družboslovje (WSI) ustanove Hans Böckler, ki jo je ustanovila nemška zveza sindikatov.

Nemčija edina z negativno rastjo

Med starimi članicami EU so poleg Nemčije, ki je po izračunih inštituta edina z negativno realno rastjo, nizko rast zabeležile še Avstrija (2,9 odstotka), Portugalska (3,3 odstotka) in Španija (4,6 odstotka).
Najvišjo rast med "staro" petnajsterico imata Irska (30,3 odstotka) in Grčija (39,6 odstotka).
Med novimi članicami EU imajo po ugotovitvah WSI, ki je uporabil podatke Evropske komisije, najnižjo realno rast bruto plač na prebivalca Malta s 7,9 odstotka, Ciper z 12,8 odstotka in Poljska z 19 odstotki. Sledi Slovenija s 40,3 odstotka. Na Madžarskem so se bruto plače na prebivalca v minulih sedmih letih realno okrepile za 66,7 odstotka.
http://www.finance.si/224021/Nem%B9ki_in%B9titut_V_Sloveniji_za_40_odstotkov_vi%B9je_pla%E8e
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Sep 21, 2008 10:50 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Sre Avg 20, 2008 4:55 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ZAVAROVALNIŠKI MONITOR 2008

/13/...izšla je vsakoletna raziskava GfK Zavarovalniški monitor, objavljena v št.446 revijie Kapital, ki odkriva marsikatero zanimivost, vse več pa je znamenj, da se med drugim znižuje število osebnih zavarovanj, saj bi se moralo število glede na povečane rizike povečevati: Mad

Zavarovalniški monitor:

Vse več brez zavarovanja

Kot že nekaj let zapored vam tudi letos predstavljamo izbrane informacije o dogajanju na področju zavarovalniških storitev, ki jih pod svoje okrilje zajema raziskava GfK Zavarovalniški monitor ali mednarodno imenovana IMDS - Insurance market data. MATEJA MRKUN GfK Slovenija Slednja se izvaja v 14 evropskih državah, v Sloveniji pa smo z raziskavo pričeli leta 2001. Kot smo že omenili, nudi raziskava predvsem vpogled v vedenje uporabnikov zavarovalniških storitev. Odgovarja na vprašanja, kot so: ali so komitenti zadovoljni s svojo zavarovalnico, kakšni so trendi v uporabi zavarovalniških storitev, katere zavarovalnice v večji meri in katere v manjši meri pridobivajo nove uporabnike, kako se zavarovalniške storitve med seboj povezujejo z uporabniškega vidika, kakšne so preferirane informacijske poti, in še bi lahko naštevali. Vendar je bolj kot trenutni vpogled v dogajanje na trgu pomembna njena dodana vrednost, ki se kaže v kontinuiteti zbiranja podatkov, s čimer se omogoča spremljanje trendov in sledenje spremembam na trgu. Katera je glavna?
Za začetek si najprej oglejmo, katere zavarovalnice so tako imenovane glavne zavarovalnice, torej zavarovalnice, pri katerih imamo Slovenci sklenjenih največ zavarovanj ali imamo sklenjena najpomembnejša zavarovanja. Povzamemo lahko, da slovenska populacija v starosti od 15 do 75 let za svojo glavno zavarovalnico v največji meri šteje Zavarovalnico Triglav, ki jo je navedlo 43 % anketirancev.
Sledijo Zavarovalnica Maribor (16 %), Adriatic Slovenica (12 %), Generali (11 %), Vzajemna zdravstvena zavarovalnica (8 %), Grawe (3 %) in Zavarovalnica Tilia (3 %), ostale zavarovalnice pa so kot glavne navedle manj kot 3 % anketirancev.
Če te podatke primerjamo z letom 2007, lahko povzamemo, da na lestvici “top 5” zavarovalnic v Sloveniji ostajajo isti igralci kot v preteklem letu, le Generali in Vzajemna sta v letošnjem zamenjali vrstni red.
Primerjava podatkov nam razkrije, da je Zavarovalnica Triglav v primerjavi z letom 2007 malenkost izgubila, medtem ko so ostale zavarovalnice svoj delež uporabnikov bodisi obdržale bodisi ga še okrepile.
V največji meri sta, podobno kot lani, pridobila Generali in Grawe, kar nakazuje na trend večjega zaupanja v tuje zavarovalnice.
Ta trend se kaže v povečevanju deleža uporabnikov že od leta 2006 naprej, ko so s povečanimi marketinškimi potezami in novostmi v storitvah pričele resneje posegati v konkurenčnost slovenskega trga zavarovalniških storitev. Razlogi prekinitev.
Že nekaj let sledimo upadanju novih ali prekinjenih sodelovanj s posameznimi zavarovalnicami, tako je v preteklem letu z zavarovalnico na novo pričelo sodelovati 12 % anketirancev, sodelovanje pa je prekinilo oziroma skrajšalo 7 % anketirancev.
Pri tem je v obeh primerih spremembi botrovala predvsem cenovno ugodnejša ponudba (kot glavni razlog za novo sodelovanje jo je navedlo 34 % sodelujočih v raziskavi, kot razlog prekinjenega sodelovanja pa 30 %).
Zavarovalnice, ki so v letošnjem merjenju “izgubljale” svoje uporabnike, so najpogosteje izgubljale delež tudi na ostalih kazalcih, kot so priklic, prepoznavanje in zlasti preferenca ter že predstavljeno sodelovanje z zavarovalnicami.

Na prvem mestu je ...
Vse vodilne oziroma glavne zavarovalnice po deležu uporabnikov ali strank so tudi med najbolj preferiranimi zavarovalnicami, vendar je tu vrstni red nekoliko spremenjen.
Če navedemo prvih pet, so to Zavarovalnica Triglav, Vzajemna, Zavarovalnica Maribor, Generali in Adriatic Slovenica.
Zadnji dve zavarovalnici sta v letošnjem merjenju ravno tako zamenjali vrstni red na lestvici.

Kaj vpliva na odločitev?
Pravilo trga je, da kar nekdo izgubi, nekdo drug pridobi. Na zavarovančevo odločitev o izbiri zavarovalnice pri sklepanju zavarovanj vplivajo različni dejavniki.
V nadaljevanju predstavljamo, kateri so bolj in kateri manj pomembni dejavniki. Hitra izplačila odškodnin, zanesljivost in zaupanja vredna zavarovalnica so najpomembnejši dejavniki pri odločanju za novo zavarovanje. Pri vseh omenjenih dejavnikih v zadnjih šestih letih sledimo trendu rasti. Na splošno sta se v letošnjem letu povečali zahteva po široki ponudbi različnih vrst zavarovanj in cenovna občutljivost, kar je glede na trenutne razmere na trgu povsem razumljivo, zmanjšal pa se je pomen dejavnika dolgoletne prisotnosti zavarovalnice na trgu.

Vse več brez osebnega zavarovanja.

Če smo v preteklem letu beležili dvig zanimanja za življenjska zavarovanja, je to v letošnjem letu nekoliko upadlo.
Podobno velja tudi za nezgodna zavarovanja in prostovoljno (dodatno) pokojninsko zavarovanje. Prav tako je zanimiv podatek, da se iz leta v leto veča odstotek slovenskega prebivalstva, ki nima sklenjene nobene police za osebno zavarovanje - če vzamemo za primerjavo leto 2006, je letos ta delež poskočil za skoraj 3-krat (z nekaj manj kot 5 % na 14 %). Za razliko od osebnih zavarovanj pa se veča delež premoženjskih, pri tem gre predvsem za dvig deleža obveznih zavarovanj za avto, kar pa je povsem logična posledica povečanega nakupa osebnih vozil.

Kje se anketiranci informirajo?

Pri anketirancih lahko zasledimo razkorak med sedanjimi in želenimi viri informacij o zavarovanjih. Primarni medij vsekakor ostaja televizija, tej tesno sledi informiranje neposredno pri zastopniku zavarovalnice, kar zavarovanci tudi najbolj želijo, vendar pa ta vir dejansko uporabljajo v manjši meri. Velik potencial za zavarovalnice se kaže tudi pri internetu, saj ga kot želeni vir navaja slaba tretjina, dejansko pa ga uporablja le četrtina anketiranih. Poleg zastopnikov in interneta lahko priložnost za zavarovalnice predstavljajo še promocijski materiali na javnih mestih (pošta, banka) in časopisi, saj sta tudi ta dva vira izkoriščena v manjši meri in sta med bolj želenimi kot pa uporabljenimi.

Komu pa najbolj zaupamo?

Glede na to, da sta bili druga polovica leta 2007 in prva polovica leta 2008 v znamenju visoke inflacije, višanja cen blaga in storitev ter ostalih življenjskih potrebščin, si bomo v enem izmed naslednjih člankov pogledali tudi varčevalno in naložbeno naravnanost Slovencev v tem turbulentnem obdobju, za konec pa si poglejmo samo še to, kateri od finančnih institucij se izkazuje največ zaupanja in od katerih se največ pričakuje glede doprinosa k oplemenitenju denarja. Slovenci že tradicionalno v največji meri zaupamo v varnost denarja v banki, sledijo naložbe v zavarovalniške produkte, na tretjem mestu je zaupanje v upravljavce investicijskih skladov.
Sodeč po percepciji donosnosti naložb je vrstni red pričakovano drugačen: upravljavci skladov so na prvem mestu, z enakim deležem jim sledijo banke in zavarovalnice. Več o tem pa v enem od prihodnjih člankov. http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=5833

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Čet Avg 21, 2008 10:53 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

BANČNI MONITOR 2008

/13/...prav tako kot zavarovalniški monitor ponuja letošnji bančni monitor nekatere presenetljive ugotovitve, saj je tudi tukaj upadel delež varčevanja in sicer z nekaj manj kot 39% v preteklem letu na 32% v letošnjem letu: Embarassed

Bančni monitor:
Upadel delež varčevanja Objavljeno v številki 447 z dne 21.07.2008 Glede na splošno stanje v Sloveniji in visoko inflacijo je povsem pričakovano, da je v letošnjem letu nekoliko upadel delež varčevanja, in sicer z nekaj manj kot 39 % v preteklem letu na 32 % v letu 2008. MATEJA MRKUN vodja projektov Gfk V tokratnem članku bomo podrobneje predstavili rezultate GfK Bančnega monitorja, ki je vsakoletna raziskava o bankah in njihovih storitvah. Raziskava poteka že od leta 2000, namenjena pa je več naročnikom, primarno bankam, sicer pa vsem ponudnikom finančnih storitev, posredno ali neposredno vezanih na bančne storitve in varčevanja. Poteka kontinuirano enkrat letno, kar omogoča spremljanje trendov in sledenje spremembam na trgu ter primerjavo z ostalimi trgi.
Glede na splošno stanje v Sloveniji in visoko inflacijo je povsem pričakovano, da je v letošnjem letu nekoliko upadel delež varčevanja. Pri tem ostaja najbolj všečen način varčevanja banka, ki pa kot vsa leta do sedaj izgublja svoj pomen, čeprav ji v primerjavi z zavarovalnicami in upravljavci skladov Slovenci v največji meri zaupajo oz. verjamejo, da je le tam njihov denar najvarnejši. Po drugi strani se jasno zavedajo, da jim banke prinašajo najmanjše donose na vloženi denar, o čemer smo pisali tudi v prejšnjem članku.

Katera je najbolj všečna?

Če pogledamo všečnost posameznih bank, ki so prisotne v Sloveniji, lahko povzamemo, da je najbolj všečna še vedno vodilna banka, NLB banka, čeprav je v letošnjem letu precej izgubila. To razliko je zelo dobro izkoristila NKBM, ki je poleg Deželne banke Slovenije in Banke Zasavje v letošnjem letu povišala delež preference, medtem ko so jo ostale banke relativno izgubile.

Vzroki zmanjšanja preference.

Povečan oziroma zmanjšan obseg preferenc posameznih bank se odraža tudi v dejanskem sodelovanju z bankami. Kot smo že omenili, se je delež preference večini bank v Sloveniji relativno zmanjšal, kar velja tudi za sodelovanje z bankami. Približno 39 % slovenske populacije sodeluje z največjo slovensko banko - NLB banko, medtem ko je delež Slovencev, ki ima NLB za svojo glavno banko (banko, preko katere opravi največ bančnih poslov), nekoliko manjši, in sicer 35 %. Na drugem mestu je glede na kazalec sodelovanja Nova KMB, s katero sodeluje 21 % vseh Slovencev, za glavno banko jo šteje 19 %. Sledita Banka Celje in SKB banka, s katerima sodeluje 9 % vprašanih, za glavno banko pa ju ima 8 % Slovencev. Največji razkorak med sodelovanjem in razumevanjem banke kot lastne banke je moč zaslediti pri manjših tujih bankah, kot sta Banka Sparkasse in UniCredit banka Slovenije ter v največji meri pri Raiffeisen banki, zadnji dve šteje za svojo glavno banko le slaba polovica komitentov.

Kolikšno je zaupanje.

Na proces odločanja sodelovanja s posamezno banko vplivajo različni interni in eksterni dejavniki. Če se osredotočimo zgolj na slednje, lahko po podatkih raziskave povzamemo, da na samo odločitev v največji meri vplivata dejavnika zanesljivosti in zaupanja v banko. Sledijo dejavniki ugodnih obrestnih mer, nizke provizije in možnost pridobitve dobrega nasveta. Relativno najmanj pomemben dejavnik za Slovence je poreklo banke, čeprav lahko vseeno povzamemo, da še vedno dajemo prednost slovenskim pred tujimi bankami.

Iz katerega medija črpamo informacije.

Malo prej smo zapisali, da je Slovencem precej pomemben finančni vidik poslovanja z banko, sedaj pa si oglejmo, kje se o posameznih novih storitvah in proizvodih sploh informirajo.
Glavni medij obveščanja o novih bančnih produktih in storitvah predstavljajo zaposleni v banki, te je navedlo 45 % sodelujočih v raziskavi.
Sledi primarni medij množičnega obveščanja - televizija, ki jo je navedlo 39 %, na tretjem mestu so družina ter prijatelji in znanci, ki jih je navedlo 30 % sodelujočih. V nekoliko manjši meri sledijo letaki v bančnih poslovalnicah (26 %), internet (22 %), časopisi (20 %) in letaki po pošti (18 %). Še najmanj so med vsemi viri pomembni bančni izpiski, saj se preko teh informira le 0,3 % Slovencev. E-bančništvo zraslo na 21 %.
Za konec si oglejmo še eno izmed najhitreje razvijajočih se bančnih storitev, to je elektronsko bančništvo. Le-to ima za razliko od fizičnih poslovalnic kar nekaj prednosti: ni dolgih čakalnih vrst, storitve lahko opraviš vsak dan, 24 ur na dan, udobno pred domačim računalnikom, storitev je opravljena hitreje, omogoča ti večjo zasebnost, in še bi lahko naštevali. V primerjavi s preteklim letom je ta storitev zrasla s 16 % na 21 %.
Sodeč po podatkih za leto 2007, ko je storitve elektronskega bančništva uporabljalo nekaj manj kot 16 % Slovencev, lahko rečemo, da je Slovenija precej izenačena s Poljsko in Češko, medtem ko smo nivo Avstrije dosegli v tem letu.
Zelo daleč od “evropskega” povprečja pa sta Bolgarija in Romunija, saj v omenjenih državah elektronsko bančništvo uporablja manj kot 1 % vsega prebivalstva.
http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=5868

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Čet Avg 21, 2008 11:51 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

OSEBNE FINANCE IN LITERATURA

/13/...v rubriki zanimive literature se poleg že objavljene knjige samostojnega premoženjskega svetovalca in publicista Sama Lubeja:VZAJEMNI SKLADI ZA VSAKOGAR, pridružuje nova knjiga pod naslovom:UREJENE OSEBNE FINANCE ZA VSAKOGAR, ki bo pri založbi Kapital izšla septembra 2008: Laughing

Napovedujemo:

Zakaj nova knjiga? Objavljeno v številki 446 z dne 07.07.2008
Denar in razpolaganje z njim, torej njegovo služenje, trošenje in varčevanje so stvari, brez katerih ne moremo skozi življenje razvitih družb. mag. SAMO LUBEJ In ko pogledamo naokoli, po čem se ljudje razlikujejo, zakaj so nekateri nesrečni in drugi srečni, so razlogi ponovno pogosto povezani z denarjem.
Star pregovor pravi: “Denar je sveta vladar!”
Malo novejši: “Denar ni vse, pomaga pa!” Bi se kar strinjal!
Brez denarja in njegovega obvladovanja ne gre. In prav slednje, obvladovanje denarja, je v vse bolj agresivnem potrošniškem okolju postalo prava umetnost. Kako uspešno jo obvladamo, ve vsak zase.
Iz izkušenj več sto svetovalnih razgovorov lahko povem, da so mnogi prepričani, da osebne finance dobro ali vsaj solidno obvladajo. Vsaj do trenutka, ko jih preseneti kakšen dogodek v življenju, ki jih spravi v stisko in jim jasno pove, da vendarle ni vse tako, kot bi moralo biti. Prepričanje, da dobro obvladamo osebne finance, je med Slovenci široko in močno. Resnica je precej drugačna, saj večina ljudi uporablja stara in preživela znanja in navade, ali pa takšna, ki so potrošniško motivirana in so zgolj potuha.
* Slovenca za Slovence!
V Sloveniji smo v zadnjih letih dobili sicer več deset knjig, ki pokrivajo področje naložbenja in osebno-finančnega razvoja. Njihova skupna pomanjkljivost je ta, da so jih spisali tuji, večinoma ameriški avtorji, in so zato vsebinsko omejeno uporabne, nekatere celo zavajajoče. Slovenski kulturni prostor, trg finančnih produktov in zakonodaja, ki ureja to področje, so seveda nekaj povsem drugega. Prav tako smo zadnjo slovensko knjigo, ki obravnava osebne finance, dobili pred šestimi leti. Od takrat so se razmere na trgu finančnih produktov temeljito spremenile, prav tako tudi zakonodaja.
* Nova knjiga, ki bo izšla septembra, s trenutno delavnim naslovom “Urejene OSEBNE FINANCE za vsakogar” želi zapolniti to praznino. Napisala sva jo Slovenca za Slovence. Soavtorica Alja Stanonik, mlada, sveže diplomirana ekonomistka, me je s svojo zvedavostjo in vztrajnim ponavljanjem, da na temo osebnih financ ni sveže slovenske knjige, izzvala k temu, da sva na praktična vprašanja, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, odgovorila z nabranimi izkušnjami. Tako nastaja knjiga, lahko bi ji rekli tudi priročnik, ki pokriva ključna področja osebnih financ, torej financ posameznika ali družine. * Vsebina.
Knjiga vas bo najprej seznanila s tem, kaj osebne finance sploh so in kaj pokrivajo. Ponudila vam bo orodja, s katerimi boste lahko spremljali in nadzirali, koliko dejansko trošite in za kaj. Predstavila bo tudi enostaven, a v praksi potrjeno učinkovit način obvladovanja in zmanjševanja stroškov. Na življenje in s tem tudi na osebne finance gledamo kot na zaokroženo celoto. Izgradnja finančne varnosti in osebnega premoženja je osrednja tema, ki jo najprej podrobno predstavimo. Tukaj ne moremo mimo finančnih produktov njihovega namena in lastnosti. Poudarjamo namena, saj bi vam vrli prodajalci in kvazi svetovalci z veseljem prodali tudi produkte, ki niso optimalni za vaše potrebe in namene. Tukaj ne moremo mimo davčnega vidika, postopkov izbire med alternativnimi produkti, optimalne razporeditve in seveda spremljanja rezultatov. V naslednjih številkah revije Kapital vam bomo pred izidom knjige predstavili še izbrane teme iz knjige in vas z njo tako še pobliže seznanili.

Priporočilo:
Varčujte vsaj 10% prihodkov!
Dejstvo: V povprečju porabimo 15% več,kot bi na hitro ocenili!
Rezultat: Večina prebivalstva tone vse globlje v dolgove! http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=5826 http://www.revijakapital.com/kapital/knjigarna.php?kategorija=2 http://www.revijakapital.com/kapital/knjigarna.php?kategorija=4

/13/...predstavitev že omenjene nove knjige: Laughing

Napovedujemo: Vrstni red finančnih ciljev Objavljeno v številki 447 z dne 21.07.2008 Kot napovedano v prejšnji številki revije Kapital, vam predstavljamo izbrana poglavja iz knjige “Urejene OSEBNE FINANCE za vsakogar”, ki bo pri Založbi Kapital izšla septembra. Tokratna tema je oblikovanje in vrstni red finančnih ciljev. mag. SAMO LUBEJ

Kot opazimo v praksi, pa tudi literaturi, lahko posameznik ali družina o načrtovanju in vrstnem redu finančnih ciljev razmišlja na najrazličnejše načine. Večinoma pa je (finančne) cilje smiselno razvrstiti v različne ravni. V koliko je seveda vprašanje podrobnosti in potrebe, v tem prispevku bomo predstavili tri ravni finančne neodvisnosti kot finančne cilje posameznika, ki jih le-ta želi doseči z naložbo svojih prihrankov. In sicer finančno zaščito, finančno varnost in finančno svobodo. Vsaka raven pa nadgrajuje prejšnjo.

Finančna zaščita mora biti za vsakega posameznika in družino prvi cilj varčevanja. Predstavlja znesek sredstev, ki ponuja finančno zaščito v primeru nepredvidenih dogodkov. Tako imenovana varnostna rezerva omogoča premostitev finančnih težav, ki so največkrat posledica izpada rednega dohodka (izguba službe, nesreča) ali nepričakovanih nujnih večjih izdatkov.

Kolikšen je znesek, ki ga potrebujete, da se boste počutili zaščitene, je odvisno od življenjske situacije, v kateri ste, predvsem pa od vaše zmožnosti za kreiranje prihodkov, kar v večini primerov pomeni zaposlitev. Višina varnostne rezerve naj bi omogočala pokrivanje nujnih življenjskih izdatkov posameznika oziroma njegove družine za obdobje od šestih do štiriindvajsetih mesecev. Ugotoviti morate, kolikšen je znesek vaših nujnih mesečnih stroškov, in oceniti obdobje, ki ga potrebujete, da bi ponovno prišli do dohodkov, kar v večini primerov pomeni nove službe s podobno ali boljšo plačo. Nato dohodek, ki ga potrebujete vsak mesec, pomnožite s številom mesecev, v katerih boste črpali sredstva. Ko “nevihta” mine, pa je sredstva potrebno vrniti in vzpostaviti prvotno stanje.

Sredstva naj bodo naložena v varne naložbe.
Ker vsega denarja, tudi v primeru morebitne finančne krize, ne boste potrebovali naenkrat, je sredstva smiselno razdeliti na likvidni in dolgoročni del. Likvidni del naj predstavljajo gotovina, kratkoročni vezani depoziti, naložbe v sklade denarnega trga - torej visokolikvidna sredstva, ki jih lahko hitro in brez večjih stroškov spremenimo v denar. Drugi dolgoročni del varnostne rezerve pa naložimo v varne dolgoročne naložbe, kot so obveznice države in vzajemni skladi obveznic.

Finančno varnost kot drugi cilj dosežemo, ko nam kljub izgubi rednega dohodka ni potrebno poseči po varnostni rezervi, saj vse svoje minimalne mesečne stroške pokrivamo s pasivnimi prihodki iz naložb (obrestmi, dividendami, kapitalskimi dobički ...). Svoje izdatke torej krijemo z realnim donosom svojih naložb. Potrebno je torej vzrediti “kokoš”, ki bo nesla zlata jajca.

Kako boste preživeli od donosov

In koliko kapitala potrebujete, da boste lahko preživeli od donosov?
Izhodiščni minimalni mesečni znesek je enak prej upoštevanemu za izračun finančne zaščite, temu znesku pa morajo ustrezati pasivni prihodki od vaših naložb. Preglejte vaše naložbe in izračunajte povprečno donosnost vašega kapitala. V primeru, da za pokritje stroškov potrebujete 750 EUR mesečno, vaš kapital pa povprečno prinaša 8 % realni letni donos, potrebujete kapital v višini vsaj 112.500 EUR.
Izračun: potreben kapital = mesečni izdatki x 12 x 100 (%)/realna letna donosnost (%)

Finančna svoboda kot tretja, najvišja raven finančne neodvisnosti predstavlja finančno stanje, ki posamezniku omogoča dolgoročno (dosmrtno) življenje v izbranem življenjskem slogu, neodvisnost od njegovega dela oz. aktivnih prihodkov (plače, pokojnine). Njegova naložena sredstva ustvarjajo dohodek, s katerim posameznik poleg pokritja nujnih življenjskih stroškov uresničuje tudi vse svoje zastavljene cilje v življenju. Prejema namreč toliko pasivnih prihodkov, da lahko vzdržuje želeni življenjski standard oz. življenjski slog, kljub temu da nikoli več ne dela za denar oz. počne tisto, kar ga v resnici veseli in osrečuje.
http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=5864

/13/...24.septembra bo v Zagrebu že četrto predavanje na temo osebnih financ na Hrvaškem, kjer predava tudi prof.Šime Ivanjko o tematiki OSEBNEGA STEČAJA: Laughing

http://www.zivotuplusu.info/step.jsp?page=293542 http://www.zivotuplusu.info/step.jsp?page=293545 http://www.zivotuplusu.info/step.jsp?page=305050 http://www.zivotuplusu.info/step.jsp?page=320674 http://www.zivotuplusu.info/show.jsp?page=296387

/13/...evropsko združenje in potek 40 letne organiziranosti: http://www.efpa-europe.org/

/13/...ob že napovedani izdaji knjige:˝ UREJENE OSEBNE FINANCE˝,ki izide konec septembra pri založbi Kapital, je pred vami tretje nadaljevanje izbranih poglavij: Laughing

Napovedujemo: Finančni življenjski cikel Objavljeno v številki 451 z dne 15.09.2008 Tokratna tema je finančni življenjski cikel. mag. SAMO LUBEJ*
*neodvisni finančni svetovalec mailto:samo.lubej@financnicenter.si

Pričakovana življenjska doba.

Življenjska doba v razvijajočih se in razvitih družbah se zaradi napredka medicine in višjega življenjskega standarda krepko podaljšuje. Na to temo je najti različne statistike, predvsem pa napovedi, ki se tudi krepko razlikujejo. Zanimivo je, da so uradne državne napovedi glede daljšanja življenjske dobe precej konzervativne. Neodvisne napovedi ali tiste s strani ponudnikov naložbenih financ pa predvidevajo hitro daljšanje življenjske dobe. Nekako povprečno približno na tri do štiri leta za eno leto. Če je leta 2006 povprečna življenjska doba v Sloveniji znašala 77 let, lahko tako pričakujemo, da bomo današnji tridesetletniki dočakali povprečno od 90 do 95 let. Ob tem poudarjamo, da se delovna doba ne bo bistveno podaljševala. Tako se nam bo jesen življenja, ko ne bomo več delali in ustvarjali prihodkov, očitno znatno podaljšala. Tukaj torej mislimo predvsem na čas po upokojitvi. Kako kakovostno ga bomo lahko preživljali, je odvisno predvsem od zdravstvenega stanja in razpoložljivih sredstev, s katerimi bomo takrat razpolagali. Torej, bodimo pošteni predvsem do sami sebe.

Življenjski cikel in tri obdobja osebnih financ.
Prihodki in izdatki posameznika ter z njimi povezani cilji se skozi življenje spreminjajo. Čeprav so te spremembe odvisne tudi od nepričakovanih dogodkov, jih večina izhaja iz trenutnega življenjskega obdobja. Življenjski cikel osebnih financ omogoča boljše razumevanje značilnosti posameznega obdobja ter prepoznavanje nalog, pasti in ovir, s katerimi se srečujemo. Tako osebne finance kot tudi osebni finančni cikel lahko razdelimo na tri značilna obdobja:

Mladost.

V mladosti smo najprej brez lastnih prihodkov in s finančnega vidika v breme staršem. To breme se stopnjuje v času šolanja, kasneje pričnemo postopoma ustvarjati lastne prihodke in se tako finančno osamosvojimo. V tem obdobju je glavni finančni cilj čimprejšnje doseganje finančne samostojnosti, vendar ne na račun (pre)hitrega zaključka šolanja! Šolanje se v tem obdobju kot tudi kasneje šteje za investicijo, katere obresti bomo pobirali dolgoročno.

Produktivno obdobje.

Pričenja se z dosegom finančne neodvisnosti. V tem obdobju ustvarjamo finančne prihodke in si ustvarjamo premoženje na različne načine. Najprej je potrebno rešiti stanovanjsko vprašanje, hkrati pa je tudi priporočljivo pričeti z varčevanjem za pokojnino. Temu se kmalu pridružijo stroški za otroke in seveda luksuzne dobrine. Splošno priporočilo za to življenjsko obdobje je nameniti varčevanju ¼ vseh ustvarjenih prihodkov, da bi si tako ustvarili po možnosti varno rezervo; za morebitni nepričakovani izpad prihodkov in za finančno varno starost.

Starost.

Je obdobje, ko z delom ne ustvarjamo več aktivnih prihodkov. Prejemamo pokojnino, najbolje iz različnih virov, in se delno financiramo iz prihrankov. Finančno in splošno udobje, ki si ga lahko v tem življenjskem obdobju privoščimo, je (in bo vedno bolj) odvisno od naše lastne doslednosti pri varčevanju za te namene v produktivnem obdobju. Ne glede na to, v katerem obdobju življenjskega finančnega cikla smo, je smiselno vsaj enkrat letno preveriti stanje osebnih financ in ujemanje razvoja z zastavljenimi plani in cilji. Po potrebi izvedemo spremembe finančnih navad, v skrajnem primeru ciljev. Pri tem sta izredno pomembni samodisciplina in pogosto (izbrana!) mera odrekanja v sedanjosti, da bi imeli v prihodnosti več. Pri načrtovanju finančnih ciljev je v aktivnem obdobju najprimernejše obdobje med 20. in 30. letom, še bolje pa doživljenjsko, saj lahko le tako uskladimo hkrati kratkoročne in dolgoročne cilje.
http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=6005

/13/...ob že zgoraj omenjenih predavanjih, je prišlo na dan marsikaj zanimivega, nad čemer se je za zamisliti: Laughing

Od 10.000 do 15.000 Hrvatov pred bankrotom
Po podatkih hrvaškega Združenja bank je od 10.000 do 15.000 od 2,8 milijona kreditojemalcev pred stečajem, so opozorili na okrogli mizi, ki jo je organizirala nevladna organizacija Život (Življenje).

V razpravi na to temo so poleg bankirjev sodelovali tudi sindikalisti, predstavniki potrošniških zvez in državljani. Po besedah dr. Zorana Bohačka, direktorja Združenja bank, je tri četrtine zamud pri odplačevanju dolgov povezanih z različnimi življenjskimi nesrečami, boleznimi, smrtjo, izgubo dela ali ločitvijo od zakonskega partnerja, četrtina pa z napačnimi predvidevanji ali pretiranim zapravljanjem denarja.
Na tem sestanku so med drugim navedli primer profesorja Mladena Majnarića, ki je tudi sodeloval na okrogli mizi. Bankrotiral je zaradi dolga v višini 400.000 kun (okoli 68.000 evrov). Ko je propadla njegova lekarna s fitofarmacevtskimi sredstvi, je Majnarić ostal dolžan bankam, dobaviteljem, državi in porokom, tako da bi za vračilo vseh teh dolgov ob 3900 kunah pokojnine potreboval 83 let. Strokovnjaki so opozorili, da razglasitev osebnega stečaja ne pomeni nujno odpisa dolgov. Obveze ostanejo, razen če sodišče ali neodvisni organ ugotovita, da banke niso preverile kreditne sposobnosti klienta. Dolžniku odvzamejo kartice in bančni račun, prodajo njegovo premoženje (kot primer so navedli Francijo, kjer dolžnik obdrži obleko in pohištvo), dodelijo mu skrbnika in pustijo minimum, ki ga potrebuje za preživetje.

Predstavniki sindikatov so podprli mnenje, da je treba osebni stečaj zakonsko regulirati tudi na Hrvaškem, in pri tem poudarili, da je zelo dober slovenski zakon, ki pa mu hrvaški bankirji nasprotujejo. Primerjajo ga z zakonom o izvršbi, ki po njihovih besedah škodi podjetništvu, saj preveč ščiti dolžnika, ne pa upnika, in ukinja pravico državljanov, da sami svobodno razpolagajo s svojim premoženjem. Pogoj za uvedbo zakona o stečaju na Hrvaškem je finančna ali davčna številka, ki jo je minister za finance Ivan Šuker napovedal za začetek prihodnjega leta.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042209781

/13/...v rubriki zanimive literature se poleg že objavljene knjige samostojnega premoženjskega svetovalca in publicista Sama Lubeja:VZAJEMNI SKLADI ZA VSAKOGAR, pridružuje nova knjiga pod naslovom:UREJENE OSEBNE FINANCE ZA VSAKOGAR,ki bo pri izšla založbi Kapital: Laughing

Primerjava alternativ:
Varno, likvidno in donosno Objavljeno v številki 456 z dne 24.11.2008
Je to sploh združljivo?
V času krize, ko se mnogi vlagatelji raje odločajo za varnejše naložbe, smo vam pripravili pregled naložb za kratek in srednji rok, ki bi čim bolj izpolnjevale v naslovu navedene lastnosti. Kakšne so alternative in v kolikšni meri je to sploh mogoče? mag. SAMO LUBEJ* *neodvisni finančni svetovalec, Finančni center, d.o.o.

V zadnjih tednih nam vlagatelji vse pogosteje zastavljajo vprašanje, kako naložiti razpoložljiva sredstva, da bodo ostala čim bolj likvidna, varna in hkrati spodobno obrestovana. Ob visoki inflaciji in padajočih ter volatilnih naložbenih trgih, ko tako vlagatelji - fizične osebe - kot tudi podjetja svoja sredstva raje držijo na varnih varčevalnih računih, kot pa da bi investirali v kapitalske trge, je to povsem razumljivo. Zato smo se ozrli po razpoložljivih možnostih na slovenskem trgu, jih za vas zbrali in pokomentirali.

Katere alternative imamo?
Odločili smo se primerjati tri alternative, upoštevajoč zahteve iz naslova in predvideno naložbeno dobo eno leto: običajno in že dobro poznano vezano vlogo, denarne vzajemne sklade in internetne bančne račune, ki so se v Sloveniji pojavili letos, v danih razmerah pa predstavljajo resno konkurenco prvima alternativama. Med bolje poznanimi vezanimi vlogami tako predstavljamo ponudnika, ki ima po naših podatkih trenutno najugodnejše obresti za opazovano obdobje. Iz kategorije denarnih vzajemnih skladov in visoko obrestovanih internetnih računov pa smo izbrali po dva produkta/ponudnika, za katera ocenjujemo, da sta med bolj zanimivimi.

Na kaj še je potrebno biti pozoren?
Donosnost depozitov (objave bank) se nanaša na prihodnje obdobje, donosnost (denarnega) vzajemnega sklada pa na preteklo obdobje, kar je v času rastočih obrestnih mer pomembno v luči primerjave donosnosti. Zato smo tudi donose obeh denarnih vzajemnih skladov dali v oklepaj.

Vzajemni skladi denarnega trga niso vključeni v sistem zajamčenih vlog (kot so depoziti), zato se pri teh naložbah srečamo z nekoliko višjo izpostavljenostjo tveganju. To še posebej velja sedaj, ko je banka prevzela neomejeno jamstvo za depozite prebivalstva.

Poudariti velja tudi razliko med vzajemnimi skladi denarnega trga in drugimi oblikami vzajemnih skladov. Že zakon opredeljuje vzajemne sklade denarnega trga kot posebno obliko vzajemnih skladov (tako kot npr. indeksni vzajemni skladi). Naložbe vzajemnega sklada denarnega trga so omejene izključno na instrumente denarnega trga, depozite in dodatna likvidna sredstva. Sama narava omenjenih instrumentov (diskontni VP) omogoča izjemno nizko volatilnost takšnih skladov in prav zato so takšni skladi primerni na krajši rok. Dejansko so tudi po zakonu likvidni vsi tipi vzajemnih skladov, vendar zaradi volatilnosti niso primerni na kratek rok.

Kot poudarjajo domači upravitelji, je tveganost (volatilnost) vzajemnih skladov denarnega trga, ki so bili ustanovljeni po slovenski zakonodaji, zaradi omejitve naložb izključno med instrumente denarnega trga in depozite lahko pomembno “drugačna” od tveganosti vzajemnih skladov denarnega trga, ki jih upravljajo tuji DZU-ji in imajo možnost vključiti tudi druge naložbe.

Gledano z vidika prebivalstva, imajo bančni produkti prednost pred denarnimi vzajemnimi skladi tudi z vidika obdavčenja. Bančne obresti so namreč do višine 1.000 EUR na prebivalca na leto neobdavčene, medtem ko so realizirani donosi denarnih vzajemnih skladov v času do pet let od dneva vplačila obdavčeni po 20 % stopnji. Za podjetja pa se tako donosi bančnih produktov kot denarnih vzajemnih skladov vključujejo v letni poslovni izid in s tega vidika ni razlik.

* Novost: visoko obrestovani internetni računi
Če so pred nekaj leti denarni vzajemni skladi nekako ogrozili primat vezanih depozitnih vlog za kratkoročna varčevanja, sedaj banke vračajo udarec z visoko obrestovanimi internetnimi bančnimi računi. Njihova ključna prednost je še večja likvidnost, uporaba interneta kot najhitrejšega komunikacijskega sredstva ter s tem tudi dostopnost vedno in od praktično povsod. Dodatno je prednost tudi (za prebivalstvo) neomejeno jamstvo za vloge preko garancijske sheme bank in Banke Slovenije. Kot že omenjeno, pa so bančne obresti tudi davčno ugodneje obravnavane, kar je spet prednost bank.

Kako ravnati?
Dejstvo je, da trenutno tako mnogi posamezniki kot tudi podjetja v Sloveniji razpolagajo z večjimi količinami denarja, ki bi ga želeli hraniti tako, da bi bili čim bolj izpolnjeni pogoji iz naslova prispevka. Zaradi z gospodarsko krizo izzvanega splošnega nezaupanja in glede na izvedeno primerjavo so ta trenutek kot ena boljših alternativ na trgu zanimivi prav visoko obrestovani internetni računi. Sicer so v Sloveniji še novost, a predstavljajo le naslednjo evolucijsko stopnjo tovrstnih bančnih produktov, ki so jo narekovale potrebe, konkurenca in tudi nove tehnične možnosti (široka uporaba interneta). Pričakujemo, da se bodo s podobno ponudbo predstavile kmalu tudi druge banke ter kmalu omogočile tudi prejemanje plačil in izplačil s tovrstnih računov.
Takrat bodo 0,20 % letne obrestne mere na vpogledne vloge le še boleč spomin varčevalcev in pozabljena želja bančnikov.
Viri:
www.sparkase.si,
www.e-obresti.si,
www.kd-skladi.si ,
www.abancna-dzu.si,
www.diba.si E-računi.
Zaradi z gospodarsko krizo izzvanega splošnega nezaupanja in glede na izvedeno primerjavo so ta trenutek kot ena boljših alternativ na trgu zanimivi prav visoko obrestovani internetni računi.

Uroš Vračko, vodja segmenta Poslovanje s prebivalstvom, Banke Sparkasse, d.d. “Zavedati se moramo, da so varnost, likvidnost in donosnost le omejeno združljive. V primeru naložb do enega leta je poudarek na varnosti in likvidnosti. Ker je doseganje nadpovprečnih donosov v tako kratkem obdobju povezano s prevzemanjem nadpovprečnega tveganja, slednje vsekakor odsvetujemo. Banka Sparkasse ponuja paleto možnosti. Najvišji letni nominalni donos (5,67 %) prinaša depozit za dobo 12-14 mesecev. V kolikor dajete prednost likvidnosti pa je za vas rešitev Bonus račun, kjer so vam sredstva dnevno na razpolago, letna obrestna mera pa znaša vse do 4 %. S 1. 11. 2008 lahko depozite do enega leta sklenete kar od doma z uporabo naše spletne banke. Za vaš “trud” vas “nagradimo” s pribitkom 0,3 % na vsakokrat veljavno obrestno mero.”

Roman Budna, direktorja Področja za poslovanje s prebivalstvom, Banka Volksbank, d.d. “Volksbank e-obresti je sodoben varčevalni produkt in je odgovor BankeVolksbank, d.d., na potrebe in pričakovanja strank. Strankam omogoča tako postopno varčevanje kot upravljanje z denarnimi viški, pri čemer so sredstva varno naložena in hkrati strankam vedno na voljo. Glavna prednost Volksbank e-obrestnega računa je, da je na voljo tako pravnim kot fizičnim osebam in to brez omejitev glede višine zneskov oziroma omejitev glede časa vezave posameznega vplačila. Uporaba Volksbank E-obrestnega računa je za stranke brezplačna.”

Valentina Jugovic, samostojna upraviteljica, KD Skladi, družba za upravljanje, d.o.o. “Denarni vzajemni sklad KD MM je nizko tvegan sklad brez vstopne in z nizko upravljavsko provizijo. Namenjen je predvsem vlagateljem, ki želijo ohraniti kupno moč kapitala na dolgi rok. Atraktiven je tudi za tiste, ki želijo naložbe v času manj ugodnih gibanj na drugih kapitalskih trgih začasno prerazporediti v sorazmerno varno obliko naložbe s stabilnejšim donosom, oziroma tiste, ki želijo imeti varno in po donosih boljšo ali vsaj enakovredno naložbo klasičnim oblikam varčevanja (bančni depoziti). Prednost pred njimi ima zlasti v tem, da sredstva niso vezana, so visoko likvidna in se lahko kadarkoli izplačajo.”

Barbara Matelič, vodja Dibe, Zveza bank, r.z.z o.j., podružnica Ljubljana “Varno, likvidno, donosno. Ali je to sploh mogoče? To je danes vsekakor najbolj aktualno vprašanje, ki si ga mnogi zastavljamo. Pri Dibi vam lahko vse to zagotovimo z enim produktom - Diba računom. Sredstva na Diba računu so visoko obrestovana - trenutno kar 4,8 % p.a. in dnevno razpoložljiva. Da bi varčevali, vam torej ni potrebno vezati vašega denarja, temveč se lahko plemeniti na Diba računu. Za varnost sredstev na Diba računu v skladu z novelo avstrijskega Zakona o bančništvu (BWG) do višine 50.000 EUR jamči Raiffeisnova zadruga za zavarovanje vlog, za znesek, ki presega 50.000 EUR pa jamči avstrijska država. Torej vaša sredstva na Diba računu bodo varna, likvidna in donosna.”

Andrej Petek, vodja oddelka upravljanja in analiz v Abančni DZU, d.o.o. “Vzajemni sklad Abančna DZU DENARNI EURO ima svoja sredstva trenutno vložena izključno v instrumente denarnega trga državnih izdajateljev iz EU in bančne depozite pri prvovrstnih domačih bankah. Naložba v vzajemni sklad Abančna DZU Denarni EURO je zelo primerna naložba na kratek rok, saj vlagatelju omogoča visoko razpršenost naložb na denarnem trgu (med različne naložbe in izdajatelje) ob visoki likvidnosti in izjemno nizki volatilnosti, hkrati pa vlagatelj ni izpostavljen valutnemu tveganju (naložbe izključno v valuti EUR).”

/13/...v novi številki Financ je objavljeno tudi novo nadaljevanje o VREDNOSTI OSEBNEGA PREMOŽENJA iz knjige avtorja Sama Lubeja : Laughing

Napovedujemo: Red finančnih ciljev Objavljeno v številki 458 z dne 22.12.2008 Nadaljujemo z objavo izbranih poglavij iz knjige “Urejene OSEBNE FINANCE za vsakogar”, ki bo kmalu izšla pri Založbi Kapital.

Tokratna tema je pregled vrednosti premoženja. mag. SAMO LUBEJ

Vrednost premoženja ali tudi neto vrednost premoženja, predstavlja trenutno finančno stanje posameznika v primeru, če proda vse svoje premoženje in poravna vse svoje obveznosti. Je izredno pomemben kazalnik našega finančnega zdravja, saj nam pokaže zmožnost doseganja naših življenjskih ciljev. Neto vrednost premoženja je pozitivna, če je naše premoženje večje od naših obveznosti, in negativna, če obveznosti presegajo vrednost celotnega premoženja. V slednjem primeru smo nesposobni za poravnavo vseh svojih obveznosti v danem trenutku. V takšni situaciji je očitno, da smo v preteklosti potrošili več, kot smo ustvarili, kar lahko privede do finančnih težav, v najslabšem primeru celo do osebnega bankrota. V tem primeru lahko storimo dvoje. Povečamo svoje prihodke in/ali zmanjšamo izdatke. Smiselno je narediti oboje hkrati. Svoj dolg lahko poplačamo le takrat, ko ustvarjamo pozitiven denarni tok.

Neto vrednost premoženja posameznika je odvisna od njegovih ciljev in faze življenjskega cikla osebnih financ, v katerem se nahaja. Finančne razmere, odnos do tveganja ter znanje in izkušnje se skozi življenje spreminjajo, zato je nizka ali celo negativna vrednost našega neto premoženja na začetku naše življenjske poti nekaj povsem običajnega. V tem obdobju (pa tudi kateremkoli kasnejšem) je najpomembnejše, da pričnemo z načrtnimi aktivnostmi, s katerimi bomo na dolgi rok zgradili svoje premoženje v smeri doseganja svojih ciljev. V nadaljevanju vam podajamo tabelo za spremljanje premoženja in obveznosti posameznika. Neto vrednost premoženja je razlika med sredstvi in obveznostmi, ki pokaže, ali premoženje povečujete ali se zadolžujete. http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=6344

/13/...nova spletna stran, ki ponuja obilo novih in primerljivih možnosti za ohranjanje premoženja in vedenja na področju osebnih financ: Laughing

* Finančni trgi http://cekin.si/rubrika/financni_trgi
* Za dom in družino http://cekin.si/rubrika/za_dom_in_druzino
* Kariera in izobraževanje http://cekin.si/rubrika/kariera_in_izobrazevanje
* Zavarovanja http://cekin.si/rubrika/zavarovanja
* Posojila in varčevanje http://cekin.si/rubrika/posojila_in_varcevanja
* Nepremičnine http://cekin.si/rubrika/nepremicnine
* Davki http://cekin.si/rubrika/davki
* Forum http://cekin.si/forum http://cekin.si/

/13/...že zgoraj omenjena knjiga neodvisnega premoženjskega svetovalca SAMA LUBEJA pod naslovom:UREJENE OSEBNE FINANCE ZA VSAKOGAR, ki je bila predstavljena na podelitvi ZLATI V dne 28.01.2009, ki jo je že 5etič organizirala revija KAPITAL, pri kateri je knjiga tudi na voljo in sicer: Laughing

Redna cena: 24,90 EUR (5.967,04 SIT)
Spletna knjigarna: 22,41 EUR (5.370,33 SIT)
Naročniki revije Kapital: 19,92 EUR (4.773,63 SIT)

Knjiga UREJENE OSEBNE FINANCE ZA VSAKOGAR je zagotovo literatura, ki bi morala soditi v “železni” repertoar branja pred odločitvami o naložbah. Velike izgube in nespametne odločitve v letu 2008 so opekle marsikaterega investitorja, veliki zaslužki so postali vedno bolj oddaljena preteklost, oblikovanje in obvladanje osebnega portfelja pa nuja.
Na našem trgu je sicer kar nekaj knjig o investiranju, le redke pa imajo tudi konkretne primere, kako, kdaj in kam investirati. V knjigi UREJENE OSEBNE FINANCE ZA VSAKOGAR boste našli trinajst konkretnih primerov oblikovanja osebnega portfelja. In prav to je temeljna dodana vrednost, ki vam jo v knjigi ponujata avtorja in kot izdajatelj Založba Kapital.

Avtorja mag. Samo Lubej in Alja Stanonik sta v knjigi zapisala: »Zakaj brati in uporabljati knjigo v praksi?
Zato, da vas ne bodo s 'kvazi' argumenti prepričali prodajalci finančnih produktov 'od vrat do vrat' ali tisti preko telefona. Zato, da vas ne bodo zaslepile mamljive ponudbe in obljubljeni visoki donosi v oglasih za finančne produkte.
Če smo malo pikri, tudi zato, da boste vedeli o osebnih financah več kot večina zavarovalniških zastopnikov ali 'šalteristov' v slovenskih bankah. Torej, knjiga je tukaj zato, da vas odvrne od stihijskega in nenačrtnega, lahko rečemo tudi potrošniškega, vodenja osebnih financ.
Poda vam znanje in orodja za načrtno, kontrolirano in s tem ciljno usmerjeno vodenje osebnih financ, ki vam bo prineslo več nadzora v življenju, več samozavesti, več uresničenih ciljev in izpolnjenih želja ter s tem tudi več sreče in veselja v življenju.« Tukaj lahko knjigo tudi naročite: http://www.revijakapital.com/kapital/knjigarna.php?mod=podrobno&zapis=298
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Feb 05, 2009 1:40 pm; skupaj popravljeno 11 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Čet Avg 21, 2008 12:32 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NOVOLIT d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...poleg tega, da v družbi ni več očitno v Sloveniji motečih malih delničarjev so izvedli tudi statusno preoblikovanje iz d.d. v d.o.o.: Embarassed

V Novolitu ni več malih delničarjev

Edini delničar družbe Novolit, družba Enterfin, je na zadnji skupščini sprejel sklep, da bo za dividende namenil 0,2 evra na delnico oziroma 44.859 evrov. Preostalih 210.659 evrov bilančnega dobička pa bo ostalo nerazporejenih. Na skupščini Novolita, ki se ukvarja s proizvodnjo toplotne izolacije za gradbeništvo, so sprejeli tudi sklep o preoblikovanju delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo.
"Glede na to, da je Novolit srednje veliko podjetje, saj zaposluje 170 ljudi, je z vidika upravljanja optimalnejša oblika družbe z omejeno odgovornostjo," nam je pojasnil direktor Novolita Iztok Škrlj, ki je hkrati predsednik uprave Enterfina.

Enterfin je aprila predlagal, da se nanj kot na glavnega delničarja (takrat je imel v lasti 99,48-odstotka družbe) prenesejo delnice preostalih malih delničarjev. Ti so za svojih 1307 delnic dobili odpravnino v višini 12 evrov na delnico. Družba Enterfin je bila sicer ustanovljena decembra lani in je v lasti koprske holdinške družbe Interfin Naložbe.
"Letošnji začetek leta je bil izredno dinamičen v prvem kvartalu, medtem ko se je v drugem kvartalu povpraševanje nekoliko zmanjšalo," je pojasnil Škrlj. Konkretnih številk nam ni hotel razkriti, povedal je le, da so bili na ravni minulega primerljivega obdobja. Družba je sicer lani ustvarila 15,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 13 odstotkov več kot v letu 2006. Čisti dobiček se je zmanjšal za 10 odstotkov, na 255.000 evrov.
Škrlj ocenjuje, da bodo glede na to, da so energenti in cene energije vse bolj pomembna strateška vprašanja za prihodnost, toplotne izolacije tudi v prihodnje zanimiv proizvod. Dodal je, da je slovenski trg izolacijskih izdelkov rastoč in vse bolj zrel.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/342093

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Čet Avg 21, 2008 1:04 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

TALUM B d.d.

/13/...zgodbo o zastopanosti kapitala,bi lahko uvrstili v rubrike: Saj ni res,pa je!, a vendar nam zastopanost kapitala z 0,32% lahko, da misliti o smiselnosti in legitimnosti sprejetih sklepov, predvsem pa bi morali razmisliti o določbah, ki dovoljuje izvedbo in potek takšnih skupščin: Embarassed

Na skupščini Taluma B ni bilo niti pol odstotka kapitala

Delničarji družbe pooblaščenke Taluma iz Kidričevega Talum B - večinoma gre za zaposlene in nekdanje zaposlene v Talumu - bodo letos prejeli 0,79 evra bruto dividende na delnico oziroma skupno slabih 200.000 evrov, so na torkovi skupščini sklenili delničarji.
Na skupščini je bilo navzočih le pet delničarjev, ki so skupno zastopali zgolj 0,32 odstotka lastništva. "Redko kdo sploh bere sklice skupščin v časnikih," je rekordno nizko udeležbo na skupščini pokomentiral eden malih delničarjev in predstavnik sindikata v Talumu Milan Fajt. Največji lastnik Taluma B je s slabimi 32 odstotki Bank Austria Creditanstalt. Talum B pa je približno šestodstotni lastnik Taluma, ki bo imel skupščino v ponedeljek, takrat je pričakovati precej višjo udeležbo delničarjev.
Na skupščini družbe, ki jo vodi Danilo Toplek, bodo namreč na predlog Elesa odločali o zamenjavi dveh državnih nadzornikov - Stanka Simoniča in Darinko Fakin naj bi za preostali dve leti mandata zamenjala Robert Rožič in Stanko Eršte. "Verjetno veste, kaj je cilj zamenjave nadzornikov - menjava uprave," je dejal Fajt in dodal, da se zaposleni z menjavo uprave ne strinjajo, saj družba dobro posluje. Če se bodo delničarji strinjali, bo za dividende porabljena polovica lanskega bilančnega dobička, in sicer 3,3 milijona evrov oziroma 0,873 evra bruto na delnico.
Toplak pričakuje, da bodo lastniki predlagano delitev dobička potrdili. Glede menjave nadzornikov pa je dejal le, da bo Eles storil, kar želi. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/342123

/13/...na spodnjem primeru se vidi problematika glasovalnih pravic, ki so bile odvzete kar 80% lastniku družbe, ki je sedaj vložil izpodbojno tožbo: Embarassed

Eles vložil kazenske ovadbe zaradi skupščine Taluma

Podjetje Elektro Slovenija (Eles) je na okrožno državno tožilstvo na Ptuju poslalo kazensko ovadbo zoper predsednika uprave Taluma Danila Topleka zaradi zlorabe položaja na avgustovski skupščini družbe. Za navedeno kaznivo dejanje je po kazenskem zakoniku predpisana do osemletna zaporna kazen, so sporočili iz Elesa. Podjetje Elektro Slovenija je predsednika uprave Taluma Danila Topleka (na sliki) ovadilo zaradi zlorabe položaja na avgustovski skupščini družbe. Eles je poleg tega podal kazenske ovadbe tudi zoper predsedujočega na omenjeni skupščini Miho Kozinca ter navzočega notarja Andreja Šoemna s Ptuja. Okrožno sodišče v Mariboru je medtem v celoti ugodilo Elesovemu predlogu ter ga polnopravno pooblastilo, da kot delničar skliče novo skupščino Taluma in objavi dnevni red o spremembah v nadzornem svetu. Skupščina Taluma je - kot je znano - 25. avgusta minila z novim zapletom v merjenju moči med večinskim lastnikom Elesom, ki ga vodi prvi nadzornik družbe iz Kidričevega Vitoslav Türk, ter vodstvom družbe. Osemdesetodstotni lastnik Taluma je namreč ostal brez glasovalnih pravic, s tem pa tudi brez načrtovane menjave dveh nadzornikov. Mariborsko okrožno sodišče je v razlogih za odločitev navedlo, da zasedanje skupščine ni bilo pravilno izvedeno, ker Elesu ni bilo dovoljeno glasovati. Zato se izvedba skupščine z napakami ne more upoštevati kot izpolnitev delničarjeve zahteve po sklicu skupščine, pojasnjujejo v Elesu. V Elesu napovedujejo, da bodo uporabili tudi vsa ostala pravna sredstva, tako v okviru civilnega kot kazenskega prava. Vložili bodo izpodbojna tožba zoper sklepe omenjene skupščine ter odškodninske tožbene zahtevke zoper posameznike. V potrditev o pravilnem ravnanju pri uveljavljanju svojih pravic je Eles pridobil tudi pravno mnenje Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. To je skladno z navedeno odločitvijo sodišča.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042207403

/13/...seznanitev nadzornikov je potekala brez posebnih napovedanih pretresov: Embarassed

V Talumu brez sprememb Pred včerajšnjo konstitutivno sejo novega nadzornega sveta Taluma so v javnosti krožile špekulacije o korenitih posegih v poslovodstvo tovarne aluminija iz Kidričevega. Novi nadzorniki naj bi namreč nameravali odstaviti dolgoletnega direktorja Danila Topleka, na njegov položaj pa naj bi imenovali Boštjana Napasta iz Petrola (kar pa je Napast že zanikal). Vendar se na konstitutivni seji novega Talumovega nadzorn

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli