Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 21 Feb 2011 15:29; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pon Jul 07, 2008 3:02 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

(NE)KORUPCIJA I

/13/...kot vemo vsaka statistika skriva pasti,pa si za zanimivost vendarle poglejmo indeks CPI 180 držav na svetu:

Katere so najbolj skorumpirane države na zemeljski obli?
Korupcija narašča v dveh petinah sveta. Spodbujajo jo revščina, politična nestabilnost in kriminal, je zapisano v poročilu, ki ga je izdala organizacija Transparency International. Slednja je na podlagi raziskav in kazalcev razvila indeks korupcije, ki ima deset stopenj. V svoje poročilo je zajela 180 držav. Korupcije je več tam, kjer vlada revščina. V primerjavi z prejšnjimi obdobji je organizacija Transparency International svojo raziskavo o korupciji razširila na 17 novih držav. Izkazalo se je, da imajo najnižjo stopnjo korupcije Nova Zelandija, Danska in Finska – njihov indeks je 9,4, najvišjo pa Somalija in Mjanmar, ki imata indeks 1.4. 132 držav ima indeks pod 5, med njimi tudi Grčija, Indija, Mehika, Brazilija, Savdska Arabija in Tajska. 56 držav ima indeks pod 3, med njimi Argentina, Pakistan in Russia. Kar polovica držav z indeksom pod 3 po standardih, ki jih je postavila svetovna banka, velja za revno. Revščina je tudi sicer zelo močni generator korupcije, veliko bolj kot oblast. Višji kot je indeks, manj korupcije je v deželi. Številne afriške dežele pa so v zadnjem letu kar se tiče korupcije napredovale, kar pomeni, da je bil njihov boj proti korupciji vsaj deloma uspešen. Sejšeli so iz 57. dežele z največ korupcije padli na 63.mesto, Južna Afrika je bila lani 43., letos pa je 51. Tudi izven Afrike je opaziti številne premike na bolje. Tako je korupcije manj na Hrvaškem (iz 64. mesta je padla na 69.), Češkem (iz 41. mesta je padla na 46. mesto), Makedoniji (lani na 84. mestu, letos na 105.), Romuniji (iz 69. mesta je padla na 84.). Med zahodnoevropskimi državami je visoka stopnja korupcije v Italiji, ki se je znašla na 45. mestu, kar od lani pomeni padec (torej zmanjšanje korupcije) za štiri mesta.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/331594

Drugače pa "zasedena mesta" Slovenije na lestvicah:
25 (1999),
28 (2000),
34 (2001),
27 (2002),
29 (2003),
31 (2004),
31 (2005),
28 (2006),
27 (2007) - vrstni red (leto)
Po indeksu CPI (Corruption Perceptions Index).
http://www.transparency.org/policy_research/surveys_indices/cpi http://www.transparency.org/content/download/24104/360217 http://www.transparency.org/content/download/23977/358251 http://www.transparency.org/content/download/23976/358248 http://www.transparency.org/content/download/23978/358254 http://www.transparency.org/content/download/23975/358245 http://www.transparency.org/content/download/23974/358242 http://www.transparency.org/content/download/23973/358239

*****Komisija za preprečevanje korupcije je edini organ, ki mednarodni skupnosti zagotavlja, da je Slovenija še dejavna na tem področju. "*****Drago Kos*****

***** Korupcija je najbolj nezmotljivo znamenje ustavne svobode. (Zaton in padec rimskega cesarstva, Gibbon, Edward, 1737-1794)

***** Korupcija običajev je smrtonosna za republike in koristna tiranijam ter absolutističnim monarhijam: to je dovolj, da ocenimo naravo in razliko dveh vrst vlad. (Zibaldone, Leopardi, Giacomo, 1879-1937)

*****Preveč nenavadno, da ne bi bilo korumpirano. (Gospa ne bo zgorela, Fry, Christopher, 1907-)

Kaj je korupcija?

Problem definicije Problem definicij posameznega pojava ni samo terminološki problem, ampak veliko več, sploh, če gre za pojave z negativnim vrednostnim predznakom, zoper katere se določeno okolje bori na takšne ali drugačne načine. Govoriti o korupciji v Sloveniji brez natančne določitve vsebine tega pojma bi pomenilo, da v bistvu ne vemo, zoper kaj se naj borimo, oziroma, kot postaja moderno, kaj naj odpravljamo. To je pri obravnavanem pojmu še poseben problem, saj teorija in praksa poznata aktivno in pasivno stran istega dogajanja in ostaja stalno odprto vprašanje, koga je treba bolj preganjati - tiste, ki podkupnine dajejo ali tiste, ki jih sprejemajo? Kaj je za določeno okolje bolj nevarno? Običajno oporo pri odgovorih na takšna vprašanja iščemo v zapisanih normah posamezne države in z njimi predvidenih sankcijah. Pri korupciji se nam v zvezi z definicijo pojavi še ena, zelo velika težava: ljudje se normam v družbi kot racionalna bitja vedno prilagodijo z ravnanjem, s katerim ne tvegajo negativnih posledic. Ob odsotnosti jasne vsebine pojma in s tem povezane odsotnosti vedenja o možnih pričakovanih negativnih reakcijah okolja na določeno vrsto ravnanja, je zelo težko postaviti vsaj približno veljavne in uporabne meje socialne sprejemljivosti določenega ravnanja, kar v posledici spet pomeni zelo različno ravnanje, ne samo posameznikov, ampak kar celotnih družbenih skupin. Temu pa se potem spet morajo prilagoditi vse načrtovane in usmerjene oblike odpravljanja socialnih anomalij, tudi korupcije. Drugače bo ljudi, ki se bodo sicer strinjali s tem, da je treba korupcijo preprečevati in odpravljati, zelo veliko, o tem bo obstajala skorajda popolna enotnost, toda kaj, ko jih bo zelo veliko mislilo, da tisto, kar počnejo oni, pač ni korupcija. Definicije korupcije v svetu V svetu obstaja veliko definicij korupcije, ki si med seboj niti niso zelo podobne, prav tako niso povsem različne. Svet Evrope kot mednarodna organizacija, ki prevzema vedno bolj aktivno vlogo v boju zoper korupcijo, jo definira kot "katerokoli dejavnost oseb, ki jim je zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju, s katero kršijo svoje dolžnosti, ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev, uslužbencev v zasebnem sektorju, neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste, in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase in za druge". Ena od bolj znanih policijskih organizacij - nemški Zvezni kriminalistični urad - BKA - pod tem pojmom razume "zlorabo javnega položaja, političnega mandata ali funkcije v gospodarstvu v korist drugega, na svojo pobudo ali pobudo koga drugega, za pridobitev koristi zase ali za tretjo osebo, z nastopom ali s pričakovanim nastopom škode ali na škodo skupnosti ali podjetja". Poudariti je treba, da BKA kot kriminalistično preiskovalno telo seveda ne more sprejeti uradne definicije korupcije, ampak gre za delovno definicijo. Kot zanimivost velja omeniti, da nekatere države, predvsem članice bivše Sovjetske zveze, s tem pojmom poimenujejo kar vsa kazniva dejanja, ki prinašajo dobiček, tudi klasične tatvine, poneverbe in podobno. So pa tudi definicije, ki so zelo kratke, a zato nič manj deskriptivne: "korupcija je perverzija privilegijev" ali "korupcija je zloraba javnih pooblastil v zasebno korist". Kot protiutež tem pa obstajajo seveda tudi zelo zapletene definicije, kot je na primer definicija nizozemskega kriminologa Van Duyna: "korupcija je nepravilnost v procesu odločanja, pri katerem odločujoča oseba odstopi ali zahteva odstop od kriterijev, ki bi naj vplivali na vsebino odločitve, kar stori v zameno za nagrado ali obljubo nagrade takšne vrste, ki ne moreta biti del obrazložitve odločitve". So pa tudi sistemi, ki korupcije ne definirajo, ampak jo opisujejo z bolj ali manj slikovitimi pojavnimi oblikami, tudi zakonskimi opisi različnih družbeno nesprejemljivih dejanj.

Definicije korupcije doma

Do pred kratkim so slovenski pravni strokovnjaki, predvsem tisti s področja kazenskega pregona, pod pojem korupcije uvrščali samo osem kaznivih dejanj iz slovenskega Kazenskega zakonika .
To so kazniva dejanja

Kršitve proste odločitve volilcev po 162. členu, Sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168. členu, Neupravičenega sprejemanja daril po 247. členu, Neupravičenega dajanja daril po 248. členu, Jemanja podkupnine po 267. členu, Dajanja podkupnine po 268. členu, Sprejemanja daril za nezakonito posredovanje po 269. členu in Dajanja daril za nezakonito posredovanje po 269a. členu kazenskega zakonika.

Iz zagroženih kazni lahko sklepamo, da je za slovenskega zakonodajalca najbolj zavržno dejanje jemanje podkupnine s strani uradnih oseb za to, da bi naredile nekaj, česar sicer ne smejo narediti, oziroma opustile dejanje, ki ga morajo opraviti, saj je zanj predvidel kazen do osem let zapora. Prvi zakonski opis korupcije je Republika Slovenija dobila v zakonu, ki se s tem problemom sicer prvenstveno ne ukvarja. Obligacijski zakonik je namreč povzel definicijo korupcije iz Civilnopravne konvencije Sveta Evrope o korupciji iz leta 1999. Po tem aktu korupcija pomeni "zahtevati, ponujati, dajati ali sprejemati, neposredno ali posredno, podkupnino ali katerokoli drugo nedovoljeno korist ali njeno pričakovanje, ki vpliva na pravilno izvedbo naloge ali postopanje prejemnika podkupnine, nedovoljene koristi ali obljube".
Aktualna definicja korupcije Novo in trenutno najbolj uporabljano definicijo korupcije je prinesel Zakon o preprečevanju korupcije , povzela pa jo je tudi Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji.

»Korupcija« po tem zakonu je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se lahko s kršitvijo okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

/13/...v Italiji poteka stalna akcija ˝˝MANI PULITE˝˝ in je tudi tokrat obrodila sadove,saj se je v mrežo ujel tudi bivši finančni minister:

Nekdanji italijanski finančni minister aretiran zaradi korupcije Ottaviano del Turco, nekdanji italijanski finančni minister, je obtožen korupcije na področju javnega zdravstva Italijanska policija je danes aretirala nekdanjega italijanskega finančnega ministra in sedanjega predsednika dežele Abruzzo, Ottaviana del Turca zaradi korupcije na področju javnega zdravstva. V okviru korupcijske preiskave je policija aretirala tudi več drugih visokih predstavnikov omenjene dežele, med katerimi naj bi bil tudi predstavnik urada za zdravstvo v Abruzzi Bernardo Mazzotta. Policija je pojasnila, da je v okviru omenjene preiskave pod drobnogled vzela 35 ljudi. Neimenovani tožilec iz Pescare je ob tem pojasnil, da nekdanjega finančnega ministra bremenijo obtožbe o korupciji, sodelovanju s kriminalnimi združbami in izsiljevanju. Del Turco je pred leti predsedoval parlamentarni protimafijski komisiji Del Turco, sicer član Demokratske stranke Walterja Veltronija, je bil do leta 2005 evropski poslanec, za tem pa je zasedel položaj predsednika dežele Abruzzo. Še preden je v italijanski vladi prevzel finančni resor pa je v letih 2000 in 2001 predsedoval parlamentarni protimafijski komisiji.
http://www.finance.si/218356/Nekdanji_italijanski_finan%E8ni_minister_aretiran_zaradi_korupcije

/13/...tudi v MAGNOHROMu so oprali 2mioEUR hipotekarnih kreditov:

Lastniki "oprali" milijone Nekdanji lastniki Magnohroma, britansko podjetje Global stil holdings, je osumljeno, da je iz Srbije odneslo oziroma tam "opralo" okoli dva milijona evrov hipotekarnih kreditov Pod naslovom "Oprali milijone in pobegnili " je beograjski dnevnik "Privredni pregled" objavil obširno besedilo o primeru Magnohroma, nekdanjem industrijskem velikanu iz Kraljeva. Po navedbah tega gospodarskega dnevnika je nekdanji lastnik Magnohroma, britansko podjetje Global stil holdings, poleg tega, da naj bi uničilo proizvodnjo, osumljeno tudi, da je iz Srbije odneslo oziroma tam opralo okoli dva milijona evrov hipotekarnih kreditov. Šele po preteku tudi dodatnega roka za realizacijo obveznih investicij je srbska Agencija za privatizacijo prekinila kupoprodajno pogodbo. Nato se je oglasila tudi Policijska uprava iz Kraljeva, ki je proti četverici vodilnih v mednarodnem podjetju podala kazenske prijave zaradi suma storitve več kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja podjetja v postopku privatizacije ter pranja denarja, s čimer so največje podjetje iz Kraljeva oškodovali za okoli tri milijone evrov. Osumljeni so, da so na račune podjetij v Indiji, Singapurju in na Maršalovih otokih nezakonito prenesli več kot dva milijona evrov. Gre za denar iz kreditov, ki so jih omenjeni vodilni v podjetju jemali preko srbskih bank in hipoteke dajali na zgradbo uprave in nekaj proizvodnih obratov. Global stil je julija 2006 za 1,285.000 evrov kupil Mahnohrom in se obvezal, da bo v prvih dveh letih obratovanja vanj vložil še 23 milijonov evrov. Predstavniki podjetja Agenciji za privatizacijo niso prijavili, da so vzeli kredite, za katere je bila izdana hipoteka na lastnino Magnohroma. V Magnohrom, ki je posloval kot del podjetja za proizvodnjo jekla "investitorji" niso prinesli niti materiala, niti predujma, ki je znašal več kot 30 odstotkov vrednosti dogovora. Pogodbo o prodaji Magnohroma podjetju Global stil so razdrli novembra lani, nakar so zaradi nastalih dolgov v višini več deset milijonov evrov sledile stavke in protesti delavcev.
http://www.vecer.si/clanek2008073105347923

/13/...še nekaj konkretnih podatkov HALLIBURTONA o značilnem načinu delovanja:

Halliburton spet na udaru obtožb o korupciji V primerjavi s 180 milijoni dolarjev, ki jih je bivši član vodstva v Halliburtonu Albert Stanley imel na voljo za podkupovanje Nigerijskih uradnikov, se zdijo zneski povezani s Patrio podobni drobižu. Wall Street Journal poroča, da je Albert Stanley v okviru široke mednarodne preiskave o korupciji priznal organizacijo podkupovanja, za katerega so porabili več kot 180 milijonov dolarjev. Podkupnine so bile dane visokim nigerijskim uradnikom, da so le-ti omogočili sklenitev pogodbe za gradnjo 6 milijard dolarjev vredne tovarne za utekočinjanje plina v Nigeriji. Halliburton je kupil že skorumpirano podjetje. Stanley je povedal, da se je podkupovanje pričelo že leta 1995. Tri leta pozneje je podjetje v katerem je bil Stanley zaposlen kupil Halliburton. Na čelu Halliburtona pa je takrat sedel trenutni podpredsednik ZDA, Dick Cheney. Podkupovanje se je nadaljevalo vse do leta 2004. Cheney je leta 2000 zapustil Halliburton in postal podpredsednik ZDA. Šest pločevink coca-cole za 45 dolarjev. Halliburton, njegove odvisne in povezane družbe so v vojni v Afganistanu in Iraku pridobile desetine milijard dolarjev pogodb za najrazličnejše usluge. Od dostave coca-cole pa vse do obnove iraške infrastrukture. V preiskavah v letih 2003 in 2004 so preiskovalci odkrili, da je Halliburton, predvsem pa njegova takrat odvisna družba KBR, na veliko goljufal ameriško vlado. Odkritih je bilo na desetine spornih pogodb, pomanjkljivih računov in slabih storitev. Zelo znan je primer, ko je KBR za t.i. six-pack coca-cole polnjene v Iraku ameriškim davkoplačevalcem zaračunal 45 dolarjev. Sedem let zapora in skoraj 11 milijonov dolarjev kazni. V okviru sporazuma o priznanju kaznivih dejanj na zveznem sodišču v Houstonu, Stanleyu grozi sedem let zapora in plačilo odškodnine v višini 10,8 milijonov dolarjev. Stanleyev odvetnik upa, da bo sodelovanje s sodiščem pripomoglo k milejši kazni. Stanley je priznal, da se je s sodelavci srečal z nigerijskimi uradniki, da bi se dogovorili kako izpeljati izplačilo podkupnin. Po podatkih tožilstva naj bi podkupnine nakazovali preko več bank v Amsterdamu, New Yorku, na Japonskem in v Švici ter jih na koncu izplačali visokim uradnikom v nigerijski vladi in nigerijski politični stranki. Stanleya je Halliburton leta 2004, zaradi prejemanja »neprimernih« plačil od odvetnika Jeffreya Teslerja, razrešil dolžnosti. Tudi Tesler je osumljen pomoči pri izpeljavi finančnih transakcij za podkupnine. Preiskavo so začeli Francozi. Nepovezana francoska preiskava obtožb o podkupovanju je leta 2003 odkrila slamnato podjetje v Gibraltaju in bančne račune v Švici. Ameriški preiskovalci so se preiskavi pridružili januarja 2004. Sčasoma se je preiskava močno razširila. Ameriški regulator borznega trga SEC je zahteval vpogled v več gradbenih projektov, ki jih je Halliburton celo pred dvema desetletjema, izpeljal v in izven Nigerije. V Halliburtonu nočejo komentirati priznanja. Predstavniki Halliburtona so zavrnili komentar glede priznanja enega svojih bivših vodilnih uslužbencev, da je desetletje dolgo podkupoval vladne uradnike. Poudarili pa so, da so predali vse dokumente, ki so jih preiskovalci od njih zahtevali in, da so uslužbenci preiskovalcem na voljo za zaslišanje. KBR, ki je samostojno podjetje postal lani, z besedami da niso seznanjeni s priznanjem, zavrača komentar. Hkrati pa tudi KBR poudarja: »Podjetje v nobenem primeru ne odobrava niti dopušča nezakonitega ali neetičnega vedenja.« Več streliva za demokrate. Priznanje bo dalo preiskavi, ki traja že pet let veliko novega zagona. Dodatna pozornost bo prišla prav demokratom, ki bodo lahko spet napadli Belo hišo, da je pretirano popustljiva do naftnih družb; t.i. »Big Oil«. http://www.finance.si/222445/Halliburton_spet_na_udaru_obto%BEb_o_korupciji

/13/...tudi 84 let ni ovira:

Senator iz Aljaske obtožen korupcije ReuterPorota v ameriški prestolnici Washington je v ponedeljek republikanskega senatorja iz Aljaske Teda Stevensa spoznala za krivega v sedmih točkah obtožnice, povezane s korupcijo. Zaradi tega mu grozi skupaj do 35 let zaporne kazni, čeprav se to najverjetneje ne bo zgodilo. Stevens je doslej šele peti senator po vrsti, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje. V senatu bo ostal še naprej, saj ga obsodba ne diskvalificira in bi bil lahko senator tudi iz zapora. S položaja ga lahko odstrani le dve tretjini njegovih kolegov. Zato jih je zaprosil, naj mu v teh dneh stojijo ob strani. Legendarni 84-letni senator iz Aljaske, ki je trenutno drugi najstarejši zvezni senator, je svoji državi v 40 letih priskrbel milijarde dolarjev iz zveznega proračuna, tudi za projekte, ki niso bili potrebni. Aljaska v ZDA velja za politično najbolj skorumpirano državo, sedanja republikanska podpredsedniška kandidatka Sarah Palin pa je leta 2006 zmagala na volitvah s platformo boja proti korupciji. Dolgotrajna preiskava proti Stevensu je postala uspešna, ko so agenti FBI uspeli zlomiti senatorjevega dolgoletnega prijatelja, lastnika naftnega podjetja VECO Billa Allena. Ta je pričal, da so njegovi delavci iz kolibe v gorah senatorju naredili razkošno hišo. Stevens je medtem trdil, da je nedolžen. Tožilce je obtoževal malopridnosti, skrivanja prič in dokazov njemu v prid. Kot je zatrdil, je vse okrog obnove urejala žena in da je za obnovo plačal 160.000 dolarjev, misleč, da je to celoten račun. http://www.vecer.com/clanek2008102805374340

VIRI:
http://www.kpk-rs.si/index.php?id=49
http://www.dossierkorupcija.com/prva.asp
http://www.kpk-rs.si/index.php?id=47
http://www.radiostudent.si/projekti/demokracija/teksti/40korupcija.html http://www.mans.cg.yu/korupcija.htm
http://www.vest.si/2008/06/03/korupcija-ne-jenja/
http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=175068
http://www.coe.si/sl/novice/raquo_korupcija_spodkopava_osnovne_temelje_demokracije_laquo/ http://www.coe.si/sl/dokumenti_in_publikacije/konvencije/po_vsebini/korupcija/
http://www.korupcija.org/
http://www.zurnal24.si/cms/novice/svet/index.html?id=50362 http://www.radiokaos.info/komentar/?cat=78
http://24ur.com/servisi/klepetalnice/bostjan-penko-se-posebej-nevarna-je-politicna-korupcija.html
http://www.mojmikro.si/mreza/na_sledi/krivci_so_neznanje_klientelizem_in_korupcija
http://www.mup.hr/32.aspx
http://bs.wikipedia.org/wiki/Korupcija
http://tribunal-si.blogspot.com/2008/03/korupcija-pri-prodajanju-dravnega.html
http://www.totalportal.hr/article.php?article_id=208970
http://www.mladina.si/tednik/200824/bolgarska_korupcija http://www.carina.hr/crokorupcija.htm
http://ovpn.mojforum.si/ovpn-forum-21.html
http://www.projuris.org/korupcija.htm
http://foto.ksk.si/main.php/v/2003-12-17-predavanje_penko
http://www.stt.lt/?lang=lt&menu_id=4&sub_id=2
http://www.eumap.org/reports/2002/corruption/national/slovenia/2002_c_slovenenetrans.pdf

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pet Jul 11, 2008 6:20 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES,PA JE!

/13/...kako v 44 letih prihraniti za pokojnino 91 kg kovancev v skupni vrednosti 443EUR: Laughing

Beračica položila 91 kilogramov kovancev 'pokojnine'

Beračica v Indiji je po nasvetu policije svoje prihranke za težke čase položila na banko - nabralo se je za 91 kilogramov kovancev v vrednosti 30 tisoč rupij (443 evrov)

60-letna Indijka Laxmi Das, ki se preživlja z beračenjem na enem izmed bolj prometnih križišč Kalkute, je odprla račun, poroča BBC. Njen prvi depozit je bil 91-kilogramski kup kovancev v skupni vrednosti okoli 30 tisoč rupij (443 evrov).

Znesek je rezultat 44-letnega beračenja, šestdesetletnica pa je imela ta denar ves čas doma. Nekateri kovanci neveljavni Nekateri kovanci so še iz leta 1961 in zato neveljavni, vendar so se v banki odločili, da jih kljub temu sprejmejo, ker menijo, da zaradi revščine potrebuje njihovo pomoč in podporo. Prihranki za pokojnino Indijka je oblastem povedala, da je kovance shranjevala kot pokojnino za čase, ko bo prestara za beračenje. Da položi kovance na banko, jo je pregovorila policija, ki se zaveda, da pri hranjenju denarja doma obstaja nevarnost ropa. Stari indijski kovanci v Bangladešu dosegajo visoko ceno Stari indijski kovanci so še posebej zanimivi za rop, saj v Bangladešu dosegajo visoko ceno. Tam jih pretopijo in izdelajo rezila, ki dosežejo sedemkrat višjo ceno od kovanca. Indijske oblasti so bile ravno zaradi tega prisiljene v izdelavi kovancev uporabiti manj kovin.
http://www.finance.si/218023/Bera%E8ica_polo%BEila_91_kilogramov_kovancev_pokojnine
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:29 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pet Jul 11, 2008 6:58 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

VIENNA INSURANCE GROUP - VIG

/13/...po nekaterih uspešnih prevzemih na Hrvaškem in tudi na drugih področjih JV Evrope, se je odločila za vstop v lastniško strukturo JAHORINA OSIGURANJE iz Pal v Bosni: Laughing

Tako bo omenjena zavarovalnica prešla v roke Avstrijskega velikana,kar je mnoge presenetilo, saj je bilo tudi iz Croatia Osiguranje d.d.že večkrat napovedali nakup. Tako je VIG sicer vodilna zavarovalniška skupina v centralni in vzhodni Evropi,je preko svoje povezane družbe Vienna Insurance Management (VIM) pred nedavnim kupila 22% rednih delnic Jahorina osiguranje za približno 4,4mioKM in tako vstopili v Bosansko zavarovalniško tržišče. Jahorina osiguranje bo po dogovoru z skupino ohranilo svoje ime pri čemer pa bo v logotipu tudi posebej označeno ,da je članica avstrijske skupine. Na skupščini ki bo 8.avgusta bi morali izglasovati dokapitalizacijo družbe,skozi katero bo družba VIG pridobila kontrolni paket delnic. Tako je iz igre izpadla zabrebška zavarovalnica CroatiaOsiguranje d.d., ki je bila v prevzemni opciji.
http://www.poslovni.hr/85863.aspx
http://www.poslovni.hr/Content/LinkedArticles.aspx?kID=5281
http://www.poslovni.hr/14867.aspx
http://www.poslovni.hr/14941.aspx
http://www.poslovni.hr/37076.aspx
http://www.poslovni.hr/37144.aspx
http://www.poslovni.hr/51838.aspx
http://www.poslovni.hr/60700.aspx
http://www.poslovni.hr/68064.aspx
http://www.poslovni.hr/70807.aspx
http://www.poslovni.hr/74948.aspx
http://www.poslovni.hr/75086.aspx
http://www.poslovni.hr/81122.aspx
http://www.poslovni.hr/83026.aspx
http://www.poslovni.hr/83256.aspx

/13/...objavili so četrtletne rezultate, saj so dosegli in močno presegli načrtovano: Laughing

Vienna Insurance Group je objavila rezultate poslovanja v drugem tromesečju letošnjega leta in povečanju dobička pred obdavčitvijo,zahvaljujoč tudi povečanju prihodkov od premij v srednji in JV Evropi.
Tako je dobiček pred obdavčenjem znašal 163,5 mioEUR,kar predstavlja rast 43% glede na enako lanskoletno obdobje.Tako so Reutersovi analitiki napovedovali 134 mioEUR.
Bruto zaračunana premija družbe ja zrasla v ocenjevanem obdobju za 29% na 1,9 mrdEUR,kar je prav tako več od pričakovanj.Tako pričakujejo,da bo dobiček pred obdavčenjem za celo leto 2008 na nivoju čez 540mioEUR.
http://www.poslovni.hr/89976.aspx
www.wienerstaedtische.si
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Nov 09, 2008 10:54 am; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 21 Feb 2011 15:47; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sob Jul 12, 2008 6:01 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 27

SISBON, INDIVIDUALNA BONITETA in BANČNE PODRAŽITVE

/13/...še nedolgo tega smo se jezili nad bančnim dogovarjanjem pri cenah za dvigovanje denarja preko bankomatov (ne)matičnih bank, mimo so šli tudi nasveti potrošnikom, ki so svetovali, da podamo zahtevje na svojih bankah za vpogled v svoje tam zapisane podatke, ki so tako na voljo vsem bankam in hranilnicam v Sloveniji: Embarassed

Podražitev storitev v bankah?

Banka SKB je za avgust že napovedala podražitev storitev, saj meni, da je to neizogibno. Možno je, da ji bodo sledile tudi ostale banke, a so o tem še skrivnostne. Pri banki SKB bodo z avgustom podražili storitve. Pravijo, da je dvig cen neizogiben zaradi rasti stroškov in nasploh razmer na trgu. Povedali so, da ves čas spremljajo tržne razmere in jih analizirajo, vodijo evidenco o povišanju cen za storitve, nato pa se glede na ugotovljene podatke odločijo, ali bo do dviga cen tarif prišlo. S prvim avgustom bodo na spletni strani navedli, za koliko se bodo cene zvišale, zagotovo pa bodo dražje tarife veljale za fizične osebe. Takrat bo tudi znano, če se bodo tarife povišale tudi za pravne osebe. Po podatkih Banke Slovenije skupni neobrestni prihodki slovenskih bank padajo. V primerjavi z lanskimi so v obdobju od januarja do maja padli za skoraj 26 odstotkov, znašali pa so 198 milijonov evrov. Banka Slovenije je ocenila, da so glavni krivci za upadanje neobrestnih prihodkov manjši dobički in tudi izgube zaradi vrednostnih papirjev v prvem petmesečju. Glede na to, da tarife sodijo med neobrestne prihodke bank, je možno, da bodo SKB banki sledile tudi ostale in na tak način dobile višje prihodke. Skupni neobrestni prihodki slovenskih bank padajo. Pri UniCredit Banki so dejali, da tarife za fizične osebe oblikujejo v skladu z razmerami na kapitalskih trgih ter interno politiko. "Koliko, če in v katero smer se bodo tarife spreminjale do konca leta, tako v tem trenutku iz prej navedenih razlogov ne moremo napovedati. Vsekakor se bomo tudi v prihodnosti trudili, da bomo konkurenčni v primerjavi z drugimi ponudniki na trgu in da bodo stranke za svoj denar dobile optimalno storitev,“ so sporočili z omenjene banke. V banki Sparkasse so zatrdili, da povišanja tarif storitev ne načrtujejo, načrtovano povišanje v poletnih mesecih pa zanikajo tudi v Gorenjski banki. Na Novi Ljubljanski banki (NLB) prav tako zaenkrat ne načrtujejo spremembe tarif. Bodo pa stranke o morebitni spremembi pravočasno obvestili prek spletne strani banke in poslovalnic. Pri Abanki Vipa pravijo, da cene bančnih storitev oblikujejo skladno s poslovno politiko in razmerami na finančnem trgu. "Ta trenutek sprememb ne moremo napovedovati, prizadevali pa si bomo, da bomo s svojo ponudbo in bančnimi tarifami ostali konkurenčni tako na področju fizičnih kot pravnih oseb," so dodali. Banke previdno s tarifami Sicer imajo velik pomen za banke tarife za plačilni promet pravnih oseb, vendar pa banke želijo ohraniti komitente pravnih oseb, zato večjih sprememb tarif za njih ni pričakovati. Čeprav je tarife lažje dvigniti pri prebivalstvu, pa banke morajo tudi tu postopati previdno. Po novem pravilniku lahko v optimalnih razmerah namreč postopek zamenjave banke traja največ 40 dni. Poenostavljen postopek zamenjave zdaj omogoča, da komitent lažje sledi cenovno ugodnejši banki, tako da preveč drastično zaračunavanje cen za storitve lahko odvrne stranko od banke. Prepovedani dogovori bank Primerjavo cen bančnih storitev si lahko ogledate v pripetem dokumentu.Banke so dvignile že veliko prahu, ko so začele zaračunavati provizijo za dvig gotovine na bankomatih drugih bank. Ker so NLB, Banka Celje, Nova KBM in Abanka Vipa provizijo uvedle na isti dan, je odločitev pod drobnogled vzel urad za varstvo konkurence. Takrat so na uradu prišli do ugotovitve, da so omenjene banke kršile Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence ter provizije uvedle na podlagi prepovedanih dogovarjanj in ne avtonomno.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/podrazitev-storitev-v-bankah.html http://image.24ur.com/media/document//60162099.pdf

/13/...glede na občutljivost zbiranja in obdelave podatkov in možne zlorabe je potrebna velika previdnost v tudi predlagani lastni vpogled v že zbrane osebne podatke o kreditni sposobnosti: Embarassed

Informacijska pooblaščenka nad črni seznam zadolženosti "Zbiranje in obdelava podatkov o kreditni sposobnosti fizičnih oseb je zelo občutljiva problematika," pravi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar "Problem v zvezi s Sisbonom je, da je zakon o bančništvu bankam sicer naložil dolžnost vzpostavitve sistema za izmenjavo informacij o boniteti strank, ni pa določil, katere vrste osebnih podatkov se bodo za te namene sploh izmenjevale," nam je odgovorila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar na vprašanje, kako ocenjuje sistem za izmenjavo podatkov kreditni sposobnosti občanov med bankami Sisbon. Tega je z letošnjim letom vzpostavilo Združenje bank Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije pa sistem kritizira, češ da banke zbirajo več informacij, kot je potrebno, in da so možne zlorabe. O tem smo včeraj pisali tukaj [+]. Banke potrebujejo komintentovo privolitev Ob vsaki nameravani sklenitvi novega posla je banka v vlogi uporabnika osebnih podatkov upravičena preveriti v Sisbobnu informacije o boniteti fizične osebe z namenom upravljanja s kreditnim tveganjem oziroma, poenostavljeno povedano, zaradi ugotavljanja kreditne sposobnosti prosilca. Ob sklepanju novih poslov z banko se od uvedbe omenjenega informacijskega sistema Sisobn v bankah prakticira pisna privolitev komitenta, s katero posameznik privoli v obdelavo svojih bančnih osebnih podatkov v zvezi z vsemi posli, ki jih zanj opravlja banka, stanje opisuje pooblaščenka. Katere pravice ima bančni komintent v zvezi s Sisbonom Komitenti imajo pri tem več pravic, ki so povezane z varstvom osebnih podatkov. Pooblaščenka navaja predvsem seznanjenost z namenom obdelave osebnih podatkov, s podatki o upravljavcu in uporabnikih, ter pravico do seznanitve z osebnimi podatki: pravico do vpogleda, prepisovanja, izpisa, seznama uporabnikov, informacij o virih. Komintent banke ima tudi pravico do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora. V skladu z zakonom pa je posamezniku seveda zagotovljena tudi zaupnost in ustrezno zavarovanje osebnih podatkov, še dodaja pooblaščenka. http://www.finance.si/212507/Informacijska_poobla%B9%E8enka_nad_%E8rni_seznam_zadol%BEenosti

/13/...o že zgoraj omenjenem SISBONu in sicer: Embarassed

Banke v Sisbon posredovale vse podatke o komitentih Združenje bank Slovenije je predstavilo delovanje informacijskega sistema bonitet Sisbon, ki je zaživel v začetku letošnjega leta. Banke so večino podatkov, ki se nanašajo na zadolženost in korektnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti posameznikov, v sistem posredovale do začetka leta, v celoti pa do konca junija. Komitenti bodo lažje dokazovali svojo boniteto Sisbon je sistem bonitet komitentov bank in hranilnic, ki bankam omogoča izmenjavo in obdelavo osebnih podatkov o komitentih fizičnih osebah, zlasti o njihovi zadolženosti in korektnosti izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Komitentom prinaša enostavnejše dokazovanje njihove bonitete in poenostavitve postopkov odobravanja posojil. Vse podatke vidi lahko le stranka, banka pa lahko vidi le kumulativne podatke. Storitev zaenkrat še zastonj Posameznik ima pravico do izpisa svojih podatkov in s tem do vpogleda v osebne podatke, ki se v Sisbonu nanj nanašajo, vključno s podatki o tem, kdo jih je posredoval in komu so bili v zadnjih 12 mesecih postani na vpogled. Do konca junija je bilo podanih 159 takšnih zahtevkov. Storitve se sicer ne zaračunava in se je letos verjetno še ne bo, pričakovati pa je, da se jo bo lahko začelo zaračunavati prihodnje leto. Banke in hranilnice v Sisbon posredujejo matične podatke o komitentu, o poslih, o poslovnih dogodkih, ki vplivajo na potek posla (na primer odplačilo dolga ipd.), ter o takšnih dogodkih, ki niso v skladu s pogodbo (na primer neplačan zapadli dolg ipd.). Podatki se shranjujejo šest let po datumu dogodka.
http://www.finance.si/217689
http://www.vecer.si/clanek2008070905341470

/13/...bančna institucija na podlagi potrošnikove prošnje za kredit dobi vpogled v njegovo celotno finančno poslovanje, od transakcijskih računov, limitov in kartic do poroštev in njegove plačilne discipline v zadnjih šestih letih in določi vašo individualno boniteto: Embarassed

Individualna presoja bonitete v prihodnosti Že danes potrošniki vemo, da informacije o obrestnih merah za kredite, ki jih preberemo na bančnih cenikih, niso dokončna ponudba banke. Šele na pogajanjih z banko bomo prišli do prave cene kredita, ki jo bomo plačali. Slovenske banke bodo lahko s pomočjo kreditnega biroja SISBON, ki ga pravkar vzpostavljajo, razvijale nove razsežnosti pri individualni obravnavi komitentov, katere osnovni namen je povečanje dobička. Na podlagi podatkov, ki smo jih dobili od naših partnerjev iz drugih držav EU, bomo predstavili, katere so najpomembnejše možne negativne posledice za potrošnike.

SISBON je informacijski sistem, ki so ga banke in hranilnice vzpostavile 1. 1. 2008 tako, da so omogočile medsebojno izmenjavo in obdelavo osebnih podatkov o komitentih, ki so povezani z njihovo kreditno sposobnostjo. Dostop do teh podatkov, ki zajemajo celotno finančno poslovanje potrošnika, omogoča bankam lažje odločanje o tem, ali bodo kredit odobrile in pod katerimi pogoji. Do zdaj je imela banka relativno omejen dostop do podatkov o finančnem stanju potrošnika, ki je zaprosil za kredit, pa ni bil njen komitent: zahtevala je lahko le bančne izpiske o poslovanju v preteklih mesecih. SISBON pa omogoča banki, da na podlagi potrošnikove prošnje za kredit dobi vpogled v njegovo celotno finančno poslovanje, od transakcijskih računov, limitov in kartic do poroštev in njegove plačilne discipline v zadnjih šestih letih. Na podlagi teh podatkov bo banka presodila, kolikšno posojilo mu še lahko odobri in pod katerimi pogoji. Po podatkih Urada za makroekonomske raziskave in Banke Slovenije za leto 2006 dobrih 93 odstotkov kreditojemalcev pri bankah redno odplačuje svoje obveznosti. Razlog za tako obsežen sistem kontrole torej ne more biti predvsem v ugotavljanju kreditnega tveganja bank, temveč je predvsem v novih priložnostih za trženje in v povečanju bančnih dobičkov. Tveganja za potrošnike Da bi povečale učinkovitost internih sistemov za presojo bonitete, nameravajo banke razviti tako imenovani »credit scoring« (kreditno točkovanje).
Na podlagi podatkov iz SISBON-a bodo pripravile kriterije, po katerih bodo potrošniki uvrščeni v različne bonitetne razrede. Bonitetni razred odraža, kako veliko je tveganje, da bi potrošnik bankrotiral, obenem pa tudi opredeljuje vrednost poslov, ki jih lahko banka sklene z njim s še sprejemljivim tveganjem. Banka bo torej potrošniku v visokem bonitetnem razredu ponudila posojilo pod ugodnimi pogoji, saj si obeta, da bo dolgoročno sodelovanje z njim dobičkonosno. Potrošniku, ki bo uvrščen v nižji bonitetni razred, pa bo banka posojilo bodisi zavrnila bodisi odobrila pod občutno slabšimi pogoji. Težava pri uvrščanju potrošnikov v bonitetne razrede je napačna predpostavka, da je možno na podlagi podatkov o finančnem poslovanju zares določiti tveganje, da bo posameznik bankrotiral. Nemogoče je namreč napovedati, ali bo posameznik odplačal kredit v skladu s pogodbo ali ne. Ravnanje banke je nepravično, če vam ponudi dražji kredit na podlagi dejstva, da vas je uvrstila v nižji bonitetni razred. Poleg tega pa banka s tem, da potrošniku zaradi slabše bonitete ponudi dražji kredit, dejansko poveča možnost, da obveznosti ne bo mogel odplačati. Na ta način začne navidezno objektivna metoda potrjevati samo sebe. Katere so še druge morebitne posledice kreditnega točkovanja: Dražje storitve za finančno šibkejše ("The poor pay more") bodo pospešile socialno razslojevanje v Sloveniji. Če bo banka ocenila, da s potrošnikom ni dobičkonosno poslovati, mu bo lahko zavrnila tudi prošnjo za odprtje transakcijskega računa. Takšno finančno izključevanje bo nekaterim potrošnikom onemogočilo vsakršno sprejemljivo ekonomsko in socialno eksistenco. Banke imajo najraje potrošnike, ki jim lahko prodajo čim več storitev, takšne komitente pa si želijo "obdržati" za vse življenje. S podatki iz SISBON-a bo banka lahko natančneje ocenila, koliko finančnega bremena še lahko prenese potrošnik in ga bo lahko tako z manjšim tveganjem "servisirala" do roba. V odnosu med banko in potrošnikom ne gre več za to, kolikšen kredit potrebuje, temveč kolikšnega lahko prenese, da bo banka lahko čimbolj povečala svoj dobiček pri vsakem komitentu. Če se bo uporaba podatkov iz SISBON-a razširila tudi na druge ponudnike, se lahko izključevanje razširi tudi na področje telekomunikacij in energetike. Ponudnik mobilne telefonije bo lahko na primer zavrnil potrošnikovo prošnjo za sklenitev pogodbe, zato bo ta prisiljen uporabljati predplačniško storitev, ki je dražja. Svoboda bank pri določanju internih kriterijev za presojo bonitete lahko povzroči tudi diskriminacijo na podlagi nacionalne pripadnosti, zaposlitve in naslova prebivališča (socialno šibkejše soseske in mesta). Ko bo banka zavrnila prošnjo za kredit, bo mogoče potrošnik prisiljen poiskati možnosti za posojilo pri drugih, nebančnih kreditodajalcih, ki denar praviloma posojajo po še višjih obrestnih merah. Ta podjetja se refinancirajo predvsem pri bankah, ki se s tem znebijo tveganja, dobičke pa ohranijo. Okvirna primerjava ponudbe na podlagi EOM, ki jo v svojih cenikih objavljajo banke, bo zelo otežena. Banke bodo namreč začele objavljati intervale EOM (npr. od 6 % do 10 %), iz katerih potrošnik ne bo mogel presoditi, s kakšno ponudbo lahko vsaj okvirno računa. Zaradi tega se bo zmanjšala preglednost trga in seveda tudi konkurenca med ponudniki. Spori med potrošnikom in ponudnikom, ki še niso razrešeni, so v bazi podatkov že dokumentirani kot neizpolnjevanje pogodb. Nerešen spor o upravičenosti računa za elektriko lahko na primer povzroči, da bo banka zavrnila prošnjo za kredit. Za potrošnike je SISBON izredno problematičen tudi z vidika varstva osebnih podatkov, saj omogoča bankam, hranilnicam (v prihodnosti pa najbrž tudi drugim, na primer posojilnicam, telekomunikacijskim podjetjem in ponudnikom energentov) dostop do velikega števila osebnih podatkov, s tem pa se povečuje nevarnost zlorab. O SISBON-u bomo v Finančni prilogi VIP-a še pisali, Zveza potrošnikov Slovenije pa si bo po svojih močeh trudila, da bi zmanjšala tveganja za potrošnike zaradi uveljavitve SISBON-a. http://www.zps.si/sl/osebne-finance/bancne-storitve/individualna-presoja-bonitete-v-prihodnosti.html

/13/...nov je tudi postopek pri zamenjavi banke: Embarassed

Novi postopek za zamenjavo banke Da bi poleg povečane preglednosti ponudbe potrošnikom zagotovila tudi lažji prehod med ponudniki, je Zveza potrošnikov Slovenije Združenju bank Slovenije predlagala uvedbo standardiziranega postopka za zamenjavo banke. Postopek, ki je v veljavi od prejšnjega meseca, potrošnikom omogoča preglednejšo in enostavnejšo zamenjavo banke. Potrošnike pozivamo, da naj nam sporočajo svoje izkušnje o delovanju postopka in njegovem spoštovanju s strani bank.

/13/...zaradi novih administrativnih poti bo vedno težje do kreditov: Embarassed

Zaradi SISBON-a težje do posojila Banke so vzpostavile enoten sistem izmenjave informacij o prosilcih za bančna posojila, da bodo lažje izločale tiste, ki so prezadolženi ali posojil ne odplačujejo redno. Skupna zadolženost prebivalstva po oceni Banke Slovenije še ni kritična

*** Zadolženost prebivalstva po ocenah Banke Slovenije še ni kritična. Kdor najema bančno posojilo, mora računati s tem, da imajo banke vpogled v njegovo celotno zadolženost pri drugih bankah, torej lahko izvedo, pri katerih bankah in koliko posojil je že najel. Na osnovi tega bodo bankirji presojali, ali je prosilec že prezadolžen, da bi bil sposoben redno vračati izposojeni denar. Enotna evidenca pa ne zajema obremenitev z lizingom, za kar pravijo bankirji, da je ena od pomanjkljivosti novega informacijskega sistema. Na enoten informacijski sistem SISBON, ki bankam omogoča vpogled v skupno zadolženost tistega, ki prosi za posojilo, so slovenske banke čakale kar nekako predolgo. Pa ne zato, ker si tega ne bi želela oblast, ampak ker so nekatere predolgo "čuvale" svoje podatke pred konkurenco. Katere podatke zbira SISBON V manjših bankah so prejšnja leta pogosto opozarjali, da v večjih bankah niso zainteresirani za vzpostavitev enotne baze podatkov o zadolženosti komitentov. Z začetkom letošnjega leta pa je takšna baza pod okriljem Združenja bank Slovenije le nastala in ta mesec je sistem začel delovati tudi v praksi. "V SISBON-u se zbirajo in obdelujejo podatki, ki se nanašajo na zadolženost in korektnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti komitentov in so podlaga za določitev njihove kreditne sposobnosti, od katere je odvisna odobritev posla in določitev pogojev za posamezno storitev," je pojasnil Simon Hvalec, izvršilni direktor uprave Nove KBM za področje vzhodne Slovenije. V bazi podatkov SISBON se vodijo matični podatki o komitentu (ki omogočajo identifikacijo), podatki o poslih, ki se nanašajo na zadolženost komitentov, in sicer: transakcijski računi, ki imajo odobren izredni limit, izredni limiti, posojila, kreditne kartice in poroštva ter druge terjatve. Sledijo podatki o dogodkih pri teh poslih, kot so na primer odplačevanje, predčasno poplačilo dolga, sprememba odplačilne dobe in višine obroka, odpoved posla zaradi neplačila, neporavnane obveznosti plačila dolga, blokacije. V sistem SISBON je vključenih 21 bank in hranilnic, ki v Sloveniji opravljajo posle s prebivalstvom. Toda podatki iz SISBON-a so za banke in hranilnice le dodatna informacija, ki jo banka uporabi za ugotavljanje bonitete stranke, nikakor pa ti podatki niso ključni, na osnovi katerih bi se v bankah odločali, ali posojilo odobrijo ali ne, ali da bi bilo posojilo dražje, poudarjajo v bankah. Realnejša ocena bonitete komitenta omogoča pridobitev posojil v višini, ki jo dovoljuje kreditna sposobnost posameznika. Vsak komitent lahko zaprosi za izpis podatkov, ki se o njem zbirajo v SISBON-u, in sicer v katerikoli banki ali hranilnici. Za pridobitev izpisa komitent izpolni obrazec, ki ga odda v banki, zaradi varstva podatkov pa mora predložiti originalno potrdilo o davčni številki, tako da tretje osebe ne morejo priti do podatkov. V izpisu je za zadnjih 12 mesecev razvidno, kdo, kdaj in s kakšnim namenom je poizvedoval po njegovih podatkih. Osebni podatki v SISBON-u so zaupne narave, dostop do njih je strogo nadzorovan, zagotavljajo v bankah. Dostop do podatkov, ki se beleži in nadzoruje, je dovoljen le pooblaščenim osebam v posamezni banki. Izmenjava teh podatkov poteka tudi med državami članicami EU. Sistem, kot je SISBON, imajo vzpostavljen že skoraj vse članice EU in mnoge druge države, ki se združujejo v ACCIS (Association of Consumer Credit Information Suppliers). Prednosti in pomanjkljivosti "S tem imamo v bankah popolnejši vpogled v zadolženost posameznika in njegovo izpolnjevanje pogodbenih obvez pri drugih članicah SISBON-a, s tem je poslovanje s komitenti preglednejše in kakovostnejše, določamo bonitete in kreditno sposobnost komitentov. Tako se zmanjšajo potencialna tveganja pri sklepanju poslov s prebivalstvom," je povedala Petja Možina iz Centra za financiranje v UniCredit Banki Ljubljana. Dodaja, da je sistem vsekakor korak naprej v smislu usklajenosti delovanja bančnega sistema z evropsko prakso: "Možnosti za izboljšanje delovanja sistema SISBON vidimo v enotnejšem pošiljanju podatkov, saj si banke različno razlagajo specifikacijo za pošiljanje podatkov v SISBON, glede na to, da banke nimamo med seboj kompatibilnih sistemov vodenja podatkov o komitentih, s čimer bi se izboljšala celostna informacija o trenutni izpostavljenosti posameznega komitenta." "SISBON omogoča vpogled v skupno zadolženost, ni pa še orodja, ki bi s podatki, ki so trenutno v bazi, po nekem modelu poslovnih pravil izdelalo bonitetno oceno posamezne fizične osebe. To bo predmet nadaljnjega razvoja," je povedal Bojan Ručigaj, pomočnik direktorja sektorja poslovne mreže v Banki Celje. Vključiti pa bi bilo dobro tudi podatke ostalih institucij, kjer se lahko fizična oseba zadolži, kot so lizing podjetja, zavarovalnice, trgovci. Doslej je v Banki Celje izpis zahtevalo le nekaj komitentov, v UniCredit Banki pa 36 komitentov, za izpis podatkov za zdaj ni treba plačati. Osebni podatki komitentov so v SISBON-u dobro zavarovani pred nedovoljeno uporabo, pravijo v Združenju bank Slovenije, dostop do njih imajo samo bančni delavci z digitalnim elektronskim potrdilom, ki ga izdajajo javne kvalificirane certifikatske agencije v Sloveniji. Vsak zahtevek za vpogled v osebne podatke komitenta v SISBON, ki ga lahko opravi samo pooblaščena oseba, mora biti upravičen in z določenim namenom. Zadolženost še ni kritična Zadnja leta so bančni krediti fizičnim osebam opazno naraščali, a zadolženost prebivalstva po ocenah analitikov Banke Slovenije še ni kritična. "Kreditna aktivnost bank se zadnje tri mesece umirja in na nekaterih segmentih pada, od lanskih 28 odstotkov se je spustila na 24,3 odstotka. Umirjanje je pri potrošniških kreditih večje, pri stanovanjskih kreditih pa je stopnja še nekoliko višja. V Sloveniji ocenjujemo, da je celotna zadolženost gospodinjstev še relativno nizka v primerjavi z drugimi državami evroobmočja. Približno 28 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) je celotna zadolženost fizičnih oseb, v drugih razvitih državah pa je kar okoli 60 odstotkov BDP," je povedal mag. Božo Jašovič, član Sveta Banke Slovenije. Približno 70 odstotkov zadolženosti je pri bankah, ostali dolg je pri drugih organizacijah, kot so lizing podjetja, krediti za nakup potrošnih dobrin, pri paradržavnih skladih, kot je stanovanjski sklad. "Menimo, da zaenkrat to ni kritično, čeprav pričakujemo, da se bo ta delež v BDP še povečeval, ker je stopnja rasti kreditov višja od nominalne stopnje rasti BDP, a ne gre za stopnje, ki bi prižgale določene alarme," je povedal Božo Jašovič. Podatek, da je rast kreditiranja prebivalstva pri bankah v pretežno tuji lasti večja od naraščanja kreditov pri domačih bankah, kaže, da so domače banke manj konkurenčne. "Tuje banke imajo za cilj povečati obseg poslovanja in tržni delež. Zato so pri privabljanju komitentov bolj konkurenčne in fleksibilne. Težko bi rekli, da so domače banke manj prilagodljive, primerjalno so seveda manj konkurenčne, pomembno pa je, kaj se dogaja na daljši rok," je povedal Božo Jašovič. V Banki Slovenije do konca leta ocenjujejo, da bo povprečna rast kreditov 25-odstotna, če pa bi se razmere na trgih še bolj zaostrile, že zdaj smo priča povečanju obrestne mere v ECB, to lahko vpliva na nekoliko nižje zadolževanje. Večjih odstopanj pa v naši centralni banki ne pričakujejo.
http://www.vecer.si/clanek2008072205345334

/13/...glede znanega hkratnega povišanja cen pri dvigih gotovine na bankomatih drugih bank: Embarassed

"Kartelni" dvig provizij na bankomatih še brez zaključkov

Ob napovedanih podražitvah bančnih storitev se najbrž večina ljudi spomni na hkratne uvedbe provizij na bančnih avtomatih za dvig gotovine konec februarja leta 2006. Ali je v tej zadevi že prišlo do kakršnih koli zaključkov? Kot je znano, je urad za varstvo konkurence (UVK), takrat pod vodstvom Andreja Plahutnika, začel postopek ugotavljanja domnevne kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence proti petim našim bankam - Novi Ljubljanski banki, Novi Kreditni banki Maribor, Banki Celje, Banki Koper in Abanki Vipa. UVK je leto pozneje odločil, da je bila uvedba nadomestil za dvige na bankomatih drugih bank isti dan in v enaki višini usklajeno ravnanje, ki je prepovedano in zato nično (banka Koper sicer ni bila omenjena v odločbi). Pravni strokovnjaki so takrat ocenjevali, da bi lahko komitenti na podlagi odločbe UVK zahtevali povračila provizij. Vse štiri banke so kmalu zatem vložile upravni spor. "Zadeva je še na upravnem sodišču," nam je pojasnila Martina Udovič iz UVK in dodala, da sodišče še ni odločalo o tej zadevi. Plahutnik je v tej zadevi napovedal tudi postopek po določilih zakona o prekrških, po katerem lahko urad izreče denarno globo. "Postopek poteka, vendar odločba še ni bila izdana, ker je oseba, ki je začela postopek, odšla na porodniški dopust. Zadevo je prevzela druga uradna oseba, ki je morala zaradi načela neposrednosti ponoviti ves postopek," je razložila Udovičeva. Kot sicer pravi, zaključek postopka na UVK pričakujejo prihodnji mesec. Kakšna globa bi lahko doletela banke, če bi bilo v tem postopku ugotovljeno usklajeno delovanje bank? "Glede na to, da je bil postopek storjen v času veljavnosti starega zakona, se bo za določitev globe v prekrškovnem postopku uporabljal tisti zakon, ki je za storilca milejši. Po starem zakonu je bila zagrožena globa za usklajeno delovaje od 125.000 do 375.000 evrov za pravno osebo in od 4100 do 12.500 evrov za odgovorno osebo pravne osebe. Na podlagi novega zakona o preprečevanju omejevanja konkurence je za usklajeno delovanje zagrožena globa za pravne osebe do deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu, za odgovorno osebo pravne osebe pa je globa od 5000 do 10.000 evrov," je pojasnila Udovičeva. Višina globe bo tako po njenih besedah odvisna od primera do primera.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/336970

/13/...kot je že opisano zgoraj prihaja povišanje cen storitev,pa naj nam bo to všeč ali pač ne,saj druge alternative pač kot potrošniki nimamo,ali pač: Embarassed

Negotova prihodnost ob privijanju marž S tem, kaj bodo pojutrišnjem sklenili člani sveta Evropske centralne banke (ECB), se naši bančniki ne obremenjujejo preveč. Vsaj tak vtis, morda napačen ali le počitniški, dajejo. Korekcije ključne obrestne mere ni pričakovati. Po pričakovanjih bo njena glavna tarča ostala inflacija na evroobmočju, korekcija obrestne mere navzdol bo sledila šele ob zadostnih znamenjih umirjanja inflacije, v najboljšem primeru konec leta. Do takrat bo cena denarja še rasla, posojila bodo še dražja, napovedujejo analitiki. Naši bančniki sicer na globalno dogajanje ne morejo vplivati, jim pa za zdaj v njem uspeva kar uspešno krmariti. Tudi s korekcijami obrestnih marž v svojo korist, kot kaže. Čeprav jim izgube na kapitalskih trgih manjšajo dobičke - ti so bili lani zaradi pozitivnega dogajanja na svetovnih finančnih trgih in domačih institucionalnih vplivov rekordni in izjemni -, pa jim še vedno uspeva občutno povečevati obseg poslovanj s komitenti. Vsaj za zdaj še.

** Bančniki bodo izkoristili vsako priložnost, dokler pač bo, v svojo korist. Po trenutnih neuradnih ocenah BS bi letošnja posojilna rast naših bank ob nadaljevanju tempa iz prvega polletja utegnila doseči od 20 do 23 odstotkov. To je sicer krepko pod lansko izjemno 38-odstotno medletno posojilno rastjo, a pomeni, da naj bi posojila še rasla, in to hitreje od gospodarske rasti, opozarjajo poznavalci. Ali se bo ta optimistična napoved za banke uresničila, je odvisno od globalnih dogajanj v drugi polovici leta. Napovedi niso najboljše. Zanesljivih znamenj o ohlajanju inflacije na evroobmočju ni, gospodarske rasti se umirjajo. Vse to kaže, da ugodnejše cene in večja dostopnosti virov na mednarodnem trgu, kar pri nas omogoča posojilno rast, niso zagotovljene. Bolj kot rast povpraševanja po posojilih utegne tako naše banke ovirati njihova kreditna sposobnost. Če bo povpraševanje po posojilih pri nas še presegalo ponudbo, kar se po nekaterih tolmačenjih zdaj dogaja, zlasti pri dolgoročnih posojilih, se prav lahko zgodi, da bodo banke še dodatno dvignile ceno posojil. To je veter na mlin zlasti tujim bankam v Sloveniji, ki zaradi velikih bančnih matic nimajo težav z viri in bodo lahko dodatna posojila prodale po višji ceni in kovale dobičke. Vse več signalov pa je, da se bo tudi povpraševanje po posojilih do konca leta krepkeje ohladilo. Tudi pri nas. In tudi obrestni prihodki in obrestne marže, s katerimi naši bankirji rešujejo polletne izide, bi tako upadli. Ti so že očitne žrtve dogajanj na mednarodnih kapitalskih trgih, v prvih petih mesecih letos so bili za dobro četrtino pod primerljivimi lanskimi. In če se vrnemo na začetek ... Čeprav naši bančniki na večino dejavnikov, ki zadevajo banke in prek rezultatov zlasti njihove lastnike, res ne morejo vplivati, pa je jasno, da bodo izkoristili vsako priložnost. Veliko povpraševanje gospodarstva in prebivalcev po posojilih bodo tako, dokler pač bo, zagotovo izrabili v svojo korist - s še dodatnim navijanjem obrestnih marž. Komitenti pa nimamo izbire. http://www.finance.si/219837/Negotova_prihodnost_ob_privijanju_mar%BE

/13/...seštevanje se je že začelo: Embarassed

Banke zvišujejo bančne tarife: za podražitve so se odločile NLB, Abanka Vila, SKB, Unicredit Med anketiranimi bankami zgolj Nova Kreditna banka Maribor po njihovih navedbah od avgusta ni zvišala cene za bančne storitve, medtem ko so se za podražitve svojih storitev v zadnjem času odločile NLB, Abanka Vipa, SKB, Unicredit, pojasnil pa nismo prejeli od banke Hypo. »Z oktobrom je prišlo do spremembe na nekaterih storitvah s področja sodobnega načina poslovanja in na področju plačilnega prometa (zaradi prilagajanja evropskim/SEPA-standardom),« pravijo v naši največji banki NLB. Razlog za višje cene naj bi bila nadgradnja storitev za večjo varnost poslovanja oziroma večja dodana vrednost za stranko. »Od avgusta smo v naši banki nekoliko zvišali cene storitev elektronskih in papirnatih domačih plačilnih nalogov ter direktnih bremenitev za fizične osebe,« pa razlagajo v banki Uncredit in kot razlog za dvig cen navajajo rast stroškov, dela in materiala. Bančne tarife so zvišali tudi v Abanki: »Za fizične osebe smo zvišali tarife za pripravo zemljiško knjižnih in drugih dovoljenj, izjav, soglasij. Ob tem smo nekoliko zvišali tudi tarife za kartično poslovanje.« Kot razlog za zvišanje tarif v Abanki navajajo prilagoditev razmeram na trgu. »V SKB smo maja analizirali stroške ter razmere na trgu in ugotavljamo, da so spremembe cen neizogibne, saj so se v času od zadnje spremembe cen stroški poslovanja zvišali,« so nam v odgovoru na avgustovske podražitve odgovorili v SKB. Podatki statističnega urada o rasti cen finančnih storitev pa kažejo nekoliko presenetljive rezultate. Letna rast cen finančnih storitev se je po teh podatkih opazno znižala. Če so se še leta 2006 finančne storitve na letni ravni podražile za skoraj 15 odstotkov, je septembra letos rast cen finančnih storitev znašala zgolj 0,4 odstotka na letni ravni. Nekoliko drugačno sliko pokažejo podatki o povprečnem strošku uporabe plačilne kartice na letni ravni. Če je ta v Sloveniji še leta 2002 znašal okoli 9,30 evra, se je letos povzpel na več kot 15 evrov.

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042215285

Si bodo banke lahko izmenjavale informacije o boniteti strank?

Vlada se je na seji seznanila s predlogom novele zakona o bančništvu, s katerim se v slovenski pravni red prenašajo določbe dveh evropskih direktiv. Odločanje o sprejemu predloga zakona je preložila do pridobitve mnenja informacijske pooblaščenke glede pridobivanja informacij o boniteti strank. Vlada je danes odločanje o sprejemu predloga novele zakona o bančništvu preložila, ker mora pridobiti mnenje informacijske pooblaščenke glede določb, ki govorijo o zbiranju in obdelovanju ter sistemu izmenjave informacij o boniteti strank, ki so fizične osebe. "Dokler tega ne dobimo, predlog novele zakona ne bo šel v nadaljnjo proceduro, mora pa biti sprejet do 21. marca," je še povedal Med pomembnejšimi spremembami predloga novele zakona je finančni minister Franc Križanič na novinarski konferenci po seji vlade izpostavil natančnejša pravila pri prevzemanju bank ter novosti pri sanaciji bank. Kupec bo moral po novem dosegati visoke standarde, da bo lahko nadziral banko, je povedal Križanič. Dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža banke bo izdajala Banka Slovenije, ki bo lahko določila višino deleža glasovalnih pravic v kapitalu banke v petih različnih razponih: do 20 odstotkov, do ene tretjine, do 50 odstotkov, nad 50 odstotkov ter takšen delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena oseba banke. Pri tem mora Banka Slovenije upoštevati vpliv, ki bi ga verjetno imel bodoči kvalificirani imetnik na upravljanje banke in presojati njegovo primernost med drugim tudi na podlagi njegovega ugleda in finančne trdnosti, piše v predlogu novele zakona. Banka Slovenije mora o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža odločiti v 60 delovnih dneh, pri tem pa bo lahko od vložnika zahtevala, da predloži dodatne informacije ali dokumente. S pripravljenimi spremembami zakona se bo omogočila dokapitalizacija banke z namenom zagotovitve njene ekonomske stabilnosti. Gre za poseben ukrep nadzora, ki ga bo lahko Banka Slovenije izrekla bodisi med trajanjem izredne uprave bodisi ne da bi izdala odločbo o izredni upravi. Ob tem osnutek novele zakona določa, da ima Banka Slovenije v primeru, da dokapitalizacije ne izvedejo delničarji banke, možnost izvedbe povečanja osnovnega kapitala banke s stvarnimi vložki, predmet katerih so terjatve upnikov do banke.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042234762

/13/...zaradi nedorečenosti in zapletenosti bodo imele probleme tudi lizinške hiše: Embarassed

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042239724

/13/...v novelah o bančništvu je še vedno problematičen sistem izmenjave informacij o boniteti strank, saj lahko kaj hitro pride do povečanja tveganja zlorabe informacij ter odvzem možnosti učinkovitega nadzora.: Embarassed

Odbor za finance za spremembe pri zavarovalnicah in bankah Odbor DZ za finance in monetarno politiko je podprl vladna predloga novel zakonov o bančništvu in o zavarovalništvu. Obe sta potrebni zaradi prenosa določb evropskih direktiv v slovenski pravni red, med pomembnejšimi spremembami pa so natančnejša pravila pri nakupih lastniških deležev oz. prevzemov v finančnih družbah. DZ je splošno obravnavo obeh predlogov opravil že na redni januarski seji, zakonodajni postopek pa se bo nadaljeval v začetku marca, ko se začne redna februarska seja. Člani odbora za finance so praktično brez razprave sprejeli vrsto dopolnil poslanskih skupin koalicije k predlogu novele zakona o zavarovalništvu, ki so bila večinoma potrebna zaradi uskladitve zakonskega besedila s pripombami zakonodajno-pravne službe DZ. Ob tem se je razvila le razprava, za katere namene lahko porabi dobiček zdravstvena zavarovalnica Vzajemna, katere temeljni cilj ni ustvarjanje dobičkov, kot velja za delniške družbe. Predlog novele zakona o zavarovalništvu sicer med drugim uvaja zaprt seznam meril, na podlagi katerih se odloči o primernosti ter ustreznosti pridobitelja kvalificiranega deleža v zavarovalnici. Med pomembnejšimi novostmi je še možnost enotirnega sistema upravljanja z upravnim odborom, kot ga že poznajo preostali področni zakoni. Predlog novele zakona o bančništvu pa med drugim prinaša natančnejša pravila pri prevzemanju bank ter novosti pri sanaciji bank z možnostjo dokapitalizacije banke s strani Banke Slovenije. Kupec bo moral po novem dosegati visoke standarde, da bo lahko nadziral banko, dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža banke pa bo centralna banka izdajala v petih različnih razponih. Največ pozornosti so bile na seji deležne določbe, po katerih morajo vse banke organizirati in upravljati sistem izmenjave informacij o boniteti strank, ki so fizične osebe. V sistem se bodo morali vključiti tudi ponudniki storitev finančnega zakupa, ki so v lasti bank, v skladu s sprejetim dopolnilom poslanskih skupin koalicije pa tudi tisti z najmanj 50 milijoni evrov bilančne vsote in lahko tudi pravne osebe, ki izdajajo plačilne kartice z odloženim plačilom. Takšni širitvi udeležencev v sistemu izmenjave informacij o boniteti strank nasprotujejo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Kot je pojasnila Živa Drol Novak, to pomeni povečanje tveganja zlorabe informacij ter odvzem možnosti učinkovitega nadzora. Nasprotno je direktor Združenja bank Slovenije Dušan Hočevar širitev zavezancev za vključitev v sistem na nebančne ustanove, ki kreditirajo prebivalstvo podprl. Tudi pri nebančnih ustanovah prihaja do zadolževanja posameznikov, ki vpliva na njihovo kreditno sposobnost, je pojasnil. Banke in hranilnice so sicer z letom 2008 že vzpostavile elektronski informacijski sistem, ki bankam omogoča celovit vpogled v zadolžitev posameznika. Vanj želijo vključiti vse, ki kreditirajo prebivalstvo, čeprav tega trenutno še niso sposobne storiti, ker še nabirajo izkušnje. Tudi vlada meni, da je dopolnilo koalicije primerno in potrebno, se je strinjala Irena Vodopivec Jean s finančnega ministrstva. Ob tem je poudarila, da so pri pripravi takšnih predlogov upoštevali pripombe informacijske pooblaščenke. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042245775

Večina bank, ki poslujejo na območju Slovenije je v času krize povečala osnovna nadomestila, ki jih za vodenje računa plačujemo državljani. Ali se plačevanje tajkunskih kreditov seli na naša ramena? denar pada z neba Ne mečite denarja skozi okno (Foto: Cekin.si) Finančna kriza po vsem svetu je močno prizadela številne finančne institucije med njimi najbolj banke. Tudi v Sloveniji se temu nismo uspeli izogniti, bolj kot slabe naložbe na tujih trgih kapitala pa so se slovenske banke opekle pri domačih naložbah ali, kot pravimo, tajkunskih kreditih. Milijoni slabo naloženega denarja bremenijo bančne bilance in kot kaže so se bankirji že odločili za manjše podražitve svojih storitev s katerimi bodo preme slabih naložb uspešno preložili na ramena varčevalcev. Tako so se v zadnjem času v več kot polovici bank, ki poslujejo na območju Slovenije podražili stroški vodenja osnovnega transakcijskega računa. Podražitve so na prvi pogled minimalne, saj v večini primerov znašajo le 0,10 evra na mesec. Mesečni stroški vodenja transakcijskega računa tako znašajo med 1,80 in 2,00 evra, seveda odvisno od banke(izjema je PBS, ki vodenje transakcijskega računa obračunava po 1,63 evra). Banke so povišale tudi nekatere druge tarife, zato se vam svetujemo, da pri vaši banki preverite, če se je v zadnjih mesecih v tarifah vaše banke kaj spremenilo. Višanje tarif so opazili tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije, ki je že izdala opozorilo. Banke so se zaradi podražitev že znašle na tako imenovani črni listi, ki jo je Zveza potrošnikov Slovenije zaradi neupravičenih podražitev vpeljala ob uvedbi evra. Kot kaže so se pod težo krize odločili za ponovne podražitve. Če se odločate preverjati koliko vas stane poslovanje z banko, preverite vse stroške. Poleg vodenja računa, še tarife za plačevanje položnic in stroške pri najemu kreditov. Ne pozabite na obrestne mere in nadomestila za dvig gotovine na bankomatih druge banke. Dostikrat se namreč zgodi, da banka, ki ima ugodno tarifo za vodenje računa, „izgubo“ nadomesti zaračunavanjem drugih storitev. Plačevanje na bančnem okencu So se banke odločile breme krize prenesti na varčevalce? (Foto: POP TV) Če boste ugotovili, da vaš banka ni konkurenčna se lahko mirno odločite za zamenjavo banke. Kot smo že pisali je Združenje bank Slovenije v preteklem letu poskrbelo za enostavnejši potek zamenjave banke. Naj vas ne prestraši, če imate pri banki najet kredit, saj se boste ob odprtju novega računa lahko dogovorili tudi za prenos le tega, seveda, če ste reden plačnik. Postopki so kratkotrajni in jih večinoma banke izpeljejo same. Druga možnost, ki se vam ponuja, pa je internetno bančno poslovanje, saj so stroški plačilnega prometa veliko nižji. Spodaj objavljamo tabelo, ki so jo pripravili pri Zvezi potrošnikov Slovenije in kaže razliko med klasičnim in internetnim bančništvom. Pri izdelavi tabele so upoštevali, da banke posameznemu komitentu letno zaračunajo: 12 krat vodenje računa, 12 plačilnih nalogov, 36 plačil posebnih položnic, 36 direktnih obremenitev, 24 izvršenih trajnih nalogov, 60 dvigov na bankomatu druge banke in eno plačilno kartico.

Rezultati so sledeči:
Banka Tradicionalni komitent / "e-komitent"
Abanka - 118,60€ / 82,92€
Banka Celje - 116,33€ / 73,82€
Banka Koper - 135,32€ / 89,78€
Sparkasse - 129,84€ / 50,51€
Deželna banka Slovenije - 67,44€ /54,94€
Gorenjska banka - 124,94€ / 85,85€
Hypo Alpe- Adria bank -106,20€ /63,60€
NLB - 135,37€ / 84,86€
Nova KBM - 111,16€ /73,57€
PBS - 82,76€ / 73,13€
Probanka - 95,20€ / 69,71€
Raiffeisen - 101,52€ /72,57€ SKB - 140,49€ / 91,89€
UniCredit banka - 124,68€ /62,88€
Volksbank - 88,20€ / 67,29€

Bodite pozorni na bančne tarife, saj lahko, kot vidite, v enem letu nastanejo velike razlike. Predvsem se tehtnica v stran poslovanja preko interneta začne nagibati z obsegom vašega poslovanja. več je poslovnih dogodkov, bolje je imeti internetni račun.
In, saj veste: zrno na zrno, ….kamen na kamen,.....
http://cekin.si/clanek/davki/tajkunski-krediti-na-nasih-ramenih.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Maj 29, 2009 8:32 pm; skupaj popravljeno 10 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pon Jul 14, 2008 1:55 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

BANKA SID d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...tudi pri Slovenski Izvozni in Razvojni banki, se žal s pomočjo DRŽAVE pot malih delničarjev končuje, saj bodo na skupščini 28.07.2008 iztisnjeni iz lastniške strukture banke in bodo za delnico dobili 145 EUR denarne odpravnine: Embarassed

Država bo iz SID banke iztisnila male delničarje Na skupščini SID - Slovenske izvozne in razvojne banke 28. julija bodo odločali o iztisnitvi malih delničarjev, ki bodo za delnico prejeli 145 evrov odpravnine. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da zasledujejo jasno strategijo preoblikovanja nekdanje Slovenske izvozne družbe v Slovensko izvozno in razvojno banko. Zato so v preteklosti izvedli konsolidacijo poslovanja, preoblikovali družbo v banko in razširili razvojne dejavnosti banke. "SID banka deluje na področju tržnih vrzeli, kjer je uspešnost pomoči in posledično razvoja odvisna od kapitalskih struktur in zahtevane donosnosti na vložen kapital. Cilj zasebnega kapitala je maksimiziranje dobička in kapitalskega donosa, javni kapital pa ima poleg tega cilja tudi enakovredne drugačne cilje, kot so razvoj, izvoz in vpliv na BDP. Ker interesa zasebnega in javnega kapitala ni mogoče uskladiti, smo predlagali, da Republika Slovenija postane edini delničar v SID banki," pravijo na ministrstvu. Dodajajo, da dosedanji manjšinski delničarji niso imeli vpliva na upravljanje in v zadnjih treh letih tudi niso prejemali dividend, ker je ministrstvo za finance iz čistih dobičkov generiralo rezerve in s tem zmanjševalo tveganja zapadlosti državnih poroštev. Minulo leto je SID banka povečala bilančno vsoto za 55 odstotkov na 1,25 milijarde evrov. Celotni zavarovalni posli so se povečali za 32 odstotkov na 530 milijonov evrov. To je predvsem posledica večjega zavarovanja izhodnih investicij slovenskih podjetij v tujini, ki je naraslo za 55 odstotkov na 477 milijonov evrov. SID banka je minulo leto ustvarila dobiček pred obdavčitvijo v višini 4,1 milijona evrov, kar je za 18,2 odstotka več kot leto prej. Čisti dobiček je znašal 3,6 milijona evrov, kar je za 41,2 odstotka več kot leta 2006. Prihodki iz obresti so se ob izrazitem povečanju obsega kreditiranja in rasti Euriborja povečali v primerjavi z letom 2006 za 74 odstotka na 47,5 milijona evrov. Na drugi strani so se odhodki za obresti povečali za 95,7 odstotka in so znašali 38,8 milijona evrov.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/333093

/13/...obenem pa poteka tudi pripojitev bivšo Razvojno Družbo - DSU: Embarassed

Vlada načrtuje pripojitev DSU k SID banki Direktor direktorata za javne finance pri ministrstvu za finance Žiga Andoljšek je potrdil naše informacije, da vlada preučuje možnost, da bi DSU (bivšo Slovensko razvojno družbo) pripojila k SID banki - Slovenski izvozni in razvojni banki. "Upoštevajoč prihodnji razvoj SID banke in DSU je pripojitev mogoča. Obe instituciji sta oziroma bosta v 100-odstotni lasti Republike Slovenije, zato bi bila podreditev upravljanja s finančnim premoženjem bančnim predpisom koristna. Hkrati ocenjujemo, da bi se lahko znanja zaposlenih na DSU uporabljala tudi na področju delovanja SID banke. Prek razdrobljenih institucij je namreč težje izvajati strategijo, zato je centralizacija smiselna. Poleg tega je DSU edina prava družba za upravljanje državnega premoženja v državni lasti, saj sta Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) pravzaprav 'družbi za upravljanje' premoženja, prva za upokojence, druga pa za upravičence iz denacionalizacije. Tako DSU kot SID banka pa sta pooblaščeni za izvajanje agentskih poslov za Republiko Slovenijo kot edino lastnico," pojasnjuje Andoljšek. Minuli teden je pred državnim svetom potekal posvet o izzivih za upravljanje državnega premoženja, kjer so se svetniki že seznanili z idejo o povezovanju DSU s SID banko. Po neuradnih informacijah je bila izpostavljena pobuda, da bi bili na državno banko v kasnejši fazi preneseni tudi najpomembnejši lastniški deleži podjetij, ki so zdaj v lasti Kada. Po Andoljškovih besedah so pozivi državnega sveta in državnega zbora k upravljanja s strani ene kompetentne državne institucije smiselni in jih je mogoče realizirati z združitvijo DSU in SIB banke. In v kateri fazi je postopek pripojitve? "Podrobnosti do zaključka pripojitve ne bi želel komentirati. Če bo načrtovani projekt tudi dejansko zaključen s pripojitvijo, bi jo bilo mogoče izvesti do konca letošnjega leta," pravi Andoljšek. DSU ima za 35 milijonov evrov nepremičnin Odbor za gospodarstvo državnega zbora je lani poleti tik pred likvidacijo DSU dal soglasje za umik zakona o likvidaciji DSU, kar so kasneje potrdili tudi na seji vlade. Poleg upravljalca državnih naložb, med katerimi so najpomembnejši deleži v NLB, Skimarju, Cimosu in Giu, je DSU v minulem letu razširili svojo dejavnost na upravljanje nepremičnin. Za potrebe države je kupil nekaj nepremičnin, med katerimi izstopa nakup poslovne stavbe na Kotnikovi ulici v vrednosti približno 25 milijonov evrov. Celotna bilančna vsota DSU znaša okoli 100 milijonov evrov, od tega odpade 35 milijonov evrov na nepremičnine, smo izvedeli iz neuradnih virov. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/333176

/13/...še 84 nič krivih malih delničarjev so iz banke iztisnili z denarno odpravnino 145 EUR na delnico: Embarassed

Nadzorni svet ostaja sedem članski Večinski delničar SID banke je postala država, ki bo manjšinskim delničarjem ponudila 145 evrov za delnico Da bo država skušala dobiti večinsko lastništvo v Slovenski izvozni in razvojni banki (ta je bila ustanovljena leta 1992 kot Slovenska izvozna družba SID), je bilo že dolgo jasno. Nenazadnje je vlada sprejela poseben zakon o SID, s katerim ji je omogočeno razvojno financiranje in zavarovanje v okviru njene strategije razvojnega bančništva. SID je namreč v 15 letih delovanja prerasla v bančno skupino, ki jo je že doslej z več kot 92-odstotnim deležem lastniško obvladovala država. Na včerajšnji skupščini so delničarji, poleg države še nekaj gospodarskih družb, sprejeli poročilo o poslovanju v letu 2007 ter sklenili, da lanski razporedijo nekaj več kot 904.000 lanskega bilančnega dobička v rezerve banke. Na predlog večinske lastnice države so se predstavniki 84 malih delničarjev strinjali, da jih država lastniško iztisne in jim izplača 145 evrov za delnico SID banke. Ni pa bil sprejet prvotno predlagan sklep o spremembi statuta banke, po katerem bi imel nadzorni svet namesto dosedanjih sedmih le pet članov. V letu 2007 je nadzorni svet deloval v dveh sestavah.
Najprej mu je predsedoval dr. Andrej Bajuk, člani pa so bili: Helena Kamnar, Gonzalo Caprirolo, dr. Božo Cerar, Jožko Čuk, dr. Andrej Kitanovski in dr. Mojmir Mrak.
Na lanski skupščini 30. julija so bili imenovani novi člani: Stanislav Berlec, Ivan Govše, dr. Marko Jaklič, dr. Robert Kokalj in Stanislava Zadravec Caprirolo, ki je bila tudi predsednica nadzornega sveta. Od članov prejšnjega nadzornega sveta sta mandat nadaljevala Helena Kamnar in Jožko Čuk. Toda Stanislav Berlec je maja odstopil, Heleni Kamnar pa se je junija iztekel mandat. Zato je bil predlog uprave, da ostane nadzorni svet pet članski, toda država se je odločila drugače in nova člana nadzornega sveta sta od včeraj Matej Čepeljnik in dr. Maja Klun.
SID banka, v katere skupini so še SID Prva kreditna zavarovalnica in Pro Kolekt, družba za izterjavo ter Prvi Faktor, faktoring družba, za lasten račun financira pripravo na mednarodne gospodarske posle, mednarodno sodelovanje, izdaja garancije in opravlja druge finančne posle, je v imenu RS pooblaščena izvozna kreditna agencija in med drugim izvaja zavarovanje in pozavarovanje kratkoročnih kreditov.
V letu 2007 je financirala za več kot 1,1 milijarde evrov mednarodnih gospodarskih poslov, izdala za 52 milijonov evrov garancij, njena bilančna vsota pa je dosegla 1,2 milijona evrov, čisti dobiček pa 3,6 milijona evrov in je za 41 odstotkov višji od leta poprej. Donos na kapital po obdavčitvi je znašal 3,7 odstotka.
http://www.vecer.si/clanek2008072905347268
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Jul 30, 2008 1:56 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Tor Jul 15, 2008 10:44 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

LIKO VRHNIKA d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/... že druga pohištvena industrija pri nas gre v likvidacijo: Embarassed

Zaposleni Lika: Za likvidacijo krivo tudi nesposobno in razsipno vodstvo Le štiri mesece po tistem, ko so delničarji na skupščini izglasovali likvidacijo za KLI Logatec, podobna usoda čaka tudi vrhniški Liko.
Nadzorni svet je namreč potrdil predlog uprave, ki jo vodi Bruno Komac, za likvidacijo Lika d.d., Lika Modusa in Lika Pohištvo, lastniki pa bodo o njem odločali v začetku avgusta.
Liko Vrata v Borovnici se razteza na skoraj 60.000 kvadratnih metrih površin. Če bodo proizvodnjo preselili na Verd, bo treba zazidljivemu območju najti drugo vsebino. Nekateri menijo, da bi Lah tam rad gradil stanovanja ali da bo zemljo prodal, morebiti celo kitajskemu partnerju Lika.
Občina je pred leti pet tisoč kvadratnih metrov brezplačno dala Liku, ta pa je 3200 kvadratnih metrov prodal Mercatorju za gradnjo nove trgovine, nam je potrdil župan Andrej Ocepek. Zaposleni v skupini Liko, ki je v prvih petih mesecih pridelala po Komačevih besedah 850.000 evrov izgube, njen večinski lastnik pa je podjetje Ampelus privatizacijskega mogotca Igorja Laha, so zaskrbljeni.
Na kocki je namreč 385 delovnih mest, medtem ko bo proizvodnja vrat v podjetju Liko Vrata s stotimi zaposlenimi tekla naprej. Delavci Lika Modus in Lika Pohištvo, kjer se bo likvidacijski postopek začel najprej, so prepričani, da je za propad podjetja kriv novi lastnik, ki je nastavil takšno upravo, da izvršuje že vnaprej zastavljen scenarij.
"Kar je Liko doživel v zadnjih dveh letih, ko je na zahtevo 97-odstotnega lastnika Igorja Laha bivši direktor Roman Strgar zapustil vodilno mesto, je kriminalka," so zapisali v anonimki. Komacu očitajo, da je v petih mesecih na vodilnih mestih zamenjal dobre strokovnjake z bolj poslušnimi, a brez pravih vodstvenih izkušenj in izkušenj v lesni industriji. Očitajo mu tudi, da je mesečne sestanke z vodstvom, ki jih je seznanjalo s težavami in uspehi podjetja, spremenil v svoje tedenske monologe in pritiske na vse, ki so imeli drugačno mnenje kot on, veliko sposobnih je odšlo, tudi Janez Zupan, direktor Lika Vrata.
Komac odgovarja le, da "je določena fluktuacija v skupini Liko tako kot v mnogih podjetjih trajen proces" in da je "pomembno, da se vodstveni tim ujame". Zaposleni Komacu očitajo tudi razsipnost zaradi nakupa avtomobila in slabo domišljene investicije, kot so salon na Vrhniki, predelava skladišč v pisarne in upravna stavba.
Kaj se bo zgodilo z nepremičninami po likvidaciji, nam Komac ni mogel pojasniti, ena od možnosti pa naj bi bila, da se Liko Vrata iz Borovnice, ki se s servisnimi dejavnostmi razteza na 60.000 kvadratnih metrih, preseli na Verd, kjer je zemljišče po besedah Marjana Riharja, vrhniškega župana, namenjeno izključno industriji. Komac nam je o možnosti selitve Lika Vrata na Verd odgovoril le, da o tem ne ve ničesar.
Smo pa izvedeli, da se je pred dnevi Komac že sestal z Andrejem Ocepkom, borovniškim županom. O prenosu premoženja družbe na dve odvisni družbi, Liko Vrata in Liko Pohištvo, so delničarji odločali 25. marca in že tedaj so nekateri namigovali, da je namen ustanovitve samostojnih družb kasneje lažja oddvojitev nepremičnin.
Vsega skupaj, tako na Verdu kot v Borovnici, je namreč skoraj 100.000 kvadratnih metrov zazidljivih površin. Da je glavni cilj lastnika prodaja nepremičnin, so prepričani tudi zaposleni, ki hkrati napovedujejo, da bo Komac po dveh letih spravil na boben tudi Javor Pivko, kjer bo septembra po 18 letih vodenja nasledil Petra Tomšiča, tako kot je pred dvema letoma uničil koprski Tomos, od koder je prišel v Liko Vrhnika.
Novi lastnik KLI Logatec bo znan v nekaj dneh Edvin Makuc, likvidacijski upravitelj KLI Logatec, po ponedeljkovi izredni skupščini lastnikov tega pred dobrim desetletjem še pravega notranjskega pohištvenega giganta, ni želel razkriti podrobnosti o dogajanju v podjetju v likvidaciji. Tako nam ni pojasnil, kdo vse se poleg Stola, ki je v petek že objavil prevzemno ponudbo, še zanima za nakup KLI. "Gre namreč za prvi primer, da je bila prevzemna ponudba objavljena v času likvidacije," je pojasnil Makuc.
Več bo znanega v ponedeljek, ko je zadnji dan, da odgovori predsedniku uprave Stola Aleksandru Jerebu na prevzemno ponudbo, v kateri je 4. julija ponudil 1,5 evra za delnico.
KLI Logatec ima skupno izdanih 1,292.689 kosovnih delnic, njegovi največji lastniki pa so Kad, Triglav vzajemni skladi in NFD. Na ponedeljkovi skupščini so lastniki potrdili nadaljevanje rednega likvidacijskega postopka in unovčevanje likvidacijske mase za poplačilo upnikov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/333178

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Tor Jul 15, 2008 11:04 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ISKRA PRINS d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...mali delničarji ISKRA PRINS se z 3,85 € denarne odpravnine poslavljajo: Embarassed

Iskra Prins bo iztisnila male delničarje Na skupščini družbe Iskra Prins so delničarji na predlog največjega lastnika Iskre, ki ima 98,38 odstotka delnic, sprejeli sklep o iztisnitvi malih delničarjev. Ti bodo za delnico prejeli 3,85 evra denarne odškodnine. Proti izglasovanemu sklepu ni bila napovedana nobena tožba.
Delničarji so tudi odločili, da bo Iskra Prins bilančni dobiček v višini 556.000 evrov namenila za pokrivanje izgube iz preteklih let. Koliko izgube je Iskra Prins lani ustvarila, še ni znano. Leta 2006 je ta znašala 1,788 milijona evrov, leta 2005 pa 1,127 milijona evrov. Iskra Prins je sicer na začetku letošnjega leta uspešno izpeljala postopek prisilne poravnave.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/333744

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sre Jul 16, 2008 7:26 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

CIMOS d.d.

/13/...na KADu po NKBM d.d. in Pozavarovalnici Sava d.d. pripravljajo vse potrebno za novi IPO in sicer v CIMOSu: Embarassed

Številni pomisleki o uvrstitvi koprskega Cimosa na borzo

Načrtovana uvrstitev delnic koprske družbe Cimos prek prve javne prodaje delnic (IPO) na Ljubljansko borzo, za kar je podala pobudo Kapitalska družba (Kad), zbuja številne pomisleke.

Po nekaterih informacijah naj bi menedžment Cimosa na čelu s predsednikom uprave Francem Krašovcem prek prijateljskih podjetij že obvladoval okoli 25-odstotkov Cimosovih delnic. To pomeni, da ob uvrstitvi Cimosovih delnic na Ljubljansko borzo vlagatelji ne bi imel ravno velikega motiva, da bi delnice kupoval po visokih cenah.
V tem primeru Kad, ki je lastnik 22,22-odstotnega deleža Cimosa, od tega jih ima 21,39 odstotka v lasti Prvi pokojninski sklad (v katerem varčuje več kot 35.000 ljudi), ne bi maksimiziral vrednosti za svoje varčevalce. Če k temu prištejemo še trenutno nizke vrednosti tečajev delnic na Ljubljanski borzi in ne ravno posrečene prve javne prodaje delnic NKBM in Save Re, je skrb poznavalcev razmer več kot upravičena.
V Kadu napovedujejo, da bodo tudi v prihodnosti zagotovili vso potrebno varnost za njihove zavarovance in zakonitost poslovanja Prvega pokojninskega sklada. "Po zakonu o Prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb se rok za preoblikovanje strukture naložb Prvega pokojninskega sklada, kot je zahtevana za kritne sklade, skladno z zakonom o zavarovalništvu izteče julija 2009.
Preoblikovanje portfelja PPS skladno z določili zakona bomo izvedli v predvidenem roku," pravijo v Kadu. Po trditvah Kada je razlog, da so podpisnikom delničarskega sporazuma predlagali izvedbo IPO ravno v tem, ker želijo za zavarovance Prvega pokojninskega sklada zagotoviti varnost. "Podpisnike delničarskega sporazuma smo o predlogu že pisno obvestili. V začetku avgusta je predviden sestanek vseh podpisnikov delničarskega sporazuma, na katerem naj bi bila sprejeta tudi odločitev glede predlaganih prodajnih aktivnosti," dodajajo v Kadu.
Spomnimo, da je DSU, ki je 6,91-odstotna lastnica Cimosa, ta delež neuspešno prodajal že na začetku letošnjega leta. Zaradi prenizkih ponudb, ki so odstopale od ocenjene vrednosti, je DSU prodajo ustavil. Po neuradnih informacij je Kad pred kratkim naročil novo cenitev Cimosa. Kolikšna je po zadnji cenitvi vrednost Cimosa, v Kadu včeraj niso želeli razkriti. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/333801

/13/...na skupščini so imenovali nove nadzornike: Embarassed

V Cimosu imenovali nov nadzorni svet Delničarji koprskega Cimosa so v četrtek na skupščini zaradi poteka mandata dosedanjemu nadzornemu svetu imenovali nove člane nadzornikov.
Vanj so bili imenovani Meta Berk Skok, Aleksander Lozej, Andro Ocvirk, Čedomil Staničić in Franc Herman Šimnovec.
Štiriletni mandat jim je začel teči z dnem imenovanja. Za revizorja za tekoče poslovno leto so delničarji Cimosa imenovali revizijsko družbo Renoma iz Ljubljane. Kot je Cimos danes objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze, je skupščina sprejela tudi sklep o uporabi bilančnega dobička za leto 2007 v višini 1,22 milijona evrov. Ta je namenjen za druge rezerve iz dobička. Uprava Cimosa, na čelu katere je Franc Krašovec, je dobila razrešnico za lansko poslovanje, prav tako je razrešnico dobil dosedanji nadzorni svet, katerega člani so bili Andro Ocvirk (predsednik), Tanja Miklavc Maček, Meta Skok in Čedomil Staničić.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042203161

/13/...ali je zaradi LASTNIH DELNIC pred vrati nova izredna skupščina: Embarassed

KD Kapital zahteva izredno skupščino Cimosa

Na pobudo družbe KD Kapital se morajo delničarji Cimosa do danes odločiti o sklicu izredne skupščine, na kateri bi odločali o umiku lastnih delnic družbe Cimos, smo izvedeli iz neuradnih virov.
Cimos je namreč lastnik 13,34 odstotka lastnih delnic, zakon pa določa, da ima družba lahko le največ 10 odstotkov lastnih delnic. Preostali delež mora odsvojiti ali umakniti najpozneje v treh letih.
KD Kapital je že na avgustovski skupščini Cimosa sprožil vprašanje o umiku lastnih delnic Cimosa. Predsednik uprave Cimosa Franc Krašovec mu je prek Ljubljanske borze pojasnil, da si od pridobitve lastnih delnic, ki presegajo zakonsko dopustno mejo desetodstotnega deleža lastnih delnic, ves čas prizadevajo, da bi te delnice odsvojili.
"Ker je delničarski sporazum (dobrih 75 odstotkov delničarjev Cimosa ima sklenjen delničarski sporazum, op. p.) še vedno v veljavi, iščemo rešitve tega vprašanja z delničarji, ki so podpisniki delničarskega sporazuma," je utemeljil nezakonito stanje glede lastnih delnic Krašovec. Po naših informacijah je za KD Kapital navedeno pojasnilo neutemeljeno. Zato zdaj poskuša izposlovati umik lastnih delnic Cimosa prek izredne skupščine.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042214532
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Okt 15, 2008 8:21 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Čet Jul 17, 2008 9:11 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KARTELNO DOGOVARJANJE ZAVAROVALNIC

/13/...tudi pri nas bi se našlo kaj za njih: Shocked

Bolgarski varuh konkurence kaznoval 14 zavarovalnic

Urad za varstvo konkurence v Bolgariji je kaznoval 14 tamkajšnjih zavarovalnic z globo v višini 1,22 milijona evrov, ker so se dogovarjale o višini zavarovalne premije Bolgarski urad za varstvo konkurence je kaznoval 14 zavarovalnic v skupnem znesku 1,22 milijona evrov zaradi prirejanja zavarovalnih premij pri določenih zavarovalnih policah.
Po poročanju BalkanInsighta so iz urada sporočili, da so se zavarovalnice poskušale dogovoriti glede cen zavarovalnih polic za motorna vozila za tretje osebe, ki so obvezne za vsakega lastnika avtomobila v Bolgariji. Na kaznivo dejanje je tamkajšnji urad za varstvo konkurence posumil, ko so zavarovalnice podpisale dogovor o skupnem razvoju zavarovalniških polic. Dogovor je sicer določal, da bodo spoštovali zakone, a je varuh konkurence kmalu ugotovil, da so se zavarovalnice dogovorile o fiksiranju minimalne zavarovalne premije.
http://www.finance.si/218592/Bolgarski_varuh_konkurence_kaznoval_14_zavarovalnic

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pet Jul 18, 2008 12:21 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NAJMLAJŠI in NAJBOGATEJŠI

/13/...ob najstarejših imamo tudi najmlajše: Laughing

Galerija: Najmlajši evropski milijarderji
Objavljamo Forbsov seznam najmlajših evropskih milijarderjev Na lestvici najmlajših evropskih milijarderjev prevladujejo prebivalci Rusije, le dva nista iz te države. Več v galeriji. Galerija: Najmlajši evropski milijarderji
* Andrey Melnichenko Premoženje: 6,2 milijarde dolarjev
Država: Rusija Starost: 36
* Kirill Pisarev Premoženje: 6,1 milijarde dolarjev
Država: Rusija Starost: 39
* Yuri Zhukov Premoženje: 6,1 milijarde dolarjev
Država: Rusija Starost: 38
* Andrei Molchanov Premoženje: 4,0 milijarde dolarjev
Država: Rusija Starost: 36
* Kostyantin Zhevago Premoženje: 3,4 milijarde dolarjev
Država:Ukrajina Starost: 34
* Dmitry Ananyev Premoženje: 2,3 milijarde dolarjev
Država: Rusija Starost: 39
* Albert von Thurn und Taxis Premoženje: 2,3 milijarde dolarjev
Država: Nemčija Starost: 25
* Danil Khachaturov Premoženje: 2,0 milijarde dolarjev
Država: Rusija Starost: 36
* Igor Altushkin Premoženje: 1,9 milijarde dolarjev
Država: Rusija Starost: 37
* Maxim Blazhko Premoženje: 1,4 milijarde dolarjev
Država: Rusija Starost: 39
* Dmitry Zelenov Premoženje: 1,4 milijarde dolarjev
Država: Rusija Starost: 36
* Sergei Polonsky Premoženje: 1,2 milijarde dolarjev
Država: Rusija Starost: 35
* Viktor Kharitonin Premoženje: 1,1 milijarde dolarjev
Država: Rusija Starost: 35
http://www.finance.si/218747/Galerija_Najmlaj%B9i_evropski_milijarderji

zoran13

zoran 13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sob Jul 26, 2008 3:20 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PONOVNO ZDRUŽENI HOTELI ?

/13/...zgodovina se ponavlja,bi lahko rekli ob tej novici,saj vemo,da je včasih TOP Portorož združeval vse hotele,ki so se sedaj naveličali samostojne poti in se odločili racionalizirati svoje poslovanje ,tako da se bodo pripojili hotelom Bernardin in združili lastništvo v največjo hotelsko družbo pri nas ter povečane kapacitete:

Delničarji bodo odločali o največji hotelski družbi Na skupščinah delničarjev, ki bodo potekale avgusta, bodo delničarji Hotelov Bernardin, Hotelov Piran, HTP Simonov zaliv iz Izole in Metropol Group iz Portoroža odločali o združitvi v enotno družbo Ali se bodo s pripojitvijo k Hotelom Bernardin združile obalne hotelske družbe, bo znano prihodnji mesec. Pogodbo o pripojitvi k družbi Hoteli Bernardin so sklenile družbe Hoteli Piran, Metropol Group iz Portoroža ter HTP Simonov zaliv iz Izole ter jo podpisano 10. julija predložile Okrožnemu sodišču v Kopru. O pripojitvi bodo odločali delničarji na skupščinah 21. in 22. avgusta, in če jo bodo potrdili, bo pripojitev izvedena predvidoma v začetku prihodnjega leta. S tako potezo bi se bistveno povečal tudi osnovni kapital družbe Hoteli Bernardin s sedanjih 32,1 milijona evrov na skoraj 67 milijonov evrov, namesto sedanjih 1400 postelj pa bo združeno podjetje ponujalo gostom kar 3400 ležišč. O združevanju obalnih hotelskih družb se je sicer govorilo že nekaj časa, kaj več od govoric pa dolgo ni bilo narejenega. Večinski delničar vseh štirih, sedaj samostojnih družb je družba NFD, ki se je skupaj z vodilnimi iz vseh štirih podjetij končno dogovorila za veliko pripojitev k bernardinskim Hotelom. Eden od ciljev, h kateremu stremijo s to pripojitvijo, je predvsem racionalizacija poslovanja, zato bodo ohranili blagovne znamke sedanjih samostojnih družb in tudi vse zaposlene v družbah. S pripojitvijo pa bodo delničarji prevzetih družb upravičeni tudi do nadomestila svojega sedanjega premoženja. Če bodo delničarji pripojitev podprli, bodo Hoteli Bernardin izdali 7,688.314 novih delnic, do katerih bodo upravičeni delničarji prevzetih družb; tržna vrednost delnice Hotelov Bernardin je izračunana v višini 7,61 evra. Od tega bodo delničarji Hotelov Piran prejeli skupaj 1,687.352 delnic, in sicer po 1,269 delnice za vsako sedaj obstoječo. Delničarjem družbe Metropol Group je zagotovljenih skupaj 4,345.013 novih delnic po menjalnem razmerju 6,158 delnice za vsako obstoječo delnico, preostalih 1,655.949 delnic pa bodo prejeli delničarji družbe HTP Simonov zaliv - v skladu z menjalnim razmerjem 3,889 nove delnice za vsako obstoječo. Če posamezen delničar prevzetih treh hotelov ne bo upravičen do celega števila delnic, mu bodo Hoteli Bernardin za preostanek izplačali denar v gotovini. Pri tem bodo upoštevali, da je delnica družbe Hoteli Piran vredna 9,66 €, družbe Metropol Group 46,88 € in družbe HTP Simonov zaliv 29,61 €.
Novo izdane delnice Hotelov Bernardin - 7.688.314 - po 7,61 €
Od tega delničarji ostalih hotelov prejmejo:
Metropol Group - 4.345.013 delnic - menjalno razmerje - 6,158
Hoteli Piran - 1.687.352 delnic - menjalno razmerje - 1,269
TTP Simonov zaliv - 1.655.949 delnic - menjalno razmerje - 3,889
http://www.vecer.si/clanek2008072505346387

/13/...v tem hotelskem Portorožu je tudi tisti najprestižnejši in že skoraj legendarni STARI PALACE oziroma po novem PALACE KEMPINSKI v katerega bomo imeli vsi odprta vrata in možnost obiska,ki bo organiziran še pred uradnim odprtjem,kar pa ne spremeni dejstva,da bo to še vedno najdražji hotel pri nas:

5.000 €

Za spanje v Kempinskem Palacu tudi do 5000 evrov Najprestižnejši hotel v državi, Kempinski Palace, bo na polovici septembra dočakal svojo prvo generalko pred odprtjem, mesec pozneje pa naj bi bili razkošnega udobja Palaca deležni tudi prvi pravi gostje. V Istrabenz Hotelih načrtujejo, da bodo obnovo hotela, ki je Portorož nekoč umestil na zemljevid najatraktivnejših turističnih destinacij na Jadranu, sklenili že konec avgusta.

V verigi Kempinski, najstarejši evropski znamki luksuznih hotelov, se očitno zavedajo, da je lepotec iz 19. stoletja, ki je na očeh javnosti razpadal dve desetletji, izredno pomemben projekt tudi za lokalno javnost. Vrata najlepšega in najdražjega hotela v državi, ki bo z luksuzno ponudbo oplemenitil portoroški turizem, bodo pred uradnim odprtjem za en dan na stežaj odprli vsem, ki si ga bodo želeli ogledati od blizu.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/338468

/13/...kardovski vrtiljak v Kempinski Palace se je že začel vrteti:

Portoroški Kempinski Palace je dobil nemškega direktorja "Portoroški in slovenski turizem bomo postavili ob bok najznamenitejšim krajem na svetovnem turističnem zemljevidu," je obljubil Thies Christian Bruhn, ki prvega septembra uradno prevzema položaj generalnega direktorja hotela Kempinski Palace Portorož. Že tretjega septembra bo hotel zaposlil več kot sto delavcev, 15. septembra se začenja t. i. "mehko odprtje", s katerim bodo v hotel prišli prvi gostje - zaposleni iz hotelske verige Kempinski in Istrabenzovega LifeClass Turizma. Uradno odprtje tega pričakovano najuglednejšega slovenskega hotela bo 18. oktobra. Nemški državljan Thies C. Bruhn je kot projektni direktor prišel v Portorož na začetku julija, v hotelirstvu dela od leta 1985 (v Nemčiji, ZDA in na Bahamih). Pred tem je bil devet let direktor Kempinski Hotel Rotes Ross v Leipzigu. Veriga Kempinski lahko pomaga k uveljavitvi slovenske in portoroške turistične destinacije, pri tem pa računa na globalno mrežo strateških partnerjev verige, kot so Lufthansa, Aeroflot, American Airlines, Emirates Airlines, BMW, Sixt in American Express, je dejal. Veriga, ki deluje že 111 let, je ustanovni član Global Hotel Alliance, ki premore 153 luksuznih hotelov z več kot 46.000 sobami v 39 državah po vsem svetu. Postopno odpiranje Kempinski Palacea prihaja v turistično optimističnem času, saj se večina portoroških hotelirjev in drugih turističnih delavcev veseli letošnje dobre poletne sezone. Potem ko so imeli do konca julija piranski hotelirji 617.000 prenočitev (tri odstotke več), so jih imeli do včeraj še dodatnih 145.000, to pomeni šest odstotkov več prenočitev kot avgusta lani. Ivan Silič, direktor Turističnega združenja Portorož, je pojasnil, da portoroški turizem to poletje ni občutil gospodarskih težav, ki pestijo države na trgih, od koder prihaja največ gostov. "Lahko se zahvalimo spletu okoliščin: odprtju mej, evru, boljšemu vremenu, večji prepoznavnosti v Evropi, dejstvu, da Slovenija ponuja storitve, katerih kakovost prepričljivo ustreza zastavljeni ceni." Ta konec tedna je težko dobiti prosto sobo v portoroških hotelih, glavna sezona se letos ni končala 20. avgusta. Dobre napovedi imajo za jesensko kongresno sezono.
http://www.delo.si/clanek/66368
***Včeraj 12.10.2008 si je bilo v Portorožu možno brezplačno ogledati notranjost prenovljenega prestižnega hotela Kempinski Palace.

/13/...danes je končno nastopilo odprtje legendarnega in prečudovitega Portoroškega hotela KEMPINSKI PALACE:

Po 18 letih se je zbudila portoroška Trnuljčica Hotel Kempinski Palace Portorož bo danes tudi uradno odprt Družba Istrabenz hoteli Portorož je v obnovo in dozidavo novega dela hotela, popolnoma pa je prenovila tudi park pred hotelom, vložila 70 milijonov evrov. "Zavedam se pomena, ki ga ima ta hotel za slovenski turizem, in upravičeno velikih pričakovanj tako lokalne kot tudi nacionalne javnosti. Slovenija in Portorož sta prelepi destinaciji," je kmalu po prihodu na mesto generalnega direktorja hotela Kempinski Palace Portorož, prvega luksuznega hotela v Sloveniji, izjavil novi direktor, 41-letni Nemec Thies Christian Bruhn. Na nedavni tiskovni konferenci je še dodal, da se zaveda, da je hotel na občutljivem dvojezičnem območju in ga bodo temu primerno upravljali, kljub temu pa bo hotel imel globalno širino. "Še posebno zato," je dodal, "ker sem ugotovil, da je Slovenija in z njo Portorož v Nemčiji dokaj neznana destinacija. Še več, ljudje, ki imajo v Nemčiji denar, veliko denarja in bodo lahko plačali za sobo v novem hotelu 500 evrov na noč, vas sploh ne poznajo." Da so pričakovanja slovenske javnosti resnično velika, priča tudi dan odprtih vrat v nedeljo, ko si je obnovljen in do podrobnosti restavriran hotel, ki je bil zaprt skoraj dve desetletji, hotelo v enem dnevu ogledati tisoč petsto radovednežev, pa vsi niso mogli noter. Radi bi videli obnovljeno Kristalno dvorano z bogatimi lestenci pa sobo nekdanje gostje tega hotela, filmske zvezde Sofije Loren. Gost hotela je bil tudi predsednik Josip Broz Tito in vrsta predsednikov ter kronanih glav. Tudi nocojšnja večerna otvoritev, na kateri organizatorji obljubljajo vrsto presenečenj, je vzbudila veliko pozornost, žal pa za vse, ki bi se je radi udeležili, ni prostora, saj so povabili predvsem predstavnike družbe Istrabenz, Istrabenz turizma, graditeljev in verige Kempinski. Družba Istrabenz hoteli Portorož je v obnovo in dozidavo novega dela hotela, popolnoma pa je prenovila tudi park pred hotelom, vložila 70 milijonov evrov. Junija letos pa je podpisala pogodbo o upravljanju hotela s svetovno znano verigo Kempinski. http://www.vecer.com/clanek2008101805371361

/13/...kadrovska problematika, kljub ***** zvezdicam močno šepa:

Nateg pri zaposlitvi
Dekleta, ki so se želela zaposliti v hotelu Kempinski Palace Portorož, so pol leta zavajali z obljubami o službi. Diplomantka in absolventki Turistice so razočarane nad nekorektnim odnosom pri izbiri kadrov za Kempinski Palace Portorož. "Bile smo na štirih ali petih individualnih pogovorih, kjer so nam stalno zagotavljali, da smo izbrane za delo, po pošti smo dobile celo okvirno pogodbo, le prave pogodbe kljub obljubam ni in ni bilo. To je trajalo od januarja do avgusta, ko se je izkazalo, da je šlo z njihove strani pravzaprav za blef," povedo tri dekleta, razočarana nad odnosom Istrabenza in Kempinskega pri izbiri kadrov za prenovljeni stari hotel Palace, po novem Kempinski Palace Portorož. Za 800 evrov neto "Kempinski je izbor kandidatov prevzel junija, a so nam zatrdili, da se ni nič spremenilo in da službo zagotovo imamo," razlagajo diplomantka in dve absolventki Turistice, ki so se prijavile za delo v recepciji in za "guest relations" (odnose z gosti). "Ko so me vprašali, kakšno plačo pričakujem, sem jim odgovorila, da 800 evrov neto glede na to, da je petzvezdični hotel. Odvrnili so mi, da bom dobila nekaj več," dodaja ena od njih. Dekleta pravijo, da so se v Kempinskem kmalu po izteku poletja nenadoma zavili v molk ter sploh niso več odgovarjali na njihove klice in elektronsko pošto. Po odprtju portoroškega luksuznega hotela sredi septembra pa jim je dokončno postalo jasno, da so "izvisele". Direktor odsoten Za komentar smo se obrnili tudi na Istrabenz oziroma njihovo hotelsko verigo LifeClass, a so bili pristojni odsotni. V imenu Kempinskega pa so nam iz Studia Kernel odgovorili, da bo direktor hotela Kempinski Palace Portorož Thies C. Bruhn za pojasnila v zvezi z izbiro hotelskega kadra dosegljiv šele prihodnji teden. http://www.zurnal24.si/Nateg-pri-zaposlitvi/novice/slovenija/primorska/77750

/13/...že lani napovedano se je uresničilo z verigo 10 hotelov - BERNARDIN GROUP d.d.:

Nova hotelska veriga Bernardin Group S 5. januarjem bodo Metropol Group, HTP Simonov zaliv in Hoteli Piran pripojeni k družbi Hoteli Bernardin, s čimer bodo postali največji posamični ponudnik hotelskih storitev v Sloveniji. Skupina, ki jo bo vodila uprava Bernardina, bo imela deset hotelov s 1703 sobami in 3427 ležišči, 42 gostinskih lokalov, pet wellnessov, kongresna centra in sejne dvorane s skupno 3340 sedeži. V skupino bodo sodili tudi marina, avtokamp Lucija in druga turistična infrastruktura. Družba Hoteli Bernardin zagotavlja, da bodo letos zaposleni ohranili dosedanje delovno mesto in pravice iz delovnega razmerja. Ohranjene bodo tudi dosedanje blagovne znamke sedanjih hotelskih družb (St. Bernardin, San Simon Resort, Metropol Resort, Salinera Resort in Hoteli Piran), tržili pa jih bodo pod skupnim imenom Bernardin Group.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042233680

/13/...mar se bodo polastili tudi Kempinskega:
Bo šel tudi Kempinski Palace? Predsednik nadzornega sveta Istrabenza Janko Kosmina je včeraj nepreklicno odstopil, ker Igor Bavčar ni razdrl pogodbe o prodaji Marine Koper. "Bavčar me je sicer poklical in me poskušal prepričati, naj ne odstopim kot nadzornik. Vendar je moja odločitev dokončna," je včeraj povedal Kosmina in je odstopno izjavo odnesel na sedež koprskega holdinga. Tam njegovega odstopa včeraj niso želeli komentirati. Kosminov namestnik je Tomaž Toplak, nadzorniki pa bodo morali na naslednji seji izbrati novega predsednika. Kosmina je včeraj zavrnil nekatere navedbe, da se je na prodajo odzval tako zato, ker je sam nameraval kupiti koprsko marino. "To so neumnosti. Nikoli nisem nameraval lastniniti ničesar od Istrabenza," je pojasnil Kosmina ter še vedno vztraja pri tem, da je bila korpska marina prodana pod ceno in na nepregleden način. Prav zato je Petrol včeraj na predsednika nadzornega sveta in predsednika revizijske komisije nadzornega sveta Istrabenza naslovil pismo, v katerem zahteva, da se jim pojasnijo razlogi in postopki o prodaji koprske marine. Ta je bila brez razpisa in samo za tri milijone evrov prodana koprskemu gradbenemu podjetju Grafist, ki je blizu koprskemu županu Borisu Popoviču. Morda tudi zaradi tega koprska občina od Istrabenza ne uveljavlja 1000 evrov kazni na dan, ker Istrabenz zamuja z začetkom gradnje Marine Žusterna, za katero je s koprsko občino sklenil koncesijsko pogodbo. Ker je približno 30 milijonov evrov vredni projekt za Istrabenz v tem trenutku nemogoč, so vse bolj verjetne govorice, da bo Istrabenz tudi ta posel prenesel na koga drugega. Iz Istrabenza so o tem sporočili le, da skupaj z občino Koper iščejo najugodnejšo rešitev, da bi projekt uresničili. Koprsko marino in nepremičnine v Portorožu je sicer prodala hčerinska družba Istrabenz Turizem, ki potrebuje likvidnostni denar za nemoteno poslovanje. Družba se je znašla v finančnih težavah predvsem zaradi naložbe v obnovo starega hotela Palace v središču Portoroža, ki je poskočila na 70 milijonov evrov. Zato zdaj s prodajo nekaterih objektov iščejo vire za poslovanje, poleg koprske marine in nepremičnin v Portorožu pa naj bi v kratkem prodali tudi hotel Adriatic v Opatiji in hotele v Postojni. Po neuradnih podatkih pa se Bavčar s tujimi kupci pogovarja tudi o prodaji najprestižnejšega hotela Kempinski Palace. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042253505

/13/...da bi le dosegli spoštovanje minimalnih sindikalnih zahtev in standardov zaposlitve, vključno s plačami vred:

V soboto v Portorožu protestni shod gostincev in turističnih delavcev Zaposleni delavci v turizmu in gostinstvu bodo v soboto pet minut pred dvanajsto krenili izpred hotela Metropol proti središču Portoroža, kjer bodo javno izrazili zahteve po boljših delovnih pogojih v dejavnosti. Protestni shod organizira obalna sindikalna organizacija KS 90, ki napoveduje podobne proteste tudi v drugih panogah. Zaposleni delavci v turizmu in gostinstvu bodo v soboto pet minut pred dvanajsto krenili izpred hotela Metropol proti središču Portoroža, kjer bodo javno izrazili zahteve po boljših delovnih pogojih v dejavnosti. Protestni shod organizira obalna sindikalna organizacija KS 90, ki napoveduje podobne proteste tudi v drugih panogah. "Z jutrišnjim protestnim shodom želimo jasno povedati, zakaj delavci v turizmu in gostinstvu zapuščajo svoje delo in zakaj nas strežejo nerazpoloženi in slabe volje. V sindikatu gostinstva in turizma menimo, da je potrebno opozoriti na razmere v omenjenih dejavnostih. Priča smo namreč razvrednotenju poklicev, pri delodajalcih in lastnikih kapitala pa prevladuje mnenje, da lahko kuha in streže kdorkoli brez potrebne izobrazbe," je na današnji novinarski konferenci v Kopru poudaril predstavnik za gostinstvo in turizem pri obalni organizaciji KS 90 Ljubo Ocvirk. Obenem je v primeru neupoštevanja njihovih zahtev napovedal stopnjevanje ukrepov, saj je sindikat že izdelal načrt aktivnosti, s katerimi naj bi ta voz premaknili naprej. Delo v gostinstvu in turizmu je po ocenah Ocvirka podcenjeno. Povprečne mesečne plače, ki se v gostinstvu in turizmu niso spremenile že skoraj pet let, se gibljejo med 700 in 800 evri bruto, kar je neto komaj kaj več kot 500 evrov mesečno. Najnižja osnovna plača za poklicnega delavca je v letu 2008 znašala 565 evrov bruto. "Delavec s takšno plačo je prisiljen prositi za socialno pomoč, da lahko preživlja družino," je še poudaril Ocvirk. V skladu s kolektivno pogodbo se na osnovi porasta življenjskih stroškov usklajujejo le najnižje osnovne plače. Pred dobrim tednom so se sindikati z delodajalci dogovorili, da plače na osnovi porasta življenjskih stroškov dvignejo za tri odstotke. Predstavniki delodajalcev naj bi dogovor potrdili danes. Sindikat zaposlenih v turizmu in gostinstvu zahteva tudi ureditev delovnega časa. Sezonskega dela na Obali v turizmu praktično ni več, usmeritvi v celoletni turizem pa bi morala slediti ustrezna kadrovska politika. "Delavci ne morejo hkrati delati v konicah in izven sezone, saj na ta način presežnih ur ne morejo nikoli izkoristiti," pojasnjuje generalni sekretar obalne sindikalne organizacije Peter Majcen. Gostinec bo po njegovih besedah vedno delal tudi ob vikendih, prav pa bi bilo, da bi imel v tem primeru prosto med tednom. Krivdo za nabiranje presežnih ur - nekateri delavci v gostinstvu jih imajo tudi čez 2000 - vidijo sindikalisti predvsem v nepravilni organizaciji. "Za presežne ure je odgovoren direktor, glavni razlog pa je neustrezna zasedba delovnih mest. Na vodilna delovna mesta so namreč postavljeni ljudje brez ustrezne izobrazbe," je še povedal Majcen. Dodal je, da delavci s tolikšnim številom presežnih ur izgorevajo, poleg tega pa je veliko zaposlenih v gostinstvu in turizmu v svojih službah "na klic", kar pomeni, da morajo biti stalno pripravljeni, da po potrebi vskočijo na delo. Razmere, ki trenutno vladajo v gostinstvu in turizmu, delavcem ne dopuščajo, da bi lahko opravljali svoje delo kot ambasadorji Slovenije, torej tisti, s katerimi gostje iz tujih dežel prvi pridejo v stik. Turistične produkte in destinacije soustvarjajo zaposleni, brez katerih o kakovostnem turizmu ne moremo govoriti, še dodaja Ocvirk. Ali se bodo sobotnega shoda udeležili tudi politični predstavniki, generalni sekretar Peter Majcen ni želel povedati, je pa dodal, da računajo vsaj na podporo lokalne politike. Delavcem na bi se sicer na shodu solidarno pridružili člani sindikata iz Ljubljane, nekdanji zaposleni v gostinstvu in turizmu ter kolegi iz sosednje Hrvaške, podporo pa so jim že izrazili nekateri sindikati drugih dejavnosti. Majcen je še napovedal, da omenjeni protest ne bo edini, saj se podobne težave namreč pojavljajo tudi v drugih poklicih, nanje pa bodo opozorili v prihodnje.
http://www.vecer.com/clanek2009051505433325

/13/...kaj pomaga Kempinskemu Palece ekskluzivni naslov, če so v njegovi okolici in v Portorožu vse ceste še vedno razrite:

Kempinski Portorož se je uvrstil med najbolj vroče hotele na svetu Kempinski Palace Portorož je revija Conde Nast Traveler kot prvi hotel v Sloveniji uvrstila na "vročo listo" najprestižnejših hotelov na svetu, sporočajo iz Kempinskega. Nekdaj speča lepotica, kakor so hotel poimenovali v reviji, se je uvrstila med najbolj "vroče" hotele in ponudnike centrov dobrega počutja. Kristalno dvorano so v reviji Conde Nast Traveler označili za eno od "impresivnejših jedilnic v Evropi," v hotelu pa je po njihovih navedbah še čutiti auro habsburške elegance. Posebno pozornost so v opisu namenili hotelskemu parku "s čudovitimi cedrami in ostalimi stoletnimi drevesi" in centru dobrega počutja Rose spa. Po zagotovilih revije se s prenovljenim Palaceom Slovenija lahko postavi ob bok južni Franciji, južnoitalijanski obali Amalfi ali sosednji Hrvaški. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042268976
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042267434

LEPOTCI

http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/foto-jekleni-lepotci-pred-kempinskim.html

STAVKA

Več sto turističnih delavcev na cesto Delavci gostinstva in turizma pred gospodarsko zbornico pripravljajo protest, saj delodajalci niso podpisali dogovorjenega aneksa o dvigu najnižjih plač. Sindikat delavcev gostinstva in turizma bo ob 9.30 pred Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), v okviru katere deluje tudi Turistično gostinska zbornica, pripravil protestni shod. Delodajalci namreč niso podpisali dogovorjenega in parafiranega aneksa o dvigu najnižjih plač zaposlenih v tej dejavnosti. Protesta, ki naj bi se začel ob 9.30, trajal pa okoli pol ure, se bo po napovedih sindikata udeležilo med 200 in 300 njegovih članov, pričakujejo pa tudi podporo obalne organizacije sindikata KS 90, ki je sopodpisnik panožne kolektivne pogodbe. Slovenska obala Turistični delavci grozijo, da v primeru, če dogovora ne bo, obstaja možnost stavke, ki bi jo izvedli med turistično sezono. Dogovor propadel Pogajalska skupina sindikatov in delodajalcev se je sicer 5. maja letos dogovorila za aneks, po katerem naj bi se s 1. majem najnižje plače v panogi zvišale za tri odstotke, regres za letni dopust pa naj bi za vse zaposlene v gostinstvu in turizmu znašal 760 evrov. Kolektivna pogodba po besedah predsednice sindikata in vodja sindikalne pogajalske skupine Karmen Leban velja za okoli 24.000 zaposlenih. Aneks naj bi, potem ko bi ga podpisali in registrirali na ministrstvu za delo, 22. maja objavili v uradnem listu. Sindikat pa je 22. maja izvedel, da upravni odbor Turistično gostinske zbornice aneksa ni podpisal in je vladi postavil tudi pogoj, naj turizmu pomaga prebroditi finančno in gospodarsko krizo z 20-odstotnim subvencioniranjem plač zaposlenih v gostinstvu in turizmu. 'Ukrepi vlade niso izvedljivi' V Turistično gostinski zbornici so se za odlog podpisa aneksa odločili, ker da ukrepi, ki jih je vlada sprejela za pomoč v času krize - subvencioniranje krajšega delovnega časa in čakanja na delo -, v številnih turističnih obratih, kjer mora biti gostu storitev ves čas na razpolago, niso izvedljivi. "Upravni odbor je glede na možne negativne posledice sklenil, da se podpis aneksa odloži in se v tem času pridobi s strani vlade zagotovila, da bo ukrepe prilagodila tudi dejavnosti turizma, ki sodi med najbolj perspektive dejavnosti, zaradi svojih multiplikativnih učinkov na druge panoge," pravi direktorica zbornice Majda Dekleva. Dodaja, da se bodo pogajanja za dvig najnižjih osnovnih plač kmalu nadaljevala, saj da niso bila prekinjena. Kot pravi Lebanova, ki meni, da je od vlade nemogoče zahtevati 20-odstotno subvencioniranje plač, so sklep delodajalcev poslali direktoratu za turizem, ki je odgovoril, da ni res, da je vlada za panogo naredila premalo. Lebanova se s tem strinja: "Vlada je v turizem vložila ogromno. Zgradila je nove hotele, prekrasne bazenske komplekse, popravila standard in povečala število postelj." Po besedah Lebanove se s takšnim pristopom do pogajanj predstavniki delodajalcev kažejo kot neresni in nemoralni pogajalci s "figo v žepu". Stavka med turistično sezono? Če ne bo dogovora, bo sindikat nadaljeval s protesti, 30. junija pa bo izredna seja predsedstva sindikata, na kateri se bodo odločali o morebitni stavki. To bi izvedli med poletno turistično sezono. Dekleva je dejala, da "turistično gospodarstvo v Sloveniji že močno občuti negativne učinke recesije". Navaja podatke Banke Slovenije in statističnega urada, da se je v prvih treh mesecih priliv prihodkov iz tujskega turizma zmanjšal za devet odstotkov in da je v prvih štirih mesecih število prenočitev padlo za pet odstotkov. Anketa zbornice o poslovni situaciji in pričakovanjih med člani "daje zelo slabo sliko". "Krizo najbolj občutijo mala podjetja. Napovedi za poletno sezono niso dobre. Turistično gospodarstvo si v teh časih prizadeva ohraniti delovna mesta in je kljub krizi edina dejavnost, ki se letos pogaja o dvigu plač," še pravi Dekleva.
http://24ur.com/novice/slovenija/vec-sto-turisticnih-delavcev-na-cesto.html

4.000.000 €

/13/...toliko bi naj bila vrednost hotela Kempinski Palace, seveda po opravljenih bilancah svetovalni hiš AT KEARNEY, drugače pa ni bilo že nikjer upoštevano, da je v bistvu stari legendarni PALACE zaslužen, da se je turizem sploh razvil v Portorožu

AT Kearney: Istrabenzova turistična divizija je trenutno brez vrednosti Celotni denarni tok vseh družb iz Istrabenzove turistične divizije ne zadošča za pokritje obresti in servisiranje posojil, ki si jih je z obnovo hotela Palace nakopičil Istrabenz Turizem, razkriva poročilo, ki ga je za konzorcij bank upnic koprskega holdinga pripravila svetovalna hiša AT Kearney. AT Kearney: Istrabenzova turistična divizija je trenutno brez vrednosti Zaradi večdesetmilijonskega dolga, ki ga je prinesla obnova Hotela Palace, je celotna Istrabenzova turistična divizija trenutno vredna le nekaj evrov, razkriva poročilo, ki ga je za konzorcij bank upnic Istrabenza pripravila svetovalna hiša AT Kearney in smo ga pridobili v uredništvu Dnevnika. Tako je Kempinski Palace Portorož oziroma Palace Hotel, v obnovo katerega so v Istrabenzu vložili okoli 70 milijonov evrov, po ocenah AT Kearney trenutno vreden zgolj okoli štiri milijone evrov, vrednost hotela pa naj bi do leta 2015 narasla na še vedno skromnih 18 do 22 milijonov evrov. Ocenjeno vrednost portoroškega hotela namreč znižuje 50-milijonski neto dolg, ki ga Palace z lastnim poslovanjem ne bi mogel odplačati v več kot desetih letih, zaradi česar bodo morale stroške financiranja prevzeti preostale družbe iz Istrabenzove turistične dejavnosti. Projekcija poslovanja Kempinski Palace Portorož, ki jo je za banke pripravil AT Kearney, še razkriva, da prihodki do leta 2015 na letni ravni ne bodo presegli dvajsetih milijonov evrov, dobiček iz poslovanja pa naj bi se med letoma 2011 in 2015 gibal med 1,4 in 2,3 milijona evrov. V svojem poročilu AT Kearney prodajo Istrabenz Turizma prav zaradi teh razlogov priporoča šele za leto 2012, vendar naj bi Istrabenz tudi tedaj lahko za celotno divizijo iztržil največ 40 milijonov evrov. V vmesnem obdobju bi Istrabenzova turistična divizija, kot navajajo v AT Kearneyu, potrebovala "intenzivni načrt oživitve", ki bi izboljšal njeno poslovanje, zmanjšal zadolženost in povečal dobičkonosnost. Če bi moral Istrabenz do konca letošnjega leta prodati vse svoje posle, bi za celotno turistično divizijo sicer iztržil manj kot milijon evrov, je še razvidno iz poročila. A tega mnenja očitno ne deli trenutna vodstvena garnitura Istrabenza na čelu z Bogdanom Topičem. Istrabenz Turizem je namreč pred dobrim tednom dni objavil poziv za javno zbiranje pisnih ponudb za nakup opatijske družbe Grand Hotel Adriatic, edine naložbe Istrabenzove turistične divizije na Hrvaškem. Pri prodaji opatijskega hotela želi Istrabenz Turizem iztržiti najmanj 31 milijonov evrov (morebitni kupec mora vsaj 23 milijonov evrov plačati v denarju), vendar pa je vprašanje, ali bodo ta pričakovanja tudi uresničena. Hotel Adriatic je namreč lani ustvaril le 6,3 milijona evrov prihodkov in posloval z okoli 400.000 evri izgube. Prav tako kupnine ne opravičujejo niti projekcije poslovanja omenjenega hotela. Prihodki Hotela Adriatic naj bi se namreč po ocenah AT Kearney do leta 2012 povzpeli na le 7,4 milijona evrov, dobiček iz poslovanja pa na okoli 600.000 evrov. To pomeni, da bi se morebitnemu kupcu, ki bi za opatijski hotel plačal pričakovano kupnino, investicija povrnila v več kot 30 letih, večji donos pa bi ustvaril že, če bi kupnino namesto v hotel investiral v bančni depozit. O razsežnosti finančnih težav Istrabenz Turizma veliko pove tudi podatek, da je morala matična družba Istrabenz s pretvorbo posojil v osnovni kapital maja letos ponovno dokapitalizirati Istrabenz Turizem, saj bi v nasprotnem primeru družbi grozili insolventni postopki. Istrabenz tone vse globlje v izgubo Istrabenz je imel konec julija že skoraj 52 milijonov evrov negativnega kapitala, višina vseh kratkoročnih in dolgoročnih finančnih obveznosti (426 milijonov evrov) pa je za skoraj 13 milijonov evrov presegla vrednost vseh sredstev. V zadnjih štirih mesecih Istrabenz niti v enem mesecu ni posloval z dobičkom, saj je aprila ustvaril dobrih 12 milijonov evrov čiste izgube, maja 3,5, junija 4,5 in julija 2,8 milijona evrov. Iz "poročila insolventnega dolžnika", ki ga je predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič poslal na okrožno sodišče v Kopru, izhaja še, da je imel koprski holding v obravnavanem obdobju mesečno za dobre tri milijone evrov stroškov za plačilo obresti, stroški dela pa so se na mesečni ravni gibali pri okoli 150.000 evrih. Glede na to, da ima matična družba Istrabenz po zadnjih podatkih le 24 zaposlenih, to pomeni, da je en zaposleni v povprečju družbo stal 6000 evrov bruto. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042292063

PRODAJA

Istrabenz objavil ponudbo za prodajo Hotela Kempinski Družba Istrabenz Turizem , ki sodi pod okrilje koprskega Istrabenza [ITBG 7,05 +0,71%] , je danes objavila poziv za javno zbiranje ponudb za nakup 100-odstotnega deleža družb Grand hotel Adriatic v Opatiji in Istrabenz hoteli Portorož; slednja je lastnica hotela Kempinski Palace . Nezavezujoče ponudbe je treba oddati najkasneje do 5. marca. Prodaja v treh fazah Kot je razvidno iz poziva, objavljenega v časniku Dnevnik, bo postopek prodaje obeh družb potekal v treh fazah. V prvi fazi bodo zainteresirani investitorji lahko pridobili finančni informacijski memorandum, do 5. marca pa morajo oddati nezavezujoče ponudbe. V drugi fazi bodo lahko sodelovali le tisti ponudniki, ki bodo posredovali najboljše nezavezujoče ponudbe ter bodo s strani prodajalca ocenjeni kot primerni. Družba Istrabenz Turizem jih bo v roku 10 dni od roka oddaje nezavezujočih ponudb povabila k sodelovanju pri nadaljnjih postopkih. http://www.finance.si/270798/Istrabenz-objavil-ponudbo-za-prodajo-Hotela-Kempinski
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042335804
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 06, 2010 3:46 pm; skupaj popravljeno 17 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sob Jul 26, 2008 3:41 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

MIP d.d. in POSLEDICE MANAGERSKEGA ODKUPA - MBO

Mesni industriji Primorske grozi stečaj

Čeprav je še pred dvema tednoma direktor uprave MIP Marko Volk, ki je z očetom Vojtehom Volkom prek povezanih družb tudi največji lastnik MIP, zagotavljal, da družbi stečaj ne grozi, kaže, da ni tako, saj je upnik družbe Mesna industrija Primorske, podjetje Adacta, že 20. junija na okrožno sodišče v Novi Gorici vložilo predlog za začetek stečajnega postopka. MIP je namreč že nekaj časa plačilno nesposoben in nima likvidnih sredstev za poravnavo zapadlih terjatev. Direktor uprave MIP Marko Volk,ki je z očetom Vojtehom Volkom v letih 2005 in 2006 s povezanimi osebami izpeljal menedžerski odkup MIP, je še v začetku julija trdil, da podjetju stečaj ne grozi. Predlog za stečaj MIP je eden od upnikov, družba Adacta, vložil že 20. junija. Upnik družbe Mesna industrija Primorske (MIP), podjetje Adacta, je 20. junija na okrožno sodišče v Novi Gorici vložil predlog za začetek stečajnega postopka družbe MIP. Ta je že dlje časa plačilno nesposobna in nima likvidnih sredstev za poravnavo zapadlih terjatev, v predlogu za stečaj družbe pojasnjujejo v odvetniški pisarni Colja, Rojs in partnerji, ki zastopa Adacto. MIP je Adacti za vzpostavitev novega informacijskega sistema dolžan okoli 200.000 evrov, da je družba očitno plačilno nesposobna, pa po njihovem mnenju kaže dejstvo, da je MIP terjatve priznal, vendar jih že več kot osem mesecev ne more poravnati. Direktor uprave MIP Marko Volk, ki je z očetom Vojtehom Volkom prek povezanih družb tudi največji lastnik MIP, nam je že pred več kot dvema tednoma oziroma po tistem, ko je Adacta vložila predlog za stečaj, zagotavljal, da družbi ne grozi stečaj. "Podobno kot druga mesnopredelovalna podjetja se tudi MIP ubada s težavami zaradi naraščajočih cen surovin. Da bi nam grozil stečaj, pa ne drži," nam je 7. julija pojasnjeval Volk. Po naših informacijah MIP dolguje precej denarja Banki Koper, zaradi neplačanih računov pa postajajo iz dneva v dan nestrpnejši tudi dobavitelji MIP. Po podatkih Banke Slovenije je imel MIP letos od konca aprila skupaj 22 dni blokiran račun, od tega devet dni kar pri dveh bankah hkrati. MIP se v zadnjem času sicer zelo trudi, da bi poiskal strateškega partnerja, ki bi na podlagi dokapitalizacije vstopil v lastniško strukturo. Kolikšen delež naj bi dobil strateški partner, Volk pred časom še ni želel razkriti. Se je pa vodstvu družbe pri načrtovani dokapitalizaciji družbe nekoliko zapletlo. Skupščina je dokapitalizacijo z izdajo zamenljivih obveznic v višini do polovice osnovnega kapitala, ki znaša 8,26 milijona evrov, sicer potrdila že marca letos, a je sodišče na podlagi tožbe šestih malih delničarjev odredilo, da MIP do pravnomočne sodne odločbe osnovnega kapitala z izdajo zamenljivih obveznic ne sme povečati. Volk zdaj predlaga, da lastniki na skupščini, ki bo 27. avgusta, vse sklepe marčevske skupščine razveljavijo. Kar pa ne pomeni, da od dokapitalizacije odstopajo, saj znova predlagajo, da MIP izda za 4,13 milijona evrov zamenljivih obveznic, pri čemer so rok upravi podaljšali s treh na pet let. Uprava družbe v obrazložitvi predloga sklepov pojasnjuje, da bi bila s povečevanjem dolžniškega kapitala zaradi trenutno nizke kapitalske ustreznosti realizacija dolgoročnega plana ogrožena. Razvoj družbe sloni na angažiranju večjih finančnih sredstev, dodajajo. Dodatnega kapitala za poplačilo dolgov pa očitno ne načrtujejo, saj je to, kot pravijo, predvsem "perspektivni ukrep za zagotovitev potrebnih povečanih kapitalskih sredstev ob pričakovanem nadaljnjem razvoju podjetja". Pri izdaji delnic naj bi sicer upoštevali prednostno pravico obstoječih delničarjev. Volkovi bi enotirni sistem upravljanja Delničarji bodo na skupščini znova glasovali tudi o uvedbi enotirnega sistema vodenja družbe. Za člane upravnega odbora s šestletnim mandatom sta predlagana Vojteh in Marko Volk, poleg njiju pa še Marti Kovač in Robert Soban. Kot predstavnik delavcev je predlagan Karol Rebula. Astronomski dolgovi skupine MIP Minulo leto je skupina MIP ustvarila 97,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 35 odstotkov več kot leto pred tem. V obravnavanem obdobju se je dobiček iz poslovanja povišal za 139,4 odstotka, na 4,13 milijona evrov, čisti dobiček pa za 40,3 odstotka, na 1,04 milijona evrov. A skrb zbujajoče so obveznosti MIP. Medtem ko je imela družba leta 2006 92,4 odstotka dolžniškega kapitala, je bil ta v minulem letu kar 95 odstotkov. Dolgoročna posojila so z 41,34 milijona evrov leta 2006 zrasla za dobrih 16 milijonov evrov, na 57,57 milijona evrov. Iz konsolidirane bilance stanja skupine MIP je tudi razvidno, da so kratkoročna posojila zrasla s 26,94 milijona evrov, na 42 milijonov evrov. MIP, d. d., je lani v primerjavi z letom pred tem prihodke od prodaje znižal za 6 milijonov evrov, na 39,4 milijona evrov, čisti dobiček pa prepolovil na nekaj več kot 216.000 evrov. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/335144

/13/...obenem je problematično tudi že izplačilo regresa več kot tisoč delavcem: Embarassed

Zaposleni v MIP brez regresa Grožnja, da bo šla družba Mesna industrija Primorske (MIP) v stečaj, je velika, trdijo naši viri. Vodstvu družbe, direktorju uprave Marku Volku, ki je z očetom Vojtehom Volkom prek povezanih družb tudi največji lastnik MIP, je menda za zdaj uspelo dobiti določena sredstva za nadaljnji zagon, da bi se izognil stečaju, pa naj bi si pri bankah močno prizadeval pridobiti še dodatna posojila. O navedenem smo želeli povprašati tudi Marka Volka, ki pa se na naše klice ni odzival. V bankah, ki so želele ostati neimenovane, pa zaradi razmer v družbi že vlada zaskrbljenost. Skupina MIP, ki ima prek tisoč zaposlenih, namreč bankam dolguje sicer že zdaj precej denarja. Dolgoročna posojila skupine MIP so lani v primerjavi z letom prej narasla za dobrih 16 milijonov evrov na 57,57 milijona evrov, kratkoročna posojila so zrasla s 26,94 milijona evrov na 42 milijonov evrov. Vse bolj nestrpni postajajo po naših informacijah tudi dobavitelji. Da je družba v težavah, kaže tudi dejstvo, da zaposleni v MIP in menda tudi v družbi Pomurka, ki jo je MIP kupil leta 2005, letos še vedno niso prejeli regresa za letni dopust. O navedenem smo želeli govoriti z vodjo sindikata v MIP, vendar so nam v krovnem sindikatu kmetijstva in živilske industrije povedali, da je vodstvo družbe zaradi sindikalnih dejavnosti odpustilo predstavnika sindikata, zaradi česar je sindikat proti MIP že vložil tožbo. Kot smo že včeraj poročali v Dnevniku, pa je predlog za stečaj družbe MIP zaradi neporavnanih obveznosti že 20. junija na okrožno sodišče v Novi Gorici vložila družba Adacta. Ta je sicer, kot so nam pojasnili na sodišču v Novi Gorici, še isti dan predlog umaknila. Šele v ponedeljek je novogoriško okrožno sodišče odločilo, da se stečajni postopek ustavi. Direktor družbe Adacta Tomaž Volk nam včeraj zaradi poslovne skrivnosti pogodbe z MIP ni želel pojasniti, zakaj so se v tako kratkem času odločili za umik predloga, družbo MIP pa je označil za korektnega naročnika. Očitno pa je Adacta z vloženim in nato umaknjenim predlogom za stečaj MIP dodobra razburila direktorja uprave MIP Marka Volka. Ta je za STA povedal, da bo družba MIP zaradi povzročene velike poslovne škode zoper Adacto vložila tožbo. Zaradi neuresničene pogodbe – Adacta namreč informacijskega sistema po pojasnilih Marka Volka ni vzpostavila do določenega roka – bodo zahtevali tudi ustrezno odškodnino.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/335389

/13/...kot kaže bo to tudi prvo podjetje,ki bo zaradi MBO tudi imelo likvidnostne težave: Embarassed

Primer Mip: neslavni epilog zgodbe o menedžerskem lastninjenju Čeprav se bo Mesni industriji Primorske (Mip) za zdaj uspelo izogniti stečaju, ki ga je eden izmed upnikov napovedoval pred dnevi, se bo v zgodovino vpisala kot prvo domače veliko podjetje, ki je kmalu po menedžerskem odkupu (MBO) zašlo v hude likvidnostne težave. Bo Vojteh Volk prvi slovenski menedžer, čigar veliko podjetje bo po odkupu končalo v stečaju? Zdi se, da je zgodba o lastninjenju Mipa klasični primer tako imenovanega MBO druge generacije. Tovrstni odkupi so se namreč sredi tega desetletja zaključili z uradno formalizacijo lastniških razmerij šele po nakupovanju certifikatskih delnic od zaposlenih, "parkiranju" delnic pri prijateljskih družbah in dokapitalizacijah, pri katerih so lahko sodelovali le izbrani lastniki. Mip je tako podjetje Vita Commerce v lasti Marka Volka, današnjega direktorja Mipa in sina nekdanjega prvega moža novogoriške družbe Vojteha Volka, uradno prevzel oktobra 2005. Družina Volk pa je podjetje lastniško obvladovala že dve leti prej. V dveh tednih po 22. decembru 2003, ko je Vojteh Volk prevzel vodenje Mipa, sta Vita Commerce in podjetje Eurovit (v lasti Vojteha Volka) pridobila skoraj četrtino odstotka delnic družbe. Skoraj hkrati je 7,62 odstotka delnic kupila Vipa, še dodatno petino delnic pa sta imela v lasti Vipa Invest in italijanski finančni holding KB 1909. Omenjene tri družbe naj bi delnice le "parkirale" za družino Volk, ki naj bi tako že maja 2004 obvladovala skoraj 50 odstotkov Mipa. To bi lahko posredno dokazovalo gibanje cene delnice Mipa na borznem trgu. Če je bila ta še konec leta 2003, ki ga je podjetje končalo z več kot 2,5 milijona evrov izgube, vredna okoli 11,25 evra, so delničarji ob objavi prevzema dve leti kasneje, ko je družba že izplavala iz rdečih številk, zanjo iztržili le še dve tretjini tedanje cene. Včerajšnji enotni tečaj delnice Mipa je znašal le še 4,1 evra, podjetje pa je bilo na borzi vredno dobrih osem milijonov evrov. Mimogrede, Mip je v minulih letih za liniji za pakiranje mesnin in proizvodnjo mortadele prejel skoraj dva milijona evrov evropskih in javnih sredstev. "Fantje naj bodo strpni, delnice Mipa bodo dovolj vredne in bodo imeli vedno priložnost, da jih bodo dovolj drago prodali. Vlaganje v vrednostne papirje ni za šest mesecev, ampak dobro vemo, za koliko časa," je malim delničarjem novembra 2004 odgovarjal Vojteh Volk, po poročanju Financ pa je mesec dni kasneje celo javno priznal, da lastniško obvladuje tri četrtine Mipa. Leta 2006 je svojo oblast v družbi utrdil z dokapitalizacijo, pri kateri sta lahko sodelovala le podjetje Vita Holding, ki sta ga soustanovila oče in sin Volk, ter italijanska družba Paolo Melingo. Oba sta v lastniške deleže pretvorila za skoraj milijardo nekdanjih tolarjev terjatev do Mipa. Vsa leta je bil eden pomembnejših dobaviteljev novogoriške družbe Volkovo podjetje Vita Commerce, ki je v petih letih več kot podvojilo število prihodkov in jih lani zbralo že za več kot 18 milijonov evrov. Za primerjavo: prihodki Mipa so od leta 2005 do lani padli s 57 na 41 milijonov evrov. Pomembno vlogo pri predpripravi na uradni MBO Mipa je zaradi najmanj dveh razlogov odigrala tudi država. Prvič, mali delničarji Mipa so že pred štirimi leti na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo je takrat vodil Neven Borak, vložili prijavo za predlog nadzora nad štirimi največjimi lastniki Mipa. Kljub temu iz javno dostopnih podatkov ni razbrati, ali je ATVP, ki je sicer v Mipu uvedel postopek, morebiti spisal kazensko ovadbo zoper Volka in kdaj jo je vložil na tožilstvo. In drugič, pri nepregledni koncentraciji lastništva v Mipu so sodelovale tudi družbe, ki jih posredno obvladuje država. Podjetje Vita Commerce je enega od prvih paketov delnic kupilo od Ida Triglav Steber 1, ki ga je upravljala družba v lasti Zavarovalnice Triglav, 15-odstotni delež Mipa pa naj bi za upravo hranila Vipa Invest, ki jo je upravljala Abančna DZU. Kako so Volkovi prevzeli Mip:
* 22. december 2003 - Vojteh Volk postane direktor Mipa.
* 24. december - Podjetje Vita Commerce v lasti Marka Volka odkupi 16,44 odstotka Mipa.
* 8. januar 2004 - Podjetje Eurovit v lasti Vojteha Volka od družbe SFM, ki jo zastopa predsednik nadzornega sveta Mipa Marijan Groff, odkupi 8,45 odstotka Mipa.
* 30. december - Vita Commerce ima v lasti že petino Mipa.
* 13. junij 2005 - Delničarji Mipa potrdijo možnost 50-odstotne dokapitalizacije v prihodnjih petih letih.
* 14. junij - Mip prevzame Pomurko in za to domnevno odšteje 1,5 milijarde nekdanjih tolarjev, pri čemer je murskosoboška družba do leta 2006 prejela za 224 milijonov nekdanjih tolarjev nepovratnih sredstev iz programa Sapard.
* 19. oktober - Vita Commerce objavi namero za prevzem Mipa, v okviru ponudbe pa Vita Commerce postane 28-odstotni lastnik Mipa.
* 22. februar 2006 - Marko Volk izjavi, da je naraščajoča zadolženost Mipa namenska.
* 22. november 2006 - Družina Volk po dokapitalizaciji obvladuje že dobrih 37 odstotkov delnic Mipa, katerega petina delnic je lastnih.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/335928

/13/...približujejo se Hrvaški mogotci,ki si želijo vstopa na Slovenski trg: Embarassed

Kraški pršut v roke hrvaškega tajkuna Ivice Todorića, MIP v velikih dolgovih Lastniki Mesnopredelovalne industrije Primorske (MIP) se dogovarjajo o prodaji delnic hrvaškemu koncernu Agrokor, ki je v lasti tajkuna Ivice Todorića, smo izvedeli iz neuradnih virov.Po naših informacijah naj bi lastnike MIP k prodaji družbe silile predvsem slovenske banke, ki jim MIP dolguje nekaj deset milijonov evrov. Kot je razvidno iz bilanc MIP, so dolgoročna posojila od 41,34 milijona evrov v letu 2006 zrasla za dobrih 16 milijonov evrov, na 57,57 milijona evrov v lanskem letu. Iz konsolidirane bilance stanja skupine MIP je razvidno tudi, da so v obravnavanem obdobju kratkoročna posojila zrasla s 26,94 milijona na 42 milijonov evrov. Če bi MIP prodal vse svoje premoženje, mu ne bi uspelo zbrati niti polovice od celotnih obveznosti okoli 100 milijonov evrov, ocenjuje poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan. Zato je v zadnjem času banke tudi minilo potrpljenje. To dokazuje dejstvo, da je moral MIP za reprogramiranje posojil in najetje novega posojila v višini 6,1 milijona evrov med drugim zastaviti blagovne znamke MIP, Pomurka, Kekec pašteta in Kraljica mortardela Gorica. Po nekaterih informacijah, ki jih včeraj nismo uspeli preveriti, je stanje v MIP tako skrb zbujajoče, da je bil na zahtevo bank pred dnevi v družbi imenovan prokurist, ki bdi nad delom direktorja uprave in solastnika MIP Marka Volka. Zaradi govoric, ki krožijo po kuloarjih, da bo Agrokor prevzel MIP, pa so zaskrbljena številna slovenska mesnopredelovalna podjetja. Če bo Agrokor po prevzemu prodajal izdelke MIP po dumpinških cenah slovenskim trgovcem, je namreč vprašljiv obstoj slovenske mesnopredelovalne industrije. Sicer pa se je Todorićev koncern Agrokor, ki obvladuje številna ugledna hrvaška prehrambna podjetja, s proizvodnjo in predelavo mesa začel ukvarjati šele pred dobrimi tremi leti. Takrat je prevzel vodilnega, vendar obubožanega hrvaškega proizvajalca mesa PIK Vrbovec. V razmeroma kratkem času je Agrokoru z izdatno pomočjo države uspelo sanirati PIK Vrbovec, tako da se je njegova proizvodnja v treh letih povečala z 8000 na 46.000 ton mesa v lanskem letu. V Dnevniku smo v zadnjem mesecu objavili serijo prispevkov, ki razkrivajo sporno lastninjenje MIP in njegove posledice za družbo. Med drugim smo razkrili, da je Adacta 20. junija na sodišče proti MIP vložila predlog za stečaj, ki je bil isti dan umaknjen. Poleg tega smo objavili kronologijo nepreglednega menedžerskega pregleda MIP, v katerem sta imela glavni vlogi Vojteh Volk in njegov sin Marko Volk, manj pomembno vlogo pa je odigral tudi Martin Kovač (svak Marka Volka). Nazadnje smo pred dnevi razkrili, da sta Volkova za reprogramiranje posojil in najetje novega posojila poleg prej omenjenih uglednih blagovnih znamk MIP zastavila še stoodstotna deleža družb Vita Holding (tretjinski lastnik je še Kovač) in Vita Commerce (v lasti Vite Holding in italijanske družbe Import Export), ki skupaj obvladujeta 37-odstotni delež MIP (MIP ima sicer 18,69 odstotka lastnih delnic). Naša razkritja so tudi razlog, da nas je Marko Volk odslovil, ko smo želeli preveriti informacije o prodaji MIP Agrokorju: "Z Dnevnikom do nadaljnega ne želim komunicirati." V Agrokorju so na naša številna vprašanja, kot na primer, v kateri fazi so dogovori za nakup MIP, ali lahko zanikajo, da se z Volkovoma dogovarjajo za nakup večinskega paketa delnic MIP, in podobno, odgovorili, da "Agrokor ne kupuje delnic MIP". Todorić umaknil slovenske izdelke s polic Konzuma Prek koncerna Agrokor Ivica Todorić obvladuje tudi največjo trgovsko verigo na Hrvaškem Konzum. Pred dvema letoma je Konzum umaknil večino slovenskih izdelkov s svojih polic. Razen določenim izjem, ki imajo proizvodnjo na Hrvaškem, večini slovenskih prehrambnih podjetij do danes ni uspel ponovni vstop na Konzumeve police, opozarjajo v enem od podjetij (njegovo ime hranimo v uredništvu), ki jih je doletel Todorićev ukrep. Poleg Konzuma in mesnih blagovnih znamk Pik in Belje ima Agrokor v lasti številne najbolj uveljavljene hrvaške blagovne znamke, kot so na primer olje Zvijezda, sladoledi Ledo, vodi Jamnica in Jana, ter maloprodajno verigo kioskov Tisak. "Ob prevzemu tujci začnejo klestiti stroške" "Očitno je, da so se številni tvegani dejavniki, ki jih v MIP v preteklosti niso predvidevali, zdaj intenzivirali v tolikšni meri, da je stanje postalo neobvladljivo," pravi agrarni ekonomist z biotehniške fakultete dr. Aleš Kuhar. Po njegovih besedah se je MIP zalomilo pri kapitalski ustreznosti. "V Sloveniji bi morali poiskati nekaj deset milijonov evrov, da bi kraški pršut ostal v naših rokah, ne pa, da ga kupi na primer Agrokor," opozarja Kuhar. "Kapital pride največkrat v tuje roke, ko ne obstaja dovolj znanja, kar pa ne velja za MIP. Običajno je tudi, da potekajo tokovi kapitala iz bolj razvitih v manj razvite države. V preteklosti se je podoben poskus, kot zdaj pri mesu, zgodil že v mlekarstvu," razlaga Kuhar. Dodaja, da je globalizacija pri prehrani drugačna kot pri drugih predelovalnih panogah: "Prehrambni sektor je namreč vertikalno povezan, kar pomeni, da je od njega odvisno tudi kmetijstvo. Ko tujci prevzamejo prehrambno podjetje, največkrat začnejo klestiti stroške." Sicer pa Kuhar še pravi, da so v MIP v preteklosti razumeli, da morajo po italijanskem vzoru zgraditi velik sistem, če hočejo uspešno konkurirati na trgu. "Model MIP je tudi vertikalno povezan in ima ločeno masovno proizvodnjo v Pomurju in proizvodnjo tradicionalnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo na Primorskem. MIP v nasprotju z družbo Kras pri proizvodnji uporablja izključno domače surovine."
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/342173
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=52500

/13/...smo za povezovanje, smo za prevzeme, smo za dokapitalizacije, a ključno vprašanje je, kdo bo ugriznil v tak scenarij že sedaj preveč zadolženega podjetja: Embarassed

Mip išče strateškega partnerja Cena tega, da so v zadnjih letih v novogoriškem podjetju prevzemali in organsko rasli - prihodke so povečali za trikrat, močno se je povečal tudi izvoz -, je relativno visoka zadolženost Predsednik uprave novogoriškega mesnopredelovalnega podjetja Marko Volk je zanikal, da bi se v Mipu dogovarjali o prodaji podjetja hrvaškemu Agrokorju ali o povezovanju z njimi. Podjetje Mip je sicer v 42-odstotni lasti podjetij družine Volk, okrog 700 malih delničarjev so približno 20-odstotni lastniki Mipa, med večjimi lastniki so še kmetijski zadrugi Tolmin in Vipava ter podjetje Kras iz Sežane, ki ima okrog tri odstotke Mipovih delnic, katere kotirajo tudi na Ljubljanski borzi. Je pa Marko Volk priznal, da je podjetje dokaj zadolženo, in ker so se stroški financiranja v zadnjih mesecih močno povečali, to dodatno otežuje njihovo tekoče poslovanje. "Zadeva glede prodaje Mipa hrvaškemu Agrokorju ali povezovanje z njimi je popolna dezinformacija," je potrdil Marko Volk in dodal, da je v zadnjih petih letih njihovo podjetje imelo visoko rast, tako organsko in s prevzemi, saj so prihodke v tem obdobju povečali za trikrat. Močno so se okrepili tudi v tujini. Zaradi tega in močnega investicijskega obdobja, zlasti v posodobitev tehnologije, bile so tudi 40-odstotne olajšave in močna tovrstna podpora države, si je skupina Mip nabrala 90 milijonov evrov. To je razmeroma veliko, če vemo, da ima skupina na letni ravni nekaj več kot 100 milijonov evrov prihodkov. Cen svojih izdelkov niso povečali Lani so v Mipu imeli približno milijon evrov dobička, medtem ko je letošnje leto zanje bistveno bolj težavno, saj so se jim stroški financiranja povečali za kar 70 odstotkov. "V pogodbah pač nismo imeli fiksnih obrestnih mer, hkrati pa so se nam stroški energentov povečali za več kot 10 odstotkov, prav tako so precej dražje druge storitve. Teh povečanih stroškov pa v istem obdobju nismo mogli upravičiti z dvigom cen naših izdelkov pri trgovcih, kakor je to uspelo pekom in mlekarjem," pojasnjuje Volk. Po besedah Marka Volka se pozna, da je mesnopredelovalna industrija ena redkih, kjer ni bilo povezovanj med podjetji, kakor je primer pri drugih dejavnostih v živilski industriji ali recimo pri trgovcih. Njihovi dobavitelji in kupci so že konsolidirani in v bistveno boljšem položaju, zato že poldrugo leto iščejo strateškega partnerja iz njihove branže ali pa družbo, ki bi jih dokapitalizirala. Pogovori potekajo, a z nobenim še niso v takšni konkretni fazi, da bi lahko povedal kaj več, ne izključuje pa možnosti, da bi se povezovali s kakšnim trgovskim podjetjem, saj bi potem pridobili dodatne prodajne police. Zavzemajo se tako za povezovanje ali za dokapitalizacijo. Pri morebitnem povezovanju imajo interes najti nekoga, ki bi podjetju omogočil nadaljnjo rast in zapolnitev proizvodnih kapacitet, saj so vsa njihova podjetja imela kapacitete za celotni nekdanji jugoslovanski trg. V primeru dokapitalizacije pa so prav tako odprti za različne scenarije. "Vsekakor bi strateški partner moralo biti večje mednarodno podjetje. V Sloveniji ne vidim nikogar, ki bi bil v stanju povezati igralce v tej panogi, sploh v smislu prevzemov ne, ker nas je večina močno zadolženih," pravi Volk. Skorajšnje podražitve mesnih izdelkov V Mipu v zadnjih letih niso zgolj potrojili prihodkov, ampak povečali izvoz z 8 na 35 odstotkov vseh prihodkov. Vedo za izredno težke razmere v prašičereji, saj so lastniki prašičje farme v Podgradu pri Gornji Radgoni. "Letošnje leto je za to branžo izjemno težavno, pa ne le zaradi dražjih surovin, ampak tudi nižje kupne moči prebivalstva, kar se nam že pozna pri prodaji. Tudi konkurenca se sooča s podobnimi težavami, sicer pa nobeno od podjetij v naši skupini ni do zdaj izplačevalo dividend. Ker pa se zapirajo škarje, se napovedujejo skorajšnje podražitve mesnih izdelkov. Na področju belega mesa je situacija boljša, saj so ta podjetja konsolidirana, hkrati pa obvladujejo tudi celotno prehranjevalno verigo in so samozadostna, saj vse surovine pridobijo v Sloveniji. Upal pa bi si trditi, da so naši izdelki med najugodnejšimi v razmerju med ceno in kvaliteto, ki se pri nas slabši finančni situaciji navkljub ni poslabšala," zatrjuje prvi mož Mipa. Prodaja diskontnim trgovcem, za katere tudi nimajo zadostnih količin in zanje niso dovolj fleksibilni, pa jih po Volkovih besedah za zdaj ne zanima. Pri povezovanju z morebitnimi interesenti pa bodo upoštevali tako morebitne pozitivne in negativne posledice, kajti vsakršno povezovanje vpliva v določeni meri na strategijo poslovanja - spremembe so lahko tako na stroškovni kot na prodajni strani. Problem slovenske mesnopredelovalne industrije je tudi ta, da je še vedno v preveliki meri vezana na slovenski trg, meni Volk, zato oni dajejo večji poudarek prodaji na tuje. Izvažajo v 18 držav, od tega že več kot polovico izvoza predstavljajo trgi držav EU, preostalo pa trgi držav nekdanje Jugoslavije. Veliko prodajo v Italiji, Nemčiji, na Madžarskem, v Romuniji, pa tudi na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji in v BiH.
http://www.vecer.com/clanek2008082605354993

/13/...mali delničarji so še na eni skupščini pogoreli in zato napovedali izpodbojne tožbe,a največja bojazen je dovoljenje za do 50% povečanja osnovnega kapitala,kar naj bi avtomatsko pomenilo iztisnitev iz družbe: Embarassed

V MIP preglasovali male delničarje
Več kot dve uri trajajoča skupščina novogoriške družbe Mesne industrije Primorske (MIP), je minila tako, kot so si zamislili v vodstvu družbe. Vse predloge uprave so sprejeli z veliko večino, podelili pa so tudi razrešnico upravi in nadzornemu svetu za leto 2007. Mali delničarji, ki so imeli le okoli 150.000 glasov (večinski lastniki več kot milijon), so napovedali številne izpodbojne tožbe in zahtevali izredno revizijo lanskega poslovanja. Zapletlo se je že na začetku, ko je Milan Žilavec, ki je vodil skupščino, predlagal razveljavitev sklepov marčevske skupščine. Pooblaščenec skupine malih delničarjev, odvetnik Kristijan Anton Kontrščak, odgovora na vprašanje, zakaj razveljavitev, ni dobil. Glede lanskega poslovanja skupine MIP je direktor uprave Marko Volk poudaril, da so v skupini MIP dosegli 97 milijonov evrov prihodkov, kar je več, kot so načrtovali. Prihodki od prodaje so se povečali za 35 odstotkov, čisti dobiček pa za 40 odstotkov. Število zaposlenih v primerjavi z letom 2006 se je povečalo s 791 na 996 in to predvsem zaradi prevzema družb v Novem Sadu in Italiji. Lanski čisti dobiček so prerazporedili za kapitalske rezerve. Volk je tudi poudaril, da so lani končali investicijski ciklus, za katerega so namenili sedem milijonov evrov. V tej vsoti je vključenih tudi veliko evropskih sredstev. Največ razprave je bilo o dokapitalizaciji družbe. Predstavniki Kmetijske zadruge Vipava, Krasa Sežana, Kmetijske zadruge Tolmin in pooblaščenca malih delničarjev so zahtevali konkretne odgovore, zakaj dokapitalizacija. Niso se namreč strinjali s sklepom, da naj bi MIP v petih letih povečal osnovni kapital za do 50 odstotkov vrednosti družbe. Po mnenju malih delničarjev pomeni takšna dokapitalizacija njihovo iztisnitev iz družbe. Volk je dokapitalizacijo zagovarjal z izredno močno rastjo v preteklih letih in številnimi naložbami. O imenu strateškega partnerja - v Dnevniku smo poročali, da je eden resnejših kandidatov za vstop v MIP hrvaški Agrokor - ni bilo govora. Z dnevnega reda skupščine so, kot smo že napovedali, umaknili točke o uvedbi enotirnega upravljanja.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042202752

/13/...močno odpuščanje je samo še vprašanje časa: Embarassed

"Kaj vse bomo morali narediti, kje potegniti najostrejše reze, še ni znano, bo pa kmalu," napoveduje Volk "Poslovanje je enako kot prej, torej slabo, čeprav so se nekatere surovine pocenile," pravi prvi mož in solastnik Mipa Marko Volk in dodaja: "Zato bo močna racionalizacija neizogibna." "Kaj vse bomo morali narediti, kje potegniti najostrejše reze, še ni znano, bo pa kmalu," napoveduje Volk, ki meni, da tudi odpuščanje ni izključeno. Nasprotno, pravzaprav je tako rekoč neizogibno. "Rezultati naših najmočnejših programov, recimo pršuta, mortadele ali paštet, so dobri, pri generičnih izdelkih, na primer hrenovkah, pa je slika precej slabša," razlaga sogovornik, ki v okviru Mipa, d. d., vodi 280 ljudi, v celi Sloveniji 600, medtem ko cela skupina s tujino vred za zdaj delo še vedno daje delo približno tisoč ljudem. Skrbni pregled omogočen le trem finalistom Vodstvo Mipa bolj kot na varčevanje računa na rešitev družbe s pomočjo strateškega partnerja ali celo novega lastnika. V teh dneh se je namreč iztekel rok za oddajo nezavezujočih ponudb, ki jih je v Mipovem imenu zbirala Unicredit banka Investment banking. "Že zdaj so dobili 10 ali 11 ponudb, čeprav so nas nekateri interesenti zaradi praznikov prosili za nekaj dodatnih dni," pojasnjuje Volk. Po njegovih besedah je med omenjenimi kandidati pol slovenskih in pol tujih družb, vse razen ene pa prihajajo iz panoge. "Kaj so ponudili, dokapitalizacijo, solastništvo, prevzem ali kaj četrtega, v tem trenutku še ne vem," je včeraj dejal solatnik Mipa in napovedal: "Ko bomo proučili vse ponujene možnosti, bomo naredili ožji izbor, v katerem bodo najverjetneje tri podjetja. Tem bomo omogočili skrbni pregled, to bo predvidoma decembra, temu pa bodo sledile še zavezujoče ponudbe." http://www.finance.si/228519/Mip_bo_odpu%B9%E8al

/13/...spet v veliki meri obločajo bančni lobiji: Embarassed

Mip insolventen, panoga do grla v težavah Informacija, da Mip ni več plačilno sposoben, pri živinorejcih vzbuja strah, da bodo ostali brez plačil, mesarji pravijo, da to ni povsem neverjeten scenarij. Novogoriška družba Mip je insolventna, v Celjskih mesninah in Mesu Kamnik pa potrjujejo, da je vsa slovenska mesnopredelovalna industrija v hudih težavah. Ali to pomeni, da bodo živinorejci ostali na suhem? Ni nemogoče, pravijo v Celjskih mesninah. Zaenkrat brez temeljitih ukrepov reorganizacije "Glede na trenutno fazo v postopku dokapitalizacije - izvedbo postopka zbiranja ponudb investitorjev - je zdaj neustrezno odločati o morebitnem rednem povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki," so zapisali in dodali, da je ustrezno mnenje uprave o najmanj 50 odstotkov verjetnosti, da bo prisilna poravnava uspela, če bi jo uprava predlagala. Ne glede na več različnih predlogov o reorganizaciji družbe oz. družb, ki predstavljajo Mipovo naložbo, so sprejeli predlog uprave, da se glede na gradivo, ki je bilo posredovano za razpis dokapitalizacije zainteresiranim investitorjem, ne izvajajo nobeni , dokler ne bodo k temu dale soglasja vse banke upnice oz. takšen predlog ne bo usklajen z morebitnim novim investitorjem. Zadruge pozor, lahko ostanete na suhem! Izidor Krivec, prvi mož Celjskih mesnin nam je povedal: "Veliko podjetij v tej panogi je v kritičnem stanju. Nekateri ne morejo več plačevat in obstaja nevarnost, da nekatere zadruge ne bodo dobile plačil za prodano živino. Težje bodo plačevali zlasti tisti, ki so zelo zadolženi." Krivec sicer poudarja, da njihovi dobavitelji tovrstnih težav ne bodo občutili. Rejci pogrešajo odprte karte Vsa mesnopredelovalna panoga je v zadnjih dveh letih v zelo težkem položaju, slovenski rejci na plačilo za svojo živino iz leta v leto čakajo dlje in mnogi so tudi zato začeli živino voziti na klanje v Avstrijo. "Za bika v Avstriji plačajo takoj in enako kot pri nas, s tem, da Avstrijci pokrijejo stroške prevoza, pri nas pa moramo od plačila odšteti še stroške prevoza," nam je povedal govedorejec iz okolice Kamnika Jože Romšak. Tako kot Romšak, se mnogi drugi rejci iz okolice Kamnika bojijo, da jim bo njihov veliki kupec Meso Kamnik naenkrat prenehal plačevati. Vse je odvisno od bank "Kadar imajo rejci težave vedno začnejo spraševati domačo industrijo, ali jih bo rešila. Ko pa je bilo treba stopiti skupaj pri akciji za generično promocijo, pa jih to ni zanimalo," pravi Anton Zorc, šef Mesa Kamnik in poudarja, da se njihovi dobavitelji nad plačili ne pritožujejo. Plačilni pogoji so v veliki meri odvisni od dobre volje bank, je povedal Zorc. Ker Krivec pravi, da bodo pri plačevanju imela težave zlasti zelo zadolžena podjetja, nas je zanimalo, kako zadolženi so v Kamniku. od 24 milijonov evrov predvidenih letnih prihodkov, mora Meso Kamnik odplačati šest milijonov evrov dolga, ki je deloma dolgoročen in deloma kratkoročen. http://www.finance.si/229127/Mip_insolventen_panoga_do_grla_v_te%BEavah

/13/...za začetek so jim odklopili vodo: Embarassed

Mipu odklopili vodo Koordinator skupine
Mip Vojteh Volk Čeprav je koordinator skupine Mip Vojteh Volk še dopoldan novinarjem zatrjeval, da skušajo z dobavitelji elektrike, plina in vode, ki jim skupina dolguje 160.000 evrov, doseči sporazum, so mesnopredelovalnemu podjetju okoli 13.30 odklopili vodo. Od 16. ure je oskrba z vodo znova nemotena, so pozno popoldne sporočili iz Mipa. Družbi Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica za dobavo vode Mip dolguje 17.000 evrov zapadlih obveznosti, zaradi česar so novogoriškemu mesnopredelovalnemu podjetju danes okoli 13.30 ure odklopili vodo, je novinarjem povedal direktor družbe Miran Lovrič. Za sestanek pri Lovriču se je popoldan napovedal Volk, ki je skušal rešiti nastalo situacijo. Družba sicer Mipu mesečno dostavi za okoli 10.000 evrov vode. Kot je znano, je Mip pred kratkim dvakrat za krajši čas ostal brez elektrike. V družbi Elektro Primorska so jo odklopili, ker so jim v Mipu dolžni 30.000 evrov. Kot je povedala odgovorna za sike z mediji v Elektro Primorska Tajša Fralih, elektriko Mipu zaenkrat dobavljajo. Kako se bodo odločali naprej danes ni mogoče izvedeti, saj so odgovorni odsotni, je dodala. Mipu in Pomurki, ki je del skupine Mip, je sicer minuli petek grozil odklop plina, saj dolg do dobavitelja Geoplina znaša 113.000 evrov. Kot so takrat zatrdili v Mipu, je Geoplin pokazal veliko mero razumevanja in plina ni prenehal dostavljati. Tega v Geoplinu sicer niso potrdili, je pa direktor družbe Alojz Stana pa povedal, da Mip kljub večkratnim dogovorom že 40 dni ni plačal dostavljenega zemeljskega plina. Kot je znano, je Mip že dalj časa v likvidnostnih težavah, saj v skupini ne zmorejo odplačevati dolgov do bank. Ti po besedah Volka znašajo 71 milijonov evrov brez obresti, medtem ko mediji poročajo o 100 milijonov evrov dolga.
http://www.delo.si/clanek/77624

/13/...mar bomo dodali še enega v mnoštvu mnogih stečajev, a je veliko vprašanje, kdo bo zaščitil vse nebogljene delavce in njihove družine: Embarassed

Mip najverjetneje čaka stečaj, delavci se s tem ne strinjajo Uprava Mipa v odstopu bo na ponedeljkovi seji nadzornega sveta najverjetneje predlagala stečaj za novogoriško mesnopredelovalno podjetje, meni Mipov nadzornik, kjer zastopa interese delavcev, Srečko Čater. Delavci se s stečajem ne strinjajo, zato so na današnji seji sveta delavcev odgovorne pozivali, naj storijo vse, da bi se Mip stečaju izognil. "Za Mip ni možna druga rešitev kot začetek stečajnega postopka oz. v najboljšem primeru prisilne poravnave. Kako se bo zadeva odvila, bomo videli na ponedeljkovi seji nadzornega sveta, ko bo predstavljena pričakovana rešitev s strani vršilcev dolžnosti uprave," je v telefonskem pogovoru danes povedal Čater, sicer tudi predsednik Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije. Delavci Mipa uvedbi stečajnega postopka nasprotujejo, češ da še obstaja možnost ohranitve zdravega dela družbe Mip. Zato so na današnji seji sveta delavcev v Novi Gorici nadzornike in upravo v odstopu pozvali, naj storijo vse, da bi se Mip izognil stečaju. "Delavci Mipa želimo, znamo in hočemo delati!" je poudarila predsednica sveta delavcev Vesna Pipan. Kot je Pipanova povedala novinarjem, so na seji sprejeli tudi sklep, da Mipovi zaposleni in sindikat predstavnikoma delavcev v nadzornem svetu ne dajeta soglasja za podporo morebitne uvedbe stečajnega postopka. Prav tako so pozvali vodstvo Mipa v odstopu, da do roka konzorciju šestih bank upnic dostavi zahtevane bančne podatke. Banke upnice naj bi namreč o konverziji terjatev znova razmislile po proučitvi revidiranega poročila o poslovanju Mipa, za kar se rok izteče 31. marca. "Na osnovi videnega in poročila državnega sekretarja, ki sem ga dobil danes zjutraj, je zelo malo možnosti, da bi banke pristale na ta scenarij," Čater skoraj ne vidi več možnosti, da bi banke upnice svojih več kot 70 milijonov evrov terjatev spremenile v preko 75-odstotni lastniški delež v Mipu. Vodstvo Mipa v odstopu uradni odgovor bank pričakuje do ponedeljka, sicer bo nadzornikom predlagalo kako drugo metodo finančnega prestrukturiranja Mipa. Kakšna je ta metoda, koordinator skupine Mip v odstopu Vojteh Volk - kljub povabilu se uprava v odstopu seje sveta delavcev ni udeležila - danes ni želel razkriti. Čater tako že razmišlja o potezah sindikata ob uvedbi morebitnega stečaja Mipa. "Gotovo je v slovenskem prostoru kakšna sorodna firma, ki bi Mip, čistega dolgov in preteklosti, odkupila. Delali bomo v tej smeri, da čim večje število delavcev ohrani svoje delo na osnovi prevzemov," je poudaril. Nekateri Mipovi delavci, člani sindikata, so medtem že pooblastili sindikat, da v njihovem imenu začne postopek za izredno odpoved delovnega razmerja po krivdi delodajalca. Preko 700 zaposlenih v skupni Mip v Sloveniji namreč še vedno čaka na prvo letošnjo plačo. Po besedah sekretarja posoške enote Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije Bogdana Likarja, ki se je tudi udeležil današnjega zbora delavcev novogoriškega Mipa, so zaposleni še pripravljeni potrpeti. "Za delavce bi bila najboljša rešitev, da bi Mip ponovno zaživel. Nismo še vrgli puško v koruzo, a smo vsak dan bližje temu, da bo šel Mip v stečaj," je poudaril. Sicer pa bodo v sindikatu skušali pomagati zaposlenim, pomoč delavcem pa so danes ponudili tudi v novogoriškem območnem združenju Rdečega križa. Kot je povedal sekretar združenja Aleš Markočič, se je nanje obrnilo že manjše število delavcev, ki so v veliki stiski. Rdeči križ jim lahko pomaga s prehrambenimi paketi in finančno pomočjo.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042255234

/13/...tako se bo tudi MIP pridružil mnogim slovenskim podjetjem, kjer so v teh dneh objavili stečaje, še vedno pa delavcem niso izplačali letošnjih plač: Embarassed

Volk: Bančniki niso zaupali mojim idejam

Zaposleni letos še niso dobili plač, prav tako jim MIP, ki odhaja v stečaj, dolguje polovico regresa za lansko leto "Najkasneje jutri bomo vložili predlog za uvedbo stečajnega postopka," je za Dnevnik včeraj povedal koordinator Skupine Mesna industrija Primorske (MIP) Vojteh Volk "Brez sodelovanja bank nismo imeli pogojev, da bi izplavali iz težav. Odgovora žal nismo dočakali," je dodal. Spomnimo, da so banke od vodstva MIP do včeraj zahtevale revidirane poslovne rezultate za minulo leto, vendar so nadzorniki MIP dan pred iztekom roka, ki so ga postavile banke, potrdili predlog uprave za stečaj podjetja. Včeraj smo že poročali, da so nadzorniki podprli predlog vodstva za ustanovitev novega podjetja, ki bi, tako pravi Volk, najelo aktivne dele MIP, blagovno znamko ter prevzelo domače in mednarodne pogodbe. Po njegovih besedah bi bili v novem podjetju "zainteresirani lastniki iz Slovenije in začasno tudi banke". Z vprašanjem, kdo bi lahko prevzel delujoči del MIP, pa se po naših informacijah zadnje dni ukvarjajo tudi banke upnice. Te pa menda niso enotnega mnenja. Naši viri trdijo, da naj bi se med bankami oblikovala dva kroga, in sicer prvi okoli Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), drugi okoli Abanke. NKBM naj bi se zavzemala predvsem za to, da vodenje vitalnih delov MIP prevzame murskosoboška družba Panvita, medtem ko naj bi se Abanka bolj nagibala k ustanovitvi samostojnega podjetja. Za njegov zagon bi namenili od pet do deset milijonov evrov, kasneje pa bi ga lahko prodali. Naj omenimo, da sta omenjeni banki največji upnici MIP, a medtem ko ima NKBM svojih okoli 30 milijonov evrov terjatev zavarovanih s hipotekami, ima Abanka po neuradnih informacijah za okoli 18 milijonov evrov terjatev slabša zavarovanja. O predlogu NKBM smo povprašali predsednika uprave Panvite Petra Polaniča. Pojasnil je, da se njihova ponudba za MIP, ki so jo dali konec januarja, izteče konec aprila. "Naša ponudba je še vedno pravno zavezujoča," je dejal, medtem ko informacij o dogovorih z NKBM ni želel komentirati. Spomnimo, da je Panvita že v svoji ponudbi pred meseci predlagala ustanovitev samostojne družbe MIP, d.o.o., na katero bi prenesli za Panvito zanimiv primorski del zmogljivosti MIP, medtem ko jih nakup Pomurke - ta zaposluje okoli 250 ljudi - ni zanimal. "Za Pomurko ni rešitve," pravijo naši viri, blizu bankam upnicam. "Od leta 2004 do 2007 smo v Skupino MIP vložili 25 milijonov evrov. Podjetje je tehnološko sodobno opremljeno, ima dobro blagovno znamko, pripravljeno za evropski trg," pravi Volk in pojasnjuje, da določeni del bančnega sektorja ni imel zaupanja v njegove ideje. Pravi, da so v družbo MIP, v kateri imajo 48-odstotni delež, vložili osem milijonov evrov lastnih sredstev, zdaj pa naj bi šla v stečaj tudi podjetja v njegovi lasti. Banke naj poskrbijo za meso Vodstvo MIP je bankam upnicam po naših informacijah včeraj poslalo dopis, v katerem jih poziva, da naj poskrbijo za premoženje družbe. Zaradi stečaja družbe je odgovornost zdaj na strani bank, menijo v MIP. Banke opozarjajo, da družba nima požarnega zavarovanja, prav tako je brez fizičnega zavarovanja, zaradi česar obstaja nevarnost poškodovanja premoženja. Znova naj bi opozarjali tudi na možnost uhajanja amonijaka, banke so po mnenju vodstva MIP prav tako dolžne preprečiti morebitni propad surovin. Na zavod za zaposlovanje 750 delavcev Skupine MIP Po besedah člana nadzornega sveta MIP Srečka Čatra je skupina imela lani 14 milijonov evrov izgube ob 27 milijonih evrov realizacije. Skupina MIP dolguje bankam malo več kot 70 milijonov evrov, za zagon proizvodnje pa bi potrebovali 18 milijonov evrov. Iz Skupine MIP bo na zavod za zaposlovanje odšlo nekaj več kot 750 delavcev, od tega 250 iz delniške družbe MIP in 120 iz družbe MIP Maloprodaja. Zaposleni v skupini letos še niso dobili plač, prav tako jim MIP dolguje polovico regresa za lansko leto. Delavcem so priskočili na pomoč v novogoriškem območnem odboru Rdečega križa in pri škofijski Karitas Koper.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042256220

BOBU BOB
Janko Hadler, sindikalist v Pomurki: "Stečaj je edina rešitev, ki bo delavcem pomagala priti vsaj na zavod za zaposlovanje in tam dobiti denarno nadomestilo."
Sreda, 1. april 2009
http://www.vecer.com/

/13/...najem in ponovno odprtje poslovalnic MIPa: Laughing

Pivka perutninarstvo je najela Mipove mesnice, ki bodo prihodnji teden znova odprte Pivka perutninarstvo bo od srede, 20. maja, začela odpirati 12 Mipovih mesnic na severnem Primorskem. Od družbe Mip Maloprodaja v stečaju so namreč v najem vzeli zdaj zaprte poslovalnice, zaposlili pa bodo tudi 45 delavcev, ki so do uvedbe stečaja delali v mesnicah, je za STA povedala vodja marketinga v družbi Pivka perutninarstvo Petra Skok. V kolikor bi se proizvodnja v Mipu nadaljevala, potem bi država o tem obvestila Evropsko komisijo in v tem primeru bi slednja morda lahko to sprejela na način, da ne bi bilo potrebno vrniti evropskih sredstev, ki jih je prejel Mip. Pivko perutninarstvo je propad družbe Mip zelo prizadel, saj je izgubila prodajna mesta v verigi Mipovih mesnic, s katerimi je sodelovala več desetletij, neporavnanih pa ima tudi veliko terjatev do novogoriškega mesnopredelovalnega podjetja. Pivška družba je zato ponudbo za prevzem mesnic podala takoj po uvedbi stečaja, saj so v prekinitev v delovanju prodajaln močno zmanjša tudi vrednost stečajne mase družb Mip in Mip maloprodaja, so sporočili iz Pivke perutninarstva. Z odprtjem mesnic bodo zagotovili delo 45 delavcem in skušali ohraniti prodajne police za svoje izdelke ter za morebiten povratek Mipa, so poudarili. "Trg živilsko predelovalnih izdelkov se iz trgovskih sistemov seli v diskonte, kjer mi nismo navzoči. Prav zato želimo ohraniti vsako prodajno polico," je odločitev pojasnil delal predsednik uprave pivške družbe. Janez Rebec. Pogodba o najemu mesnic je zaenkrat podpisana za kratek čas, kar pomeni določeno tveganje, vseeno pa upajo, da bodo lahko v nadaljevanju poslovalnice najeli za daljše obdobje, pogodbo podaljšali do razrešitve stečaja Mipa oz. do zakonsko dovoljenega roka, so še sporočili iz Pivke. Prodajna programa Pivke Perutninarstva in Mipa se ne prekrivata, tako da bodo Mipovi izdelki ob vnovični oživitvi proizvodnje v novogoriškem podjetju, imeli prednost na policah mesnic, so še dodali. Pogačnik: Če bi se proizvodnja Mipa nadaljevala, morda sredstev ne bi bilo treba vrniti V kolikor bi se proizvodnja v Mipu nadaljevala, potem bi država o tem obvestila Evropsko komisijo in v tem primeru bi slednja morda lahko to sprejela na način, da ne bi bilo potrebno vrniti evropskih sredstev, ki jih je prejel Mip. Tako je bilo na današnji novinarski konferenci razumeti kmetijskega ministra Milana Pogačnika. "Ta možnost obstaja in na temu se intenzivno dela," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter dodal, da se minister za finance Franc Križanič pogovarja z bankami upnicami ter nekaterimi drugimi zainteresiranimi, da bi se proizvodnja čim prej nadaljevala. "Tu so sicer določene nejasnosti, predvsem zaradi tega, ker bi bilo zelo verjetno potrebno ohraniti tudi blagovno znamko, saj sprememba blagovne znamke lahko spremeni odločitev komisije glede tega," je še dodal Pogačnik.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042266855
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Maj 16, 2009 12:38 pm; skupaj popravljeno 10 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sre Jul 30, 2008 1:30 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KRONA HOLDING d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...kot že toliko iztisnjenih malih delničarjev v Sloveniji,se bo tem pridružilo še 2010 malih delničarjev KRONE HOLDING d.d. z 2,2 € ˝pravične˝denarne odpravnine po delnici: Embarassed

Pulsar bo iztisnil male delničarje Krone
Pulsar Holding bo na skupščini Krone Holding, ki je napovedana za 29. avgust, sklenil še zadnje dejanje v prevzemu Krone Holding. Iz njenega lastništva bo namreč iztisnil še preostalih 2010 malih delničarjev in postal edini lastnik družbe, ki jo tako kot Pulsar Holding vodi Marko Vavpetič. Dnevni red skupščine Krone Holding poleg predloga, da ves bilančni dobiček v višini 2,1 milijona evrov ostane nerazporejen, med pomembnejšimi predlogi vsebuje le še iztisnitev malih delničarjev. Ti bodo kot odpravnino prejeli 2,2 evra odškodnine za delnico, kar je identično ceni, po kateri je Pulsar prevzel Krono, oziroma skoraj petino manj, kot je konec decembra lani znašala knjigovodska vrednost delnice. Po vsej verjetnosti bo iztisnitvi malih delničarjev Krone Holding sledila pripojitev družbe k Pulsar Holdingu, ki je v lasti Finire Gorazda Borštnarja, saj bodo s tem zmanjšali stroške poslovanja in okrepili finančno moč Pulsarja. Dolgoročno bi sledila tudi pripojitev Pulsar Holdinga k Finiri, s čimer bi nastal holding, ki bi imel več kot 70 milijonov evrov sredstev in 48,8 milijona evrov kapitala, medtem ko so lani vse omenjene družbe ustvarile za 2,3 milijona evrov čistega dobička.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/336928

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Čet Jul 31, 2008 12:00 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NRG

/13/...ob vseh stečajnih peripetijah, je bilo poslovanje podjetja, kot kaže zgolj v korist večinskemu lastniku in seveda v škodo delavcem in malim delničarjem: Embarassed

So direktorji delali le v korist največjih lastnikov?
Začetek stečaja mariborskega NGR zaznamujejo sprenevedanje, skrivanje in izmikanje odgovornih in seznanitev z "zanimivimi" posli, zlasti v času, ko sta bila večinska lastnika mariborsko CPM in ljubljanski Agave Svojčas je mariborski NGR veliko sodeloval pri gradnji slovenskega avtocestnega omrežja Tri mesece je že od začetka stečaja v mariborski družbi NGR, a stečajni upraviteljici Alenki Gril do danes še ni uspelo opraviti primopredaje poslov in dokumentacije. Dejansko je bil telefonski pogovor edini stik, ki ga je s človekom, ki naj bi bil po vseh uradnih podatkih direktor, sploh imela. Tudi v stečaju se torej nadaljuje skrivanje in prikrivanje, izmikanje in sprenevedanje odgovornih in lastnikov v NGR in v zvezi z njim, o čemer smo v Večeru v tem letu že nekajkrat pisali - bodisi niso bili dosegljivi, jih ni bilo mogoče izslediti, so se izmikali pogovoru in odgovoru na vprašanja, poslana po elektronski pošti, odgovarjali, da ne vedo, kdo je novi lastnik ali direktor...
Manjko ključnih podatkov in dejstev seveda tudi stečajni upraviteljici močno otežuje izvedbo stečajnega postopka. "Zgrožena sem nad strahotnim sprenevedanjem večine vpletenih v to zgodbo," je povedala za Večer: "Nihče ničesar ne ve, nihče nikogar ne pozna, ne odzivajo se na klice in dopise..." Grilova je tako od Celjana Aleša Fistra, ki je v sodnem registru vpisan kot direktor, dobila le kadrovsko dokumentacijo. Ob začetku stečaja je NGR zaposloval 50 ljudi, med njimi jih je bilo 20 napotenih na delo v nemško podružnico; do zaključka del bodo ti tudi ostali zaposleni, preostalim tridesetim je zaposlitev z začetkom stečaja prenehala. Poslovne dokumentacije za to leto še nima, zato tudi ni bilo mogoče oddati zaključnega računa na dan pred začetkom stečaja, kot veleva zakonodaja. O nastalih težavah je obvestila Davčno upravo RS in jih prosila za podaljšanje roka, pa tudi za pregled poslovanja družbe v lanskem in letošnjem letu ter poslovanja s povezanimi osebami. Med njimi Grilova našteje Cestno podjetje Maribor (CPM) in ljubljansko družbo Agave. Različna podjetja, isti ljudje Znano je, da je CPM, ki je bil večinski delež v NGR leta 2005 kupil od Preventa, lani oktobra tega prodal Agavu. Svojega deleža so se Ljubljančani sicer hitro znebili. A očitno le navidezno, saj so se imena oseb, povezanih z lastniškimi in vodstvenimi vlogami v NGR, še naprej prepletala. Po podatkih, s katerimi je stečajni upraviteljici Grilovi postregel nekdanji lastnik in direktor podjetja Agave Igor Kirn, je ta svoj paket delnic NGR prodala mariborski "trgovki" Maxini. Kirn je sicer tudi direktor Maxine, ki naj bi bila delnice NGR že prodala naprej, prav tako mariborski družbi Merek. Po teh podatkih naj bi bilo torej to podjetje, katerega lastnik in direktor je Celjan Darko Sečki, zdaj največji posamični lastnik NGR. Po podatkih KDD pa je to še vedno Agave (v dobrih 45 odstotkih). Drugi večji lastnik naj bi bilo mengeško podjetje Los oprema (24 odstotkov). Se pa v povezavi z Darkom Sečkim znova pojavi ime Aleša Fistra: iz spletne poslovne baze GVin izvemo, da je pred nekaj meseci od Sečkega kupil družbo NPT s sedežem v Celju, zoper katero pa je sodišče konec junija začelo postopek izbrisa iz sodnega registra. Po podatku iz Poslovnega registra Slovenije je Fister tudi novopečeni stoodstotni lastnik in direktor Agav. Grilova pravi, da ji je sicer Fister povedal, naj on sploh ne bi bil več direktor NGR, ampak da je to Mitja Jontez iz Hrastnika. Ta pa je stečajni upraviteljici le pisno pojasnil, da je sicer res bil imenovan za direktorja, a da ni vpisan v sodni register in da tudi nima nobene dokumentacije podjetja. Tožbe zoper direktorje in nadzornike Ob delnem pregledu poslovanja družbe v lanskem letu, ki ga je že uspela opraviti, je stečajna upraviteljica ugotovila, da je NGR takrat prodal vse premoženje, ki ga je imel in je bilo predvideno za poplačilo upnikov v prisilni poravnavi. Posli, ki posebej izstopajo, so bili opravljeni v obdobju, ko je bil večinski lastnik v NGR še CPM: večje prodaje premoženja, nakup zemljišča v Iraku (v začetku junija 2007), dva milijona evrov posojila za CPM, visoki zneski za odvetniške storitve...
Na CPM kljub naši prošnji posameznih poslov niso želeli pojasnjevati. "Ocenjujem, da vsakokratni večinski lastniki - najprej CPM, potem Agave in Maxina ter zdaj Merek - sploh niso imeli namena izpeljati prisilne poravnave in poplačati upnikov, ampak so vedno imenovali direktorja, ki je poslovanje vodil tako, da je imel korist le največji lastnik. Največji oškodovanci so upniki tega podjetja, seveda pa tudi delavci," komentira Grilova, ki je prepričana, da direktorji in člani nadzornega sveta svoje naloge niso opravili tako, kot jim veleva zakon, in upa, da jim bodo to lahko tudi dokazali pred ustreznimi organi. Narok za preizkus terjatev do NGR bo 1. septembra. Grilova pričakuje, da bo takrat oblikovan upniški odbor, ta bo tudi odločil, katere ukrepe in proti komu naj stečajna upraviteljica sproži. Ker bo NGR v začetku primanjkovalo sredstev za vložitev tožb, jih bodo morali založiti večji upniki. Nekaj premoženja je sicer še ostalo, a še ni ocenjeno, zato Grilova tudi ni mogla odgovoriti na vprašanje, kdaj bodo nekdanji delavci NGR prejeli, kar jim ta dolguje. Terjatve upnikov so sicer - po besedah stečajne upraviteljice - ogromne, končnega podatka o višini prijavljenih terjatev in številu upnikov pa nam še ni mogla posredovati.
http://www.vecer.si/clanek2008073105347949

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Čet Jul 31, 2008 12:23 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI:

MAOS, ISKRA KONDENZATORJI in MALI DELNIČARJI

/13/...iz lastniške strukture bodo iztisnili še 71 preostalih malih delničarjev iz ISKRE KONDENZATORJEV in jim ponudili 7 € denarne odpravnine na delnico: Embarassed

Šešok bo iztisnil delničarje Iskre Kondenzatorji

Na skupščini družbe Iskra Kondenzatorji, ki bo 28. avgusta, bodo delničarji na predlog največjega lastnika Iskre odločali o iztisnitvi malih delničarjev. Iskra že zdaj obvladuje 93 odstotkov družbe iz Semiča, po izključitvi 71 malih delničarjev pa bi iz lastništva dokončno izstopila tudi nemška družba Kondensatoren und Wandler Beteiligungsgesselschaft (KUW), ki je pred leti obvladovala skoraj 87 odstotkov družbe. Male delničarje, ki imajo v lasti slabih sedem odstotkov družbe, bo Iskra izplačala s sedmimi evri denarne odpravnine na delnico, kar skupaj znese 280.000 evrov. Kot je znano, je predsednik uprave Iskre Dušan Šešok skupaj s članom uprave Jožetom Godcem več kot polovični lastnik Maosa, ki ima prek Iskre v lasti že skoraj vso nekdanjo Iskro. Zadnje leto so prihodki Iskre kondenzatorjev upadli za 7,4 odstotka, samo prihodki od prodaje za kar osmino, na 25,4 milijona evrov. Temu ustrezno je bil nižji čisti dobiček, ki predstavlja le petino tistega iz leta 2006. Znašal je 194.000 evrov. Pomembno je tudi dejstvo, da so samo lani močno zmanjšali število zaposlenih, in sicer so odpustili ali ukinili kar petino delovnih mest. Iskro Kondenzatorji sicer še vedno bremenijo dolgovi iz časov nekdanje nemške uprave, saj bodo za pokrivanje prenesene izgube namenili ves lanski bilančni dobiček. Predsednik uprave Robert Srabotič za komentar poslovanja v tem letu ni bil dosegljiv zaradi kolektivnega dopusta.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/337273

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 24 Mar 2021 00:40; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pet Avg 01, 2008 2:15 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KBM INFOND d.d. ID in ID 1 - INFOND GLOBAL in INFOND DYNAMIC

/13/...v Sloveniji bomo po preoblikovanju investicijskih družb KBM Infond d.d. dobili dva nova vzajemna sklada in sicer INFOND GLOBAL in INFOND DYNAMIC,t ako, da je ob tem zanimiv tudi davčni vidik omenjenih preoblikovanj: Shocked

Infondova ida bosta vzajemna sklada
Predvidoma v začetku septembra bodo sedanji lastniki delnic Infond id in Infond id 1 postali imetniki točk vzajemnih skladov Infond Global in Infond Dynamic. Vzajemna sklada, katerih točke bodo kotirale tudi na Ljubljanski borzi, bo še naprej upravljal KBM Infond Stanko Brglez: "Predvidoma v začetku septembra naj bi lastniki obeh idov že imeli možnost točke obeh vzajemnih skladov prodati bodisi na Ljubljanski borzi ali pa naši družbi za upravljanje." Družba KBM Infond je v sredo od Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) prejela odločbo, po kateri ji je v skladu s sklepom na letošnjih skupščinah delničarjev dovoljeno preoblikovanje investicijskih družb Infond id in Infond id 1 v vzajemna sklada Infond Global in Infond Dynamic. Infond id ima še nekaj manj kot 36 tisoč delničarjev, Infond id 1 pa okrog 34.500. Dividende v točkah novih vzajemnih skladov "Sedaj je treba počakati, da se v sodnem registru izbrišeta obe investicijski družbi, potem pa ima Klirinško depotna družba (KDD) osem dni časa, da upravičencem izda nematerializirane investicijske kupone novih dveh vzajemnih skladov. Z delnicami obeh idov se bo normalno trgovalo na Ljubljanski borzi do obdobja teden dni pred izbrisom iz sodnega registra, potem pa bo še kakšen teden dni potekal vpis točk v KDD. V teh dveh tednih naj se ne bi trgovalo z delnicami oziroma točkami. Predvidoma v začetku septembra pa naj bi lastniki obeh idov že imeli možnost točke obeh vzajemnih skladov prodati bodisi na Ljubljanski borzi ali pa naši družbi za upravljanje," nam je pojasnil Stane Brglez, predsednik uprave KBM Infond. Brglez je dodal, da bodo delničarji obeh Infondovih idov za neto znesek letošnjih dividend prejeli dodatne točke vzajemnih skladov. Spomnimo, da je bila letos pri Infondu id dividenda 1,46 evra bruto na delnico, v Infondu id 1 pa 0,73 evra. Oba Infondova ida skupaj upravljata za skoraj 143 milijonov evrov sredstev, Stane Brglez pa verjame, da se njihov obseg preoblikovanju ne bo bistveno znižal. Namreč, prvo leto po preoblikovanju bo prodaja točk vzajemnih skladov Infond Dynamic in Infond Global obdavčena v višini 10 odstotkov vrednosti točke, drugo leto pa v višini petih odstotkov. V naslednjih letih bodo izstopni stroški enoodstotni. Za pristop k skladoma bodo vstopni stroški do maksimalno treh odstotkov. Letna upravljavska provizija bo 1,5 odstotka od vrednosti sklada, skrbniški stroški pa 0,03 odstotka. Ta dva stroška se tudi že upoštevata pri dnevnem izračunu točke. Dodajmo, da bo Infond Global uravnoteženi vzajemni sklad, ki bo imel med 50 in 75 odstotkov sredstev sklada v lastniških vrednostnih papirjih, ter največ do polovice sredstev v dolžniških vrednostnih papirjih. Infond Dynamic pa bo, kakor pove že ime, delniški vzajemni sklad, ki bo kar do 75 odstotkov sredstev imel naloženih v lastniških vrednostnih papirjih. Diskont na Ljubljanski borzi kopni Kako pa bo z davčno obravnavo preoblikovanja Infondovih idov v vzajemna sklada? Samo preoblikovanje se ne šteje za odsvojitev, zato ni obdavčeno. Ob morebitni kasnejši prodaji točk tisti, ki so pridobili delnice obeh idov pred skoraj 15 leti ob lastninskem preoblikovanju, ne bodo obdavčeni, vsi ostali pa. Sicer pa velja obdavčitev, tako kot pri vseh drugih vrednostnih papirjih, glede na dobo imetništva - prvih pet let znaša 20 odstotkov od ustvarjenega dobička, potem 15, 10 in 5 odstotkov, po 20 letih imetništva papirja pa se kapitalski dobiček (razlika med prodajno in nakupno vrednostjo, zmanjšano za priznane trgovalne stroške) več ne obdavčuje. Tistim, ki so delnice Infondovih idov kupili pred 1. januarjem 2003, se za nabavno vrednost upošteva vrednost 1. januarja 2006, ko je bil Infond id na Ljubljanski borzi vreden 9,2457 evra, Infond id 1 pa 4,7846 evra. Poudariti še velja, da po preoblikovanju obeh Infondovih idov v vzajemna sklada, imetniki delnic zadržijo delež v kapitalu, kakor so ga imeli ob preoblikovanju. Včeraj se je vrednost obeh Infondovih idov zvišala za blizu dva odstotka. Zanimivo pa je to, da pri Infondu id 1 diskont znaša le še 6,5 odstotka (razlika med knjigovodsko in borzno vrednostjo), četudi bo prvo leto izstopna provizija 10-odstotna. Pri Infondu id je bil včeraj diskont dobrih 13 odstotkov.
http://www.vecer.si/clanek2008080105348317

ENOTNI TEČAJ
01.08.2008
Infond ID 1 - 6,4 EUR - IFDR
Infond ID - 11,7 EUR - IFIR
10.09.2008
Infond ID 1 - 5,97 € - IFDR
Infond ID - 11,29 € - IFIR
07.10.2008 Infond ID 1 - 5,40 € - IFDR
Infond ID - 10,30 € - IFIR
03.02.2009 Infond ID 1 - 4,04 € - IFDR
Infond ID - 9,37 € - IFIR

INFOND GLOBAL - INDGL

/13/...danes je prispelo obvestilo o stanju enot sklada INFOND GLOBAL - INDGL ter obvestilo o izplačilu DIVIDENDE oz.zamenjavi le-te po odbitku 20% davka na dobiček v enote premoženja VEP 11,9782 € na obračunski dan 30.09.2008:

Na osnovi sklepa delničarjev uravnotežene investicijske družbe Infond ID, d.d., ki je bila 29.maja 2008, je KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o.,izvedla preoblikovanje Infond ID,d.d.,v uravnoteženi vzajemni sklad INFOND GLOBAL.Z dnem vpisa vzajemnega sklada v sodni register ste postali imetnik toliko enot vzajemnega sklada INFOND GLOBAL, kolikor ste imeli delnic investicijske družbe na dan izbrisa le iz sodnega registra. Ob preoblikovanju smo dividende, ki izhajajo iz lastništva delnic Infond ID, d.d., pripisali v obliki enost premoženja INFOND GLOBAL.Razliko med pripadajočim zneskom dividend in ceno celih enot sklada v znesku 11,63 € vam bomo nakazali na transakcijski račun. Enote premoženja INFOND GLOBAL kotirajo tudi na Ljubljanski borzi, zato podatke o stanju enot premoženja vodi Klirinško depotna družba, ki vam bo na začetku leta 2009 posredovala novo informacijo o imetništvu enot. MENJALNO RAZMERJE Če ste bili na dan vpisa izbrisa imetnik delnic Infond ID, d.d., o čemer smo delničarje obvestili z objavo v dnevnem časopisu Večer, ste v skladu z MENJALNIM RAZMERJEM 1:1 postali imetnik enot premoženja uravnoteženega vzajemnega sklada INFOND GLOBAL.Izpis stanja o imetništvu investicijskih kuponov vzajemnega sklada vam bo v začetku leta 2009 poslala Klirinško depotna družba, d.d.

DIVIDENDE SO IZPLAČANE V CELIH ENOTAH SKLADA

Ker bodo enote kotirale na borzi, smo pri izplačilu dividend na vaš račun pripisali samo cele enote sklada.Ostanek denarja vam nakazujemo na vaš osebni račun.Davek od prejetih dividend je že plačan - od izglasovanih bruto dividend na delnico smo že poravnali 20% davka na kapitalski dobiček, tako da s prejemom teh dodatnih enot nimate nobenih davčnih obvesznosti. Novonastala vzajemna sklada dividend ne bosta izplačevala, ampak se bodo vsi ustvarjeni dobički, prejete obresti in dividende takoj odražali v dnevni vrednosti enote sklada.

PREOBLIKOVANJE NI OBDAVČENO

Preoblikovanje investicijske družbe v vzajemni sklad ne bo vplivali na vaš davčni položaj, saj se zamenjava delnic investicijskih družb za investicijske kupone vzajemnih skladov ne šteje za obdavčljivo odsvojitev. Kot imetnik investicijskih kuponov boste kot dan pridobitve upoštevali datum pridobitve delnic investicijske družbe oziroma pooblaščene investicijske družbe, kot nabavno vrednost pa vrednost delnice investicijske družbe oziroma pooblaščene investicijske družbe na dan njene pridobitve, upoštevaje, da je menjalno razmerje 1:1.Če je bila delnica investicijske družbe oziroma pooblaščene investicijske družbe pridobljena pred 01.01.2003, se upošteva njena vrednost na dan 01.01.2006.
Stanje na dan 06.10.2008
VEP 11,60 €
Število enot premoženja: 8.958.225
Vrednost premoženja vzajemnega sklada: 103.915.410 €
Skupna vzstopna provizija: do 3% Skupna izstopna provizija:
1 leto - 10%;
2 leto - 5%;
1% po 2 letih
Upravljalska provizija: 1,5%
Skrbniška provizija: 0,03%
http://www.infond.si/vzajemni-skladi/infond-global/

PORTFELJ SKLADA na dan 31.12.2008:
Naziv vrednostnega papirja Delež v skladu
PIVOVARNA LAŠKO D.D. 9.66%
MARIBOR FINANCE B.V. 8.83%
KRKA D.D. NOVO MESTO 7.57%
HIT D.D. NOVA GORICA 7.13%
INTEREUROPA KOPER D.D. 4.51%
OBVEZNICA BANKE CELJE 4.34%
OBVEZNICA PRB10 4.23%
ALLIANZ AG 3.42%
TELEKOM SLOVENIJE D.D. LJUBLJANA 3.18%
ABANKA VIPA 3.16%
CETIS CELJE D.D. 2.89%
NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR 2.72%
SLOV.ODŠKODNINSKA DRUŽBA 2.25%
DEUTSCHE BANK AG 1.95%
OMV AG 1.74%
OAO GAZPROM-SPON ADR REG S 1.60%
ENI SPA 1.57%
NOVARTIS AG-REG SHS 1.48%
IBERDROLA SA 1.46%
STADA ARZNEIMITTEL AG 1.46%
CONOCO PHILLIPS 1.43%
BAYERISCHE MOTOREN WERKE AG 1.42%
JOHNSON & JOHNSON 1.37%
DEUTSCHE TELEKOM 1.23%
LYXOR ETF CHINA ENTERPRICE 1.18%
LUKOIL - SPON ADR 1.10%
E.ON 1.09%
ALUMINUM CORP. OF CHINA 1.01%
CHINA MOBILE HK LTD 0.99%
POZAVAROVALNICA SAVA 0.81%
TATNEFT - ADR 0.80%
BANKA CELJE 0.71%
TERME TOPOLŠICA D.D. 0.71%
PETROCHINA CO.LTD. 0.71%
LUKA KOPER D.D. 0.65%
AERO CELJE D.D. 0.58%
ADRIA AIRWAYS LJUBLJANA 0.57%
AERODROM LJUBLJANA D.D. 0.45%
SKUPINA PRVA.ZAVAROVALNIŠKI HOLDING,D.D. - PRVA INSURANCE 0.42% CASINO PORTOROŽ D.D. 0.35%
ERSTE BANK 0.31%
MOBILE TELESYSTEMS - SP ADR 0.28%
NOVOLES-LESNA INDUSTRIJA STRAŽA D.D. 0.21%
LJUBLJANSKE MLEKARNE D.D. LJUBLJANA 0.17%
LYXOR ETF RUSSIA 0.17%
VIMPELCOM-SP ADR 0.16%
KOŠAKI TMI D.D. MARIBOR 0.10%
SŽ-ŽELEZNIŠKA TISKARNA LJUBLJANA D.D. 0.08%
CINKARNA CELJE D.D. 0.07%
NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC D.D. 0.00%
GEP KARTONAŽA M.SOBOTA D.D. 0.00%

INFOND DYNAMIC - INDDY

/13/...danes je prispelo obvestilo o stanju enot sklada INFOND DYNAMIC -INDDY ter obvestilo o izplačilu DIVIDENDE oz.zamenjave le-te po odbitem 20% davku na dobiček v enote premoženja sklada VEP 5,2369 € na obračunski dan 13.10.2008:

Na osnovi sklepa skupščine delničarjev delniške investicijske družbe Infond ID 1, d.d., ki je bila 29. maja 2008, je KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o., izvedla preoblikovanje Infond ID 1, d.d., v delniški vzajemni sklad INFOND DYNAMIC.Z dnem vpisa vzajemnega sklada v sodni register ste postali imetnik toliko enost vzajemnega sklada INFOND DYNAMIC, kolikor ste imeli delnic investicijske družbe na dan izbrisa te iz sodnega registra. Ob preoblikovanju smo dividende, ki izhajajo iz lastništva delnic Infond ID 1, d.d., pripisali v obliki enot premoženja INFOND DYNAMIC.Razliko med pripadajočim zneskom dividend in ceno celih enot sklada v znesku 1,28 € vam bomo nakazali na transakcijski račun. Enote premoženja INFOND DYNAMIC kotirajo tudi na Ljubljanski borzi, zato podatke o stanju enost premoženja vodi Klirinško depotna družba, ki vam bo v začetku leta 2009 posredovala novo informacijo o imetništvu enot.

MENJALNO RAZMERJE

Če ste bili na dan vpisa izbrisa imetnik delnic Infond ID 1, d.d., o čemer smo delničarje obvestili z objavo v dnevnem časopisu Večer, ste v skladu z MENJALNIM RAZMERJEM 1:1 postali imetnik enot premoženja uravnoteženega vzajemnega sklada INFOND DYNAMIC.Izpis stanja o imetništvu investicijskih kuponov vzajemnega sklada vam bo v začetku leta 2009 poslala Klirinško depotna družba, d.d.

DIVIDENDE SO IZPLAČANE V CELIH ENOTAH SKLADA

Ker bodo enote kotirale na borzi, smo pri izplačilu dividend na vaš račun pripisali samo cele enote sklada.Ostanek denarja vam nakazujemo na vaš osebni račun.Davek od prejetih dividend je že plačan - od izglasovanih bruto dividend na delnico smo že poravnali 20% davka na kapitalski dobiček, tako da s prejemom teh dodatnih enot nimate nobenih davčnih obvesznosti. Novonastala vzajemna sklada dividend ne bosta izplačevala, ampak se bodo vsi ustvarjeni dobički, prejete obresti in dividende takoj odražali v dnevni vrednosti enote sklada.

PREOBLIKOVANJE NI OBDAVČENO

Preoblikovanje investicijske družbe v vzajemni sklad ne bo vplivali na vaš davčni položaj, saj se zamenjava delnic investicijskih družb za investicijske kupone vzajemnih skladov ne šteje za obdavčljivo odsvojitev. Kot imetnik investicijskih kuponov boste kot dan pridobitve upoštevali datum pridobitve delnic investicijske družbe oziroma pooblaščene investicijske družbe, kot nabavno vrednost pa vrednost delnice investicijske družbe oziroma pooblaščene investicijske družbe na dan njene pridobitve, upoštevaje, da je menjalno razmerje 1:1.Če je bila delnica investicijske družbe oziroma pooblaščene investicijske družbe pridobljena pred 01.01.2003, se upošteva njena vrednost na dan 01.01.2006.
Stanje na dan 20.10.2008:
VEP 5,01 €
Število enot premoženja: 5.562.863
Vrednost premoženja vzajemnega sklada: 27.869.943,63 €
Skupna vzstopna provizija: do 3%
Skupna izstopna provizija:
1 leto - 10%;
2 leto - 5%;
1% po 2 letih
Upravljalska provizija:
1,5% Skrbniška provizija: 0,03%
http://www.infond.si/vzajemni-skladi/infond-dynamic/

INFOND GLOBAL - INDGL
Začetna vrednost točke: 11,9782 €
06.10.2008 - 11,60 €
17.10.2008 - 11,13 €
07.11.2008 - 10,81 €
03.02.2009 - 9,37 €
05.03.2009 - 8,88 €

INFOND DYNAMIC - INDDY
Začetna vrednost točke: 5,2369 €
17.10.2008 - 5,01 €
07.11.2008 - 4,92 €
03.02.2009 - 4,04 €
05.03.2009 - 3,70 €

OPOZORILO:

Opozorilo velja vsem tistim, ki bi zaradi razmer na borznih trgih hoteli prodati točke vzajemnega sklada, ker bi bila izstopna (kazenska) provizija za 1. leto od ustanovitve vzajemnega sklada kar - 10%; 2 leto - 5%; 1% po 2 letih, zato velja o temu temeljito razmisliti o vseh negativnih učinkih takega posla

PORTFELJ SKLADA z dne 31.12.2008:
Naziv vrednostnega papirja Delež v skladu
KRKA D.D. NOVO MESTO 8.24%
HIT D.D. NOVA GORICA 6.61%
NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR 4.90%
PIVOVARNA LAŠKO D.D. 4.81%
OBVEZNICA PRB10 4.78%
TEVA PHARMACEUTICAL-SP 4.31%
MARIBOR FINANCE B.V. 4.05%
ALLIANZ AG 3.28%
BAYERISCHE MOTOREN WERKE AG 3.25%
E.ON 3.07%
CHINA MOBILE HK LTD 2.92%
BASF AG 2.89%
INTEREUROPA KOPER D.D. 2.85%
CONOCO PHILLIPS 2.80%
ENI SPA 2.67%
OAO GAZPROM-SPON ADR REG S 2.55%
STADA ARZNEIMITTEL AG 2.41%
DEUTSCHE TELEKOM 2.02%
ALUMINUM CORP. OF CHINA 2.01%
MUENCHENER RUECKVER AG -REG 1.98%
OMV AG 1.85%
MOBILE TELESYSTEMS - SP ADR 1.80%
UNICREDIT SPA 1.73%
BNP PARIBAS 1.61%
TELEKOM SLOVENIJE D.D. LJUBLJANA 1.54%
EBAY INC. 1.46%
WYETH 1.46%
POZAVAROVALNICA SAVA 1.41%
VALERO ENERGY CORP. 1.37%
DEUTSCHE BANK AG 1.27%
NOVARTIS AG-REG SHS 1.25%
GORENJE VELENJE 1.01%
OTP BANK NYRT 0.95%
SUNTECH POWER HOLDINGS CO. 0.95%
CASINO PORTOROŽ D.D. 0.94%
COMPAGNIE GENERALE DE GEOPHYSIQUE 0.90% INDIA F. INC. 0.79%
DOW CHEMICAL 0.55%
VIMPELCOM-SP ADR 0.48%
LUKA KOPER D.D. 0.25%
ELEKTRO GORENJSKA KRANJ D.D. 0.09%

Drugo mnenje - KBM Infond d.o.o.

Tudi glede na to, da vzajemni sklad INFOND GLOBAL - INDGL - ISIN SI0021401128 in Delniški vzajemni sklad INFOND DYNAMIC - INDDY - ISIN:SI0021401136, z dnem 18.07.2011 nista več vpisana v KDD, se zato ob preoblikovanju in izdaji že omenjenih potrdil o hrambi investicijskih kuponov, odpira kar nekaj odprtih vprašanj o varstvu pravic delničarjev ali dosedanjih vlagateljev, saj je bilo do sedaj omenjene kupone lahko prosto kupiti in tudi prodati na borzi. Tudi glede samih vrednosti investicijskih kuponov je bilo preprosto potrebno pogledati v tečajnico in si vsaj vedel pri čemu si. Tako se tudi ob sami hrambi investicijskih kuponov, ki jih bo opravljala Družba KBM - Infond, družba za upravljanje d.o.o., za vsakega obstoječega delničarja povečujejo stroški oz.provizije, tako samega hranjenja kot tudi pri morebitni prodaji investicijskih kuponov. Poleg tega se odpirajo vprašanja, kdo je omenjeni družbi za upravljanje dovolil, da obstoječim delničarjem samoiniciativno izdelajo PRISTOPNE IZJAVE, katere so navedene v njihovem sporočilu z dne 18.07.2011, na katerih pa komitenti sploh niso podpisani. Torej smo postavljeni pred že izvršena dejstva, na katera kot obstoječi delničarji sploh ne moremo vplivati, zato nam spodnja zgodba da dovolj dobro vedeti, kam nas je pripeljalo dosedanje izigrano zaupanje.

SPAČENA ODGOVORNOST

Dovolj poučna je zgodba o uspehu pri pridobitvi lastninskih certifikatov na začetku devetdesetih let za 100.000 sit, 200.000 sit, 250.000 sit, 300.000 sit, 350.000 sit in 400.000 sit ter njihovi kasnejši vložitvi v investicijsko družbo KBM Infond. Kasneje je bilo pri preoblikovanju v Vzajemni sklad Infond Globalni in Infond Dinamični, potrebno čakati 1 leto, da ne bi bili ob morebitni prodaji, dodatno kaznovani še s kazensko provizijo.

CERTIFIKATI KBM Infond

Glede na vse dogodke v pivovarski idilični pri(h)vatizaciji, da bomo spet mali delničarji, ki s(m)o vložili lastninske certifikate v družbo KBM Infond, sedaj potegnili ta kratko. Tako so bile pridobljene delnice Infond Holdinga d.d., Center naložbe d.d., in delnice vzajemnega sklada Infond Dynamic in vzajemnega sklada Infond Global, tako, da sta imeli v samo enem letu kar dve naložbi porazne in sramotne rezultate, ki jih zadnja antiŠrotovska bančna dogajanja, še bolj nižajo in povzročajo še večje izgube, ki se bodo poznala zgolj in samo v žepu še preostalih malih delničarjev.
1. Infond Holding:
18.08.2007 - 5.95 €
07.08.2009 - 0,0870 € ( kar pomeni izgubo 98,5%) 19.08.2009 - 0,0560 €
2.Center Naložbe: 18.08.2007 - 8,27 €
07.08.2009 - 0,2520 € (kar pomeni izgubo 96,9%)
19.08.2009 - 0,1200 €

CERTIFIKAT
Tako se je iz takratnega certifikata za 400.000 sit pridobilo naslednje delnice:
Vrednosti avgusta 2008:
Infond Holding - 189 delnic - IFFR - 8,77 € = 1.666,30 €
Center naložbe - 43 delnic - IFHR - 7,02 € = 294,84 €
Infond ID 1 - 56 delnic - IFDR - 6,90 € = 386,40 €
Infond ID - 92 delnic - IFIR - 13,26 € = 1219,92 €
Ob lanskoletnemu zadnjemu preoblikovanju smo tako pridobili še iz delnic Infond ID 1 ter Infond ID,zamenjano za enakovredno vrednost premoženja v obliki točk vzajemnih skladov Infond Global in Infond Dynamic:
Infond Holding - 189 delnic - IFFR = 13,23 €
Center Naložbe - 43 delnic - IFHR = 7,74 €
Infond Global - 92 delnic - INDGL = 805 €
Infond Dynamic - 55 delnic - INDDY = 227,70 €
* Poleg omenjenega je bil zadnji lanski pripis dividend tako dodan ostalim enotam premoženja vzajemnih skladov, tako, da je stanje 17.avgusta 2009 naslednje:
Infond Holding - 189 delnic - IFFR = 13,23 €
Center naložbe - 43 delnic - IFHR = 7,74 €
Infond Global - 100 delnic - INDGL = 875 €
Infond Dynamic - 62 delnic - INDDY = 256,68 €
*** Katastrofalni padec vrednosti premoženja v samo enemu letu:
17.avgust 2008 - 3.567,46 €
17.avgust 2009 - 1.152,65 €
19.avgust 2009 - 1.139,56 € - (izguba -68%)
29.september 2009 - 1.255,04 €
20.november 2009 - 1.286,87 €
09.december 2009 - 1.434,85 €
22.december 2009 - 1.260,92 €
12.februar 2010 - 1.205,59 €
19.marec 2010 - 1.276,67 €
26.april 2010 - 1.284,49 €
14.junij 2010 - 1.241,36 €
22.november 2010 - 1.273,49 €
28.december 2010 - 1.257,63 €
15.april 2011 - 1.211,28 €
27.junij 2011 - 1.159,93 €

DIVIDENDE
* Ob tem velja omeniti tudi še izplačilo dividend v letu 2006, za ustvarjene dobičke v letu 2002, 2003, 2004, 2005 v znesku bruto 90,80 € in neto 72,65 €. Prav tako v letu 2007 za leto 2006 v znesku bruto 97,92 € in neto 78,34 €, tako se je premoženjska bilanca vmes le malenkost izboljšala.

Številke so jasne in izguba v žepih tudi.

Kot vidimo so bile 189 delnic Infond Holding in 43 delnic Center Naložb še v avgustu leta 2008 vredne celih 1.961,14 €.
Danes so pa vredne le še rekordnih 0,43 €...

Certifikati:
100.000 sit - vrednost danes - 281,30 €
200.000 sit - vrednost danes - 577,64 €
250.000 sit - vrednost danes - 722,93 €
300.000 sit - vrednost danes - 863,58 €
350.000 sit - vrednost danes - 1.009,44 €
400.000 sit - vrednost danes - 1.159,93 €

Vse državne institucije in tiste, ki bi morale zaščititi premoženje malih delničarjev, za to do danes praktično niso naredile še ničesar. Za izgubljeno premoženje bi morali proti odgovornim vložiti skupinsko odškodninsko tožbo...tako kot v tujini proti Bernardu Madoffu ter medijskemu mogotcu Conradu Blacku, Danielu Marinu, soustanovitelju propadlega hedge sklada, Bayou Group Samuel Israel, WorldComovemu direktorju Bernard Ebbers, Enronov Jeffrey Skillinga, najbogatejšega Kitajca HUANG GUANGYUja, je sedaj tudi nekoč vodilni Parmalatov šef Calisto Tanzi dočakal sodbo z 18 leti zapora ter plačila odškodnine v višini 2mrd€, kar postavlja nove mejnike za kaznovanje poslov po takoimenovani Ponzijevi shemi, ki so opeharile na več desettisočev malih delničarjev. Ob tem bi lahko rekli, da kaznovalna politika za take prekrške, žal, velja vsepovsod, razen pri nas zaenkrat (še) ne...

Kaznovana banka HSBC & NHFA

HSBC banko kaznovali zaradi ponujanja neprimernih produktov
www.dnevnik.si/poslo...1042493030

Zadnj e kazni FSA:
* £ 10.5m: HSBC kaznovali hčerinsko družbo NHFA prodaja naložbe obveznice za starejšim strankam
* £ 6.3m: Private Coutts bank kaznovani za opisovanje AIG obveznice kot nizko tveganje
* £ 5.95m: Credit Suisse kaznovani za napačen nasvet pri prodaji kompleksnih finančnih produktov
www.bbc.co.uk/news/b...s-16030451

* vse zgoraj opisano temelji na dejanskih podatkih in aktivnostih, ki sem jih spremljal ob podedovanemu certifikatu za 400.000 sit, ki ga je oče vložil v investicijsko družbo InfondZlat, ki ga je upravljal Infond d.o.o., zato lahko njihove visokoleteče obljube, lahko presojamo zgolj na podlagi doseženih in zgoraj objavljenih poraznih rezultatih in donosnosti. V vsakem primeru, pa gre za izgubo osebnega premoženja in še bolj zaupanja, ki ga ni moč več povrniti!

CERTIFIKATNA PRI(H)VATIZACIJA

Ob vsemu že zgoraj povedanemu, bi rad dodal, da sem se na podlagi povečanja vseh provizij, ki so tudi zgoraj točno navedene, predvsem pa zaradi ustvarjenih rezultatov in dosedanje nedonosnosti, odločil prodati vse kar je nekoč spadalo pod certifikatne delnice. Pa naj mi sedaj, kdo od odgovornih dokaže, kako uspešno je bilo njihovo upravljanje našega premoženja.

INFOND GLOBAL - INDGL
Vrednost enote premoženja ob pridobitvi 30.09.2008 - 11,9782 €
Vrednost enote premoženja ob prodaji 30.11.2012 - 8,4571 €
Izguba premoženja = -352,11 €

INFOND DYNAMIC - INDDY
Vrednost enote premoženja ob pridobitvi 30.09.2008 - 5,2369 €
Vrednost premoženja ob prodaji 30.11.2012 - 4,1849 €
Izguba premoženja = -65,224 €

Skupna izguba premoženja = -417,334 €

Ob gornji izgubi je potrebno prišteti še delnice:
189 delnic Infond Holdinga in
43 delnic Center Naložbe,
ki so bile v avgustu 2008 leta vredne 1.961,14 €,
sedaj pa samo 0,43 €

Izguba premoženja: -1.960,71 €
Skupna izguba premoženja: -2.378,044 €

* vse zgoraj opisano temelji na dejanskih podatkih in aktivnostih, ki sem jih spremljal ob podedovanemu certifikatu za 400.000 sit, ki ga je oče vložil v investicijsko družbo InfondZlat, ki ga je upravljal Infond d.o.o., zato lahko njihove visokoleteče obljube, lahko presojamo zgolj na podlagi doseženih in zgoraj objavljenih poraznih rezultatih in donosnosti. V vsakem primeru, pa gre za izgubo osebnega premoženja in še bolj zaupanja, ki ga ni moč več povrniti!

Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Mar 08, 2009 10:41 pm; skupaj popravljeno 10 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli