Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1110
Objavljeno: Pon Jun 02, 2008 12:24 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

LASTNIŠTVO STANOVANJ IN EU

/13/...vsaj v nečem, da smo glede na stanje v EU nadpovprečni: Laughing

Slovenija nad povprečjem EU po deležu lastnikov stanovanj

Dve tretjini gospodinjstev v Evropski uniji sta leta 2005 imeli lastno stanovanje, tretjina je bila najemnikov. Delež lastnikov stanovanj je bil najvišji v Estoniji in Litvi (88 odstotkov), najnižji pa v Nemčiji (44 odstotkov). Slovenija je bila z 82 odstotki lastniških stanovanj leta 2005 nad povprečjem tedanje petindvajseterice članic unije.
Več kot 80 odstotkov lastnikov stanovanj je bilo še na Madžarskem (87 odstotkov) in v Španiji, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. V vseh državah članicah razen v Nemčiji je bilo lastnikov stanovanj več kot najemnikov. Med državami z najvišjim deležem najemnikov so bile leta 2005 še Avstrija (52 odstotkov), Nizozemska in Poljska (po 54 odstotkov) ter Danska in Francija (po 58 odstotkov), je še sporočil Eurostat.
http://www.siol.net/eu/novice/2008/06/slovenija_nad_povprecjem_eu_po_delezu_lastnikov_stanovanj.aspx
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Sep 10, 2008 2:14 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 22 Feb 2011 21:06; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1110
Objavljeno: Pon Jun 02, 2008 1:34 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PODJETNIŠKE GAZELE V SLOVENIJI

/13/...tudi v teh rubrikah spremljamo nagrajence na različnih področjih med katerimi so tudi popularne gazele in sicer: Laughing

Postati gazela pomeni biti najboljši na dolgi rok Projekt Gazela živi v Sloveniji že vse od leta 2001 in si prizadeva nagraditi in postaviti na piedestal tista podjetja, ki jih odlikujejo hitra in trajna rast, prilagodljivost ter dinamična podjetnost. S tem želijo povečevati zavedanje širše javnosti o pomenu podjetništva za razvoj slovenskega in evropskega gospodarstva.
Konec leta 2005 smo na Časopisni družbi Dnevnik Gazelo sprejeli pod svoje okrilje, saj smo v njej prepoznali svoje poslanstvo. Verjamemo, da kot medijska hiša s predstavitvijo zgodb uspešnih podjetij in posameznikov ter s pozitivnim pristopom lahko dodatno podpremo razvoj slovenskega podjetništva. Gazele odsevajo naše temeljne vrednote, vizijo našega razvoja in cilje, ki jih gojimo za razvoj slovenskega gospodarstva. Kot gazele smo tudi na Dnevniku usmerjeni v poslovno učinkovitost - prizadevamo si presegati meje lastne panoge ter iščemo vedno nove priložnosti za poslovno rast. Gazele pa nismo sprejeli le v svoje varstvo, temveč v aktivno in odgovorno upravljanje. Takoj prvo leto smo projektu dodali mednarodno razsežnost in slovenskim hitro rastočim podjetjem omogočili uvrstitev na lestvico Europe's 500 ali celo postati evropska gazela. V letu 2007 smo si na projektu podali roko z ministrstvom za gospodarstvo. Ena ključnih sprememb je predvsem večja pozornost, ki jo na Dnevniku namenjamo hitro rastočim podjetjem, z njo pa prispevamo k njihovi prepoznavnosti, ugledu in nadaljnji rasti njih samih in slovenskega gospodarstva v celoti. To uresničujemo s široko paleto komunikacijskih aktivnosti, celostno in skozi vse leto. Ne le skozi 6 regionalnih in nacionalni dogodek, ki so zagotovo najvidnejši del projekta Gazela, temveč tudi s prispevki in oglasi v naših edicijah, oglaševanjem v drugih medijih, spletno podporo in drugimi načrtovanimi komunikacijskimi aktivnostmi in z različnimi deležniki projekta. Prepričani smo, da s tem uresničujemo našo družbeno odgovornost, saj so ravno gazele ključnega pomena za gospodarsko rast Slovenije in posledično našo samozavestno držo. Spremembe in rast gazel, tudi v smislu kategorij, načrtujemo tudi za prihodnost. Prve novosti bomo predstavili že z aktualnim izborom za slovensko gazelo 2008. Pri razvoju projekta sledimo tudi predlogom in pobudam najboljših - predstavnikov najhitreje rastočih podjetij, s katerimi izmenjujemo mnenja in stališča. Tako sodita med osrednje točke razvoja mreženje, ki je usmerjeno h krepitvi odnosov med gazelami in spodbujanju drugih deležnikov k aktivnemu soustvarjanju podpornega okolja, ter kmalu prenovljena internetna stran, ki bo poleg lastnih vsebin s področja podjetništva še bolj združevala in nadgrajevala vsebine o gazelah, ki jih prinašajo tiskane edicije družbe Dnevnik. Želimo si, da Gazela postane družbeno gibanje in prav zato je zaradi omenjenih in še mnogih drugih razlogov, za katere je tu zmanjkalo prostora, Gazela mnogo več kot sponzorstvo, mnogo več kot dogodek, odnosi z mediji ali oglaševanje. *****Datumi in kraji izbire gazel 2008
**Dolenjsko-posavska
Datum: 11. september. Kraj: Kulturno-kongresni center Dolenjske Toplice. **Osrednja Slovenija
Datum: 18. september. Kraj: Grand hotel Union, Ljubljana.
**Savinjsko-zasavska
Datum: 25. september. Kraj: Celjski dom, Unionska dvorana, Celje. **Primorsko-notranjska
Datum: 2. oktober Kraj: Kongresni center hotela Perla, konferenčna dvorana Pinta, Nova Gorica.
**Dravsko-pomurska Datum: 9. oktober. Kraj: hotel Habakuk, Maribor. **Gorenjska Datum: 15. oktober. Kraj: Festivalna dvorana, Bled.

***Osrednji dogodek – Slovenska gazela 2008
Datum: 22. oktober. Kraj: Linhartova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/323594

/13/...na položaju predsednika Gazel je podjetnik Matjaž Gantar že sedem let in to od vsega začetka trajanja akcije: Laughing

Matjaž Gantar:

Ljudje morajo najti zgled v gazelah Dinamičen podjetnik je zame nekdo, ki, recimo, nima pojma, kako se dela pralni stroj, ampak zna dobiti prave ljudi, da ga naredijo, komercializirajo, logistično učinkovito uredijo in prodajo.
Matjaž Gantar je eden najuspešnejših poslovnežev v Sloveniji. Predvsem je "doma" na področju financ, sicer pa je dejaven še na mnogih področjih:
je predsednik in član nekaj nadzornih svetov,
predsednik gospodarskega odbora Unicef,
član Sveta za visoko šolstvo,
član Senata Visoke šole za podjetništvo,
predavatelj na visoki šoli podjetništva Gea College in
prvi predsednik Sveta gazel.
Za slovensko pojmovanje uspešnosti je dokaj čuden ali vsaj nenavaden človek: na dan dela precej več kot običajnih osem ur, a je vseeno vedno poln energije in zadovoljen z delom, ki ga opravlja. Pravi celo, da vsako jutro z veseljem pride v svojo pisarno.
* Pri akciji izbire najhitreje rastočega podjetja v Sloveniji ste torej od samega začetka. Kako ste prišli tja?
Saj ne vem več natančno, ali me je povabil Slobodan Sibinčič, direktor družbe GV Skupina, ali Jože Petrovčič, urednik, ali oba, ali pa Robert Mulej, direktor GV Revij. V glavnem - zamisel se mi je zdela zelo dobra, filozofija gazel mi je blizu in vem, da je treba razvijati pozitivno javno mnenje o podjetništvu nasploh, zato z veseljem sem sprejel povabilo. Od vsega začetka sem namreč prepričan, da je treba gazele popularizirati, ljudje morajo najti zgled v gazelah.
* Ste v teh letih koga od nominirancev in potem zmagovalcev boljše spoznali, vas je kdo toliko zanimal, da ste se potem srečali z njim še kasneje?
Ne. Se pač držim pravila, da ne mešam službe in družbe, po drugi strani pa se mi ne bi zdelo korektno, da bi na ta projekt gledal kot na investicijsko priložnost. Nekaj pa sem jih seveda poznal že od prej. Pa še nekaj je, ti podjetniki, veste, so pri nas prav poseben tip ljudi. Običajno so zelo osredotočeni zgolj na tisto, kar počnejo in tudi niso kaj preveč družabni. Skratka, kar ni ozko povezano z njihovim delom, jih enostavno ne zanima. Kar nekaj zgodb in vzponov posameznikov ste videli in spoznali v teh sedmih letih. Kje se po vašem mnenju uspešnim podjetnikom najprej zatakne? Glavne težave se začnejo, ko v podjetju nastopi nuja po profesionalizaciji menedžmenta. Če uspejo to razrešiti...
Vzorčen primer v pozitivnem smislu je na primer Tuš. Kaj pa denar, sredstva? Sredstva niso problem. Tudi na samem začetku ne? Ne, osnovni začetek mora vsak narediti sam, s svojim denarjem ali s pomočjo sorodnikov, mame, sestre...
Bankirji vstopijo v podjetje, ko je treba začeti servisirati potrebe po obratnih sredstvih, in sicer šele po tistem, ko je produkt skomercializiran.
Saj je preprosto: če pač podjetje ni visoko profitabilno, potem tudi ne more biti hitrorastoče in nasprotno. Ne, problem ni denar, omejevalni faktor postaja človeški kapital.
Večina podjetnikov je namreč iz drugega filma, saj kot tehnologi in izumitelji enostavno ne vedo, kako napisati poslovni načrt, manjka jim ekonomskih znanj. Večina podjetnikov in potencialnih financerjev enostavno govorijo popolnoma različen jezik. Uspešen podjetnik mora torej vedeti vse o izdelku, ki ga dela, o tem, kako ga prodati, o logistiki...
Vsak od teh in še številnih drugih faktorjev je lahko vzrok za neuspeh. Za uspešnega podjetnika je premalo, če ve veliko zgolj o izdelku, ki ga dela. Finance, na primer, sploh niso tak bav-bav, kot večina misli. Kje pa, povsem preprosto je!
Je pa res, da je nepoznavanje financ in računovodstva za podjetnike smrtno nevarno. Glejte, govorim o dinamičnem podjetniku - zame je to nekdo, ki vidi priložnost v zapolnitvi tržne niše. Zame je to nekdo, ki je sposoben organizator. To je nekdo, ki recimo nima pojma, kako se dela pralni stroj, ampak zna dobiti prave ljudi, da ga naredijo, komercializirajo, logistično učinkovito uredijo in prodajo.
Genialnost Mirka Tuša je zame v tem, da vedno ugotovi, katera znanja potrebuje v določenem trenutku.
* Se je okolje, odnos države do podjetništva v teh letih, kar traja projekt gazel, kaj spremenilo?
Pred gazelami je veljalo, da je veliko lepo, zdaj se počasi tudi pri nas uveljavlja ravno nasprotno. Prav zato sem goreč zagovornik popularizacije gazel, kot sem dejal že na začetku. Vsem mora postati jasno, da je podjetništvo alternativa. Tega se ne da urediti z vladnimi deklaracijami, bi pa vlada z vzpodbudami in z druženjem ministrov ter premiera s podjetniki lahko spoznava podjetnike in njihove probleme. Seveda pa mora obstajati tudi realen pritisk in želja posameznikov. Številnih posameznikov. Vendar okvire vendarle postavlja država? Seveda lahko zacveti podjetništvo le v dinamičnem gospodarstvu, vlado pa je treba spodbuditi, da bo začela razmišljati o tem, da bi omogočila podjetjem lažje delovanje, da bi lahko podjetja lažje odprli in lažje zaprli. Obstajati morajo neki bolj prijazni okviri, možnosti same po sebi. Naravnost škodljivo se mi zdi, ker večina študentov naše ekonomske fakultete želi v državne službe. To je katastrofa. Iz najbolj znane Harvardske šole za poslovneže, predvidene za menedžerje velikih podjetij, kar polovica diplomantov ne gre v velike družbe, ampak začnejo s svojim podjetjem. To je impresivno. Podjetništvo kot karierna alternativa. Res je, umrljivost med malimi in srednjimi podjetji je zelo velika, vendar je bistveno, da se prikaže, da so takšna mala podjetja tista, ki nas peljejo v prihodnost. Da je prihodnost v naših rokah.
Primer imamo v bližini - severna Italija z gonilno silo tisočih malih podjetij. Ko bomo prišli Slovenci do tega, bodo naši problemi manjši in slajši. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/323621
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Sep 10, 2008 2:14 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1110
Objavljeno: Čet Jun 05, 2008 9:13 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

MERCATOR d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...po mnenju marsikaterega je prodaja Mercatorja d.d. boj za nacionalni interes oz.začetek procesa in oblikovanja družbene zavesti ter potrebe po uspešnih managerskih odkupih, da bi na tak način povečali učinkovitost podjetij in seveda ustvarjenega dobička, a je to vseprevečkrat rezultat odrekanja na ramenih delavcev in seveda tudi malih delničarjev: Embarassed

Četrtina Mercatorja za četrtino milijarde Po ceni 300 evrov za delnico so Laščani 23-odstotni delež v Mercatorju prodali družbi Raiffeisen Investment, ki je član avstrijske bančno-finančne skupine RZB Group nfond Holding, ki je v lasti prvega pivovarja Boška Šrota, je danes prodal 23 odstotkov Mercatorja. Kupec je dunajka Raiffeisen Investment, član avstrijske bančno-finančne skupine RZB Group. Mercator za Dunajčane najbolj zanimiv

*** Wolfgang Putschek: "Mercator se je izkazal za najbolj zanimivega." vir fotografije: raiffeisen-investment "Na podlagi trenutne kapitalske situacije na slovenskem trgu smo videli Mercator kot zelo dobro priložnost za srednje oziroma dolgoročno naložbo. Generalno gledano ima Slovenija zelo veliko naložbenih potencialov, med katerimi se je za nas Poslovni sistem Mercator izkazal kot najbolj zanimiv, saj v tem sistemu vidimo veliko razvojnega potenciala," je dejal Wolfgang Putschek, predsednik uprave Raiffeisen Investment.

***Putschek: Mercator odskočna deska v regijo "Zavedamo se tudi pomena PS Mercator za Slovenijo, zato naš cilj ni zniževanje stroškov, temveč optimizacija bilanc in finančnega poslovanja ter vzpodbujanje in svetovanje pri širitvi poslovanja v Srednji in Vzhodni Evropi ter s tem posledično zagotoviti dodano vrednost naši naložbi," je še pojasnil Putschek. Da bi Raiffeisen Investment postala lastnica omenjenega deleža, potrebuje še soglasji urada za varstvo konkurence (UVK) in agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Okvirna cena: 260 milijonov evrov Kot so sporočili iz Infonda, so sklenili pogodbo z družbo Raishop Holding, hčerinsko družbo edinega lastnika Raiffeisen Investment, ki je bila ustanovljena 29. maja letos in ima 35 tisoč evrov ustanovitvenega kapitala. Prodali so 866.033 delnic z oznako MELR, za okvirno ceno 260 milijonov evrov. Končna cena se bo v skladu s prodajno pogodbo oblikovala ob upoštevanju popravka glede na tržna gibanja v naslednjem letu. Družba je že vložila zahtevo za pridobitev soglasja UVK in uprava družbe meni, da ni razlogov, da urad s predmetno prodajo ne bi soglašal. Pivovarski navezi ostaja kontrolni delež Infond bo zadržal dva odstotka najboljšega soseda. Skupaj s povezanimi Pivovarno Laško, Pivovarno Union in Radensko pa bo tako še vedno imel kontrolni delež - 25,339 odstotka. Spomnimo, da je UVK v več postopkih celotni laški lastniški verigi od Atke - Prima Boška Šrota do Mercatorja že pred meseci zamrznil glasovalne pravice, ker ni prijavil lastniške koncentracije in zaradi suma o zlorabi prevladujočega položaja na trgu. Infond je po spomladanskem prevzemu Laškega s pivovarno še v prekršku po zakonu o prevzemih, ker skupaj presegata prevzemni prag v Mercatorju.
Kratka zgodovina lastništva Mercatorja
* Maja 2005: poročamo, da bi v predvideni dokapitalizaciji Mercatorja radi sodelovali dobavitelji, med njimi Istrabenz in Pivovarna Laško.
* 21. julija 2005: se dogodi dokapitalizacija Mercatorja. KD group poveča svoj delež v Mercatorju iz 10,7 na 12,2 odstotka. Managerji Mercatorja povečajo svoj delež iz 1,7 na 9,8 odstotka. Delež paradržavnih skladov se poveča iz 29,2 odstotka na 29,4 odstotka. Zmanjša pa se delež drugih lastnikov, in sicer iz 58,3 na 48,6 odstotka.
* Julija 2005: poročamo o politično-gospodarskih kupčijah z Delom in Mercatorjem.
* 30. avgusta 2005: na skupščini Mercatorja je jasno, da sta državna sklada Kad in Sod prodala skupaj nekaj manj kot 30 odstotkov najboljšega soseda Istrabenzu in Laškemu. Dan pozneje razkrijemo nenavadno nizko kupnino in za kupca odlične pogoje plačila kupnine.
* Aprila 2006: na znamenitih Trenjih se prvič soočijo glavni akterji prodaje Mercatorja, na skupščini družbe se Istrabenz in Laško z različnim glasovanjem izogneta postopku o usklajenem delovanju. Kupca začnemo pozivati k objavi prevzemne ponudbe.
* 21. junija 2007: računsko sodišče Kadu in Sodu za prodajo deležev v Mercatorju dá mnenje s pridržkom.
* 5. septembra 2007: Istrabenz Laščanom proda dobro polovico svojega deleža - Infond Holding pa pred tem proda 8.100 lotov Mercatorja, da pade pod prevzemni prag. Poročamo o govoricah, po katerih Laščani "trepetajo, da jim Janša ne bi vzel Mercatorja".
* 28. novembra 2007: premier Janša v Magu prizna, da je bila prodaja Mercatorja napaka, ker se je pokazalo, da je bila koncentracija lastništva uporabljena "za krepitev domačega monopola, vključno z medijskim".
* 22. novembra 2007: prvi pivovar Šrot v svojem časniku Delo prizna skrivnostni sestanek pri premieru avgusta 2005 in mu vrne: "Delo je bilo vseskozi cilj predsednika vlade Janeza Janše, Mercator pa je bil le sredstvo za izsiljevanje".
* Februarja 2008: urad za varstvo konkurence zamrzne glasovalne pravice tudi Istrabenzu, družbam okoli Laškega jih je zamrznil že prej. Po dobrih dveh letih razkrijemo pogodbo med Sodom in Laškim, ki potrdi vsa neuradna poročanja pred tem.
* Marca 2008: po prevzemu Laškega razkrijemo, da bi po zakonu o prevzemu pivovarna skupaj z Infondom Holdingom morala objaviti prevzemno namero za Mercator do 24. marca, prevzemno ponudbo pa do 23. aprila. Na sodišču se soočijo Janković, Bavčar in Šrot, vsak s svojo resnico o prodaji Mercatorja. Prvi v mesecu dni pričakuje pisno sodbo na tožbo, da mu morata druga dva prodati tretjino delnic, ki jih imata.
* 1. aprila 2008: poslanci razpravljajo o Mercatorjevi prodaji http://www.finance.si/215042/Uradno_%C8etrtina_Mercatorja_za_%E8etrtino_milijarde

/13/...po razkritju vsebine slavnega zapisnika zdaj še odgovor tudi na obsežne očitke izražene na ˝Protikorupcijskem zasedanju v DZ˝in sicer: Embarassed

Andrijana Starina Kosem o famoznem sestanku: Janša je na neki točki zahteval, da se zapisnik preneha pisati Nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana Starina Kosem se je danes za POP TV odzvala na trditve v zvezi s prodajo Mercatorja, ki jih je na torkovi izredni seji državnega zbora o problematiki koncentracije kapitala izrekel premier Janez Janša. Kosmova po poročanju televizije trdi, da Janša zavaja. Andrijana Starina Kosem vsebine sestanka ne namerava razkriti, ker se ne želi vmešavati v predvolilno kampanjo. Premier je na omenjeni seji spregovoril tudi o razvpitem sestanku v njegovem kabinetu avgusta 2005 in ob tem pojasnil, da vlada ni bila lastnica deležev v Mercatorju in jih tudi ni prodajala. O omenjenem sestanku po njegovih besedah obstaja verodostojen dokument, ki ga je podpisala tedanja državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, in iz njegove vsebine izhaja, da na sestanku ni bilo govora o prodaji Mercatorja. "In enako je taista oseba pričala pred preiskovalno komisijo v tem državnem zboru, in to pod prisego. Če zdaj morda govori kdaj drugače komu v kakšni gostilni, je potem seveda vaša odločitev, ali ji verjamete zdaj ali ste ji verjeli takrat," je še povedal Janša. Starina Kosmova pravi, da je "premier verjetno pozabil, spomnijo pa se tega vsi ostali udeleženci tega sestanka, da je na neki točki premier želel, da se neha pisati zapisnik. In nadaljevanje seje kot neformalno nadaljevanje seje je bilo daljše od tistega dela, o katerem se je pisal zapisnik". V zvezi s trditvami v zvezi z njenim pričanjem pred preiskovalno komisijo pa Kosmova dodaja: "Moram reči, da mi ni ljubo, ko poslušam te manipulacije in to pravzaprav z namenom popolne manipulacije volilcev." Kosmova trdi, da ni dobila možnosti, da bi zares pojasnila, kako je prodaja Mercatorja šla, ker da je preiskovalna komisija pod vodstvom poslanca SDS vabilo na njeno zaslišanje za zaprtimi vrati preklicala. Na vprašanje, naj pove, kar o tej prodaji ve, Kosmova po poročanju POP TV odgovarja: "Povedala sem, da o tem v javnosti ne bom govorila, še posebej pa zdaj nimam namena o tem govoriti, po včerajšnjem cirkusu v parlamentu, zato ker ne želim na sebe prevzeti očitkov, da sem se kakorkoli vmešala v volilno kampanjo." http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/324562

/13/...trenutni zastoj prevzemne nadaljevanke: Embarassed

Urad zavrnil soglasje Infond Holdingu za prodajo Mercatorja Kot so v uradu zapisali v skopem sporočilu za javnost, odločitve ne morejo komentirati, dokler ne prejmejo potrdil o vročitvi strankam. Urad za varstvo konkurence je zavrnil soglasje Infond Holdingu za prodajo 23 odstotkov Mercatorja družbi Raishopp Holding, hčerinski družbi Raiffeisen Investments. Po virih STA urad ugotavlja, da iz pogodbe med Infond Holdingom in Raishopp Holdingom med drugim ni razvidno, da gre za popoln izstop Infond Holdinga iz Mercatorja. Urad za varstvo konkurence danes sicer vsebine odločbe ni javno objavil. Kot so v uradu zapisali v skopem sporočilu za javnost, odločitve ne morejo komentirati, dokler ne prejmejo potrdil o vročitvi strankam. Urad ugotavlja, tako viri STA, da v pogodbi o nakupu in prenosu delnic med družbama Infond Holding in Raishop Holding izhaja, da ne gre za popoln izstop družbe Infond Holdinga iz Mercatorja. V pogodbi je namreč opredeljena pravica do prve zavrnitve družbe Infond Holding, kar pomeni, da bi v primeru, da bi Raishop Holding dobila ponudbo od potencialnega kupca, ki bi želel kupiti vse ali del 23 odstotkov Mercatorja, Raishop Holding najprej ponudil te delnice Infond Holdingu ali tretji stranki, ki jo bo imenoval Infond Holding za ta namen. Avstrijci bi morali ponuditi delnice po enaki ceni in pod enakimi pogoji, ki bi jih navedel morebitni investitor. Urad je tudi ugotovil, da se Infond Holding kljub prodaji 866.033 delnic Mercatorja ne bi popolnoma umaknil iz Mercatorja, saj bi še vedno imel 75.268 delnic "najboljšega soseda". Poleg tega pa je družba Infond Holding v Mercatorju kapitalsko udeležena tudi preko odvisne družbe Pivovarna Laško in njenih odvisnih družb, Pivovarne Union, Radenske, nad katerimi izvaja skupni nadzor z družbami CPM, Fidina in Koto. Kljub prodaji bi tako še vedno obstajala koncentracija družb Infond Holding, Istrabenz, Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska in Mercator, kot je to že ugotovil urad, zato bo ta izvedel presojo skladnosti koncentracije pravil konkurence ob obstoječi lastniški strukturi.
http://www.vecer.si/clanek2008072505346704

/13/...na skupščini se bo razplamtel boj za članstvo v nadzornem svetu in za zagotovitev vpliva na odločanje 17.000 malih delničarjev: Embarassed

VZMD želi svojega predsednika Verbiča v nadzornem svetu Mercatorja VZMD je danes objavilo, da so za skupščino Mercatorja, ta bo 26. avgusta, vložili nasprotni predlog, s katerim v nadzorni organ Mercatorja za prihodnje štiri leta predlagajo svojega predsednika Kristjana Verbiča. V VZMD so se za ta korak odločili, ker naj mali delničarji ne bi bili ustrezno zastopani v nadzornem svetu "najboljšega soseda". Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev, Kristjan Verbič. Kot ugotavljajo v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), je Mercator ena najpomembnejših delniških družb v Sloveniji in regiji jugovzhodne Evrope, v svoji lastniški strukturi ima več kot 17.000 malih delničarjev, ki imajo v lasti več kot petino družbe. Vendar glede na ta delež po mnenju združenja niso ustrezno zastopani v nadzornem organu družbe. V VZMD ugotavljajo, da predlog nadzornega sveta o imenovanju predsednika uprave družbe Raiffeisen Investment Wolfganga Putscheka v nadzorni organ Mercatorja ni utemeljen, saj "predlagani kandidat ne predstavlja, zastopa ali odraža nobenega segmenta lastništva v Mercatorju, saj niti sam niti kot predstavnik družbe, v kateri je aktiven, ni delničar Mercatorja". Prav tako predlog nadzornega sveta po mnenju VZMD ni utemeljen in ustrezen glede na opredelitev mandatne dobe članov nadzornega sveta, saj predlaga krajši mandat, kot ga določa statut družbe. To neskladnost VZMD v svojem nasprotnem predlogu odpravlja s predlogom izvolitve svojega kandidata za dobo štirih let, kar ustreza določbam statuta družbe. Kot je znano, je Mercator za 26. avgust sklical skupščino družbe, na kateri naj bi med drugim za nadzornika družbe imenovali Putscheka. Mariborska finančna družba Infond Holding in Raishop Holding, hčerinska družba Raiffeisen Investments, sta namreč v začetku junija sklenili pogodbo o prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja, in sicer za okvirno ceno 260 milijonov evrov, zato so nadzorniki za novega člana nadzornega sveta predlagali Putscheka. Vendar je bila pogodba med Infond Holdingom in Raishop Holdingom sklenjena pod odložnim pogojem pridobitve soglasja za prodajo urada za varstvo konkurence, ki pa ga ta ni dal. Urad je namreč med drugim ugotovil, da v pogodbi med Infond Holdingom in Raishop Holdingom ni razvidno, da gre za popoln izstop Infond Holdinga iz Mercatorja, zato je soglasje zavrnil. S tem pa je tudi onemogočil lastniški vstop Raiffeisen International prek deleža Infond Holdinga v Mercatorju v "najboljšega soseda". http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/337652

/13/...in še vsebina nasprotnega predloga VZMD: Idea

VZMD vložilo nasprotni predlog za skupščino MERCATORJA VZMD z nasprotnim predlogom predlogu nadzornega sveta Mercatorja predlaga izvolitev mag. Kristjana Verbiča za novega člana nadzornega sveta s polnim mandatom, kot predstavnika malih delničarjev, ki jih je v Mercatorju prek 17.000 s prek 20% lastniškim deležem. Predlog je rezultat celotedenske poglobljene razprave v okviru VZMD in širše ter ga podpisujejo predsedniki vseh organov VZMD, podan je v zakonitem roku, ki nalaga upravi družbe, da nasprotni predlog javno objavi, skupaj s svojo opredelitvijo. - 01.08.2008 Nasprotni predlog VZMD – Vseslovensko združenje malih delničarjev k 4. točki dnevnega reda 14. skupščine družbe Poslovni sistem Mercator, d.d.: Izvolitev novega člana nadzornega sveta Nasprotni predlog sklepa: Za člana nadzornega sveta družbe Skupščina izvoli mag. Kristjana Verbiča, za mandatno obdobje štirih let od dneva izvolitve na skupščini družbe. Povzetek obrazložitve: Mercator, d.d., je ena najpomembnejših delniških družb v Republiki Sloveniji in regiji JV Evrope ter ima v svoji lastniški strukturi preko 17.000 malih delničarjev, ki imajo v lasti preko 20 % družbe. VZMD – Vseslovensko združenje malih delničarjev (delničar-predlagatelj) - kot edina institucija v Republiki Sloveniji, ki sistematično, organizirano in konstruktivno zastopa interese malih delničarjev - ugotavlja, da skupina malih delničarjev oziroma njen del lastniške strukture ni ustrezno zastopan oziroma odražen v sestavi nadzornega sveta družbe. VZMD (delničar-predlagatelj) si v vseh relevantnih primerih sistematično prizadeva, da mali delničarji iz naslova svojega lastništva uspešno uveljavijo svoje pravice ter pridobijo možnost sodelovanja tudi pri upravljanju in nadzoru družbe. Hkrati delničar-predlagatelj izpostavlja, da predlog nadzornega sveta ni utemeljen, vsaj z vidika odraza lastniške strukture, saj predlagani kandidat dr. Wolfgang Putschek ne predstavlja, zastopa ali odraža nobenega segmenta lastništva družbe (ne sam, ne pravni subjekti, v katerih je aktiven, namreč niso delničarji družbe Mercator, d.d.). Prav tako predlog nadzornega sveta ni utemeljen in ustrezen glede na opredelitev mandatne dobe članov nadzornega sveta, saj predlaga krajši mandat, kot je ga izvolitev določa statut družbe. To neskladnost delničar-predlagatelj v svojem nasprotnem predlogu odpravlja s predlogom izvolitve svojega, glede na zgoraj navedeno primernejšega, kandidata za dobo štirih let, kar ustreza določbam statuta družbe. Zato delničar-predlagatelj predlaga skupščini družbe, da za člana nadzornega sveta imenuje mag. Kristjana Verbiča. Po izobrazbi je magister znanosti. Je ustanovitelj in predsednik VZMD, ki že vrsto let angažirano, uspešno in načelno skrbi za zaščito in uveljavitev interesov malih delničarjev ter uravnoteženje odločanja in procesov v delniških družbah, izboljšanje razmer na kapitalskem trgu ter ugodnejši ekonomski položaj posameznika in skupnosti. Je aktivni član Združenja članov nadzornih svetov. Na podlagi navedenega delničar-predlagatelj predlaga upravi, da v skladu s prvim odstavkom 300. člena ZGD-1 nasprotni predlog objavi, in jo hkrati obvešča, da bo na skupščini ugovarjal predlogu nadzornega sveta. Dr. Miran Mejak, predsednik Sveta VZMD Dr. Ludvik Toplak, predsednik Strokovnega sveta VZMD Mag. Kristjan Verbič, predsednik VZMD ODŠKODNINSKA TOŽBA

/13/...kršitev prevzemne zakonodaje zaradi opustitve objave prevzemne ponudbe po pridobitvi kvalificiranega deleža po ZPre-1: Embarassed

Javni poziv delničarjem Mercatorja – odškodninska tožba zoper prevzemnike Javni poziv je namenjen vsem delničarjem Mercatorja, ki bi želeli pristopiti k odškodninski tožbi, ki jo bo VZMD predvidoma vložil zoper prevzemnike družbe Mercator, d.d., zaradi kršitev prevzemne zakonodaje oz. opustitve objave prevzemne ponudbe ob pridobitvi kvalificiranega deleža po Zakonu o prevzemih (ZPre-1). VZMD se je za javni poziv odločil zaradi velikega zanimanja malih delničarjev Mercatorja za možnost iztožitve škode, ki je posameznemu delničarju nastala zaradi odsotnosti prevzemne ponudbe. VZMD bo priglasitve delničarjev Mercatorja zbiral do vključno 1. 6. 2009, za tem pa bo Strokovni svet VZMD sprejel odločitev, o konkretnem načinu pristopa k tožbi, upoštevaje interes oškodovanih delničarjev Mercatorja in dodatne strokovne presoje pravnih in finančnih vidikov. VZMD bo priglasitve delničarjev Mercatorja zbiral do vključno 1. 6. 2009 preko svojih objavljenih številk in naslovov, poleg teh pa še na e-naslovu mercator@vzmd.si ter telefonskih številkah 01/ 426 50 17 in 051 633 330. Sicer v kontekstu morebitnih odškodninskih zahtevkov zoper prevzemnike družbe Mercator, d.d., strokovni sodelavci VZMD izpostavljajo več odločilnih momentov, med drugimi sledeče. Glede vprašanja pravnega interesa za vložitev tožbe je relevanten presečni datum, ko so prevzemniki pridobili kvalificirani delež po ZPre-1, trenutek torej, ko bi morali podati prevzemno ponudbo. Za tek zastaralnih rokov je bistveno, kdaj je posamezni delničar izvedel za prevzemnikovo kršitev prevzemne zakonodaje. Poleg tega bo treba natančno opredeliti škodo, ki je posameznemu delničarju nastala zaradi odsotnosti prevzemne ponudbe. Obseg škode je med drugim odvisen tudi od vprašanja, ali je delničar delnice Mercator, d.d., (MELR) v vmesnem času odsvojil ali ne in po kakšni ceni. Ocenjuje se, da je relevantni datum sega v september 2007, ko so bile delnice MELR z Banke Koper, d.d., preknjižene na prevzemnika Pivovarno Laško, d.d. Zato so do vložitve tožbenih zahtevkov zoper prevzemnike družbe Mercator, d.d., načeloma upravičeni tisti delničarji, ki so bili imetniki delnic MELR vsaj od septembra 2007 dalje. Upoštevaje navedeno naj delničarji Mercatorja za potrebe priprave odškodninskega zahtevka v okviru VZMD do 1. 6. 2009 predložijo: - izpis stanja na svojem računu nematerializiranih vrednostnih papirjev na dan 1. 1. 2006, - zbirni izpis vseh transakcij z delnicami Mercator, d.d., od dne 1. 1. 2006 do danes. Omenjene izpise delničarji lahko pridobijo pri Centralni klirinško depotni družbi, d.d., v Ljubljani, Tivolska cesta 48, Ljubljana.
http://www.mali-delnicarji.si/?news=377&lang=slo
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Maj 23, 2009 6:21 pm; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1110
Objavljeno: Pet Jun 06, 2008 5:33 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI:

PREDLAGANA NOVA TURBO OBDAVČITEV - 40%

/13/...že na strani 21 je bilo kar nekaj objavljenega gradiva na temo popularnega forexa, tehnologija trgovanja in tudi previdnostni nasveti malim vlagateljem, sedaj pa prihaja za to obliko trgovanja predlagani davek 40%, predvsem so tukaj mišljeni vsi tisti, ki trgujejo na zelo kratek čas najvec 1 leta, kar pa je bistvo finančnih izvedenih instrumentov: Shocked

Drastična obdavčitev

kapitalskih dobičkov Da vlagatelji, ki trgujejo z izvedenimi finančnimi instrumenti, po nekaterih podatkih v več kot 80 odstotkih primerov ustvarijo izgubo, za vlado očitno ni dovolj. Ministrski zbor je namreč včeraj sprejel predlog zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, ki je po mnenju poznavalcev skregan z logiko, posledice pa bodo občutile vse borzne hiše, ki jim bo promet, ki ga ustvarijo v tujini, upadel za več kot polovico. Če bo namreč vlagatelj v manj kot letu dni prodal izvedeni finančni instrument, bo moral plačati kar 40-odstotni davek od dobička. To bo vlagatelje nedvomno odvrnilo od trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so tudi sicer veliko bolj tvegani kot, denimo, delnice, obveznice ali vzajemni skladi. Poleg tega obstaja več razlik med delnicami in izvedenimi finančnimi instrumenti, zaradi česar je primerjava v več primerih nesmiselna. Medtem ko je namen varčevanje v delnicah praviloma dolgoročen, je namen vlaganja oziroma trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti izrazito kratkoročen, saj so vlagatelji lastniki določenega izvedenega finančnega instrumenta večinoma le nekaj minut do največ nekaj dni. Nasprotno na ministrstvu za finance očitno pričakujejo, da bodo imeli vlagatelji izvedene finančne instrumente v lasti vsaj 20 let, saj le v tem primeru dajejo davčne odpustke. Mimogrede, večina certifikatov in preostalih izvedenih finančnih instrumentov zapade v nekaj mesecih. Da ni navada, da bi imeli vlagatelji finančne instrumente v lasti daljši čas, je včeraj priznal tudi Andrej Šircelj z ministrstva za finance. "Upam, da bo imel vsaj državni zbor več posluha, ko bo prišel čas, da potrdi ali zavrže ta predlog zakona," je odločitev vlade komentiral poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan. V primeru, da bo zakon sprejet, se utegne po mnenju poznavalcev opazneje zmanjšati tudi likvidnost naše borze, saj velik del prometa ustvarijo prav izdajatelji certifikatov. Ogrožen utegne biti tudi razvoj trga kapitala, saj svetovne borze v zadnjih letih stremijo predvsem k povečanju trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi je že zdaj sklenjenih več poslov kot z delnicami in obveznicami skupaj.

Kaj so izvedeni finančni instrumenti

Med izvedene finančne instrumente se uvrščajo certifikati, ki so med slovenskimi vlagatelji najbolj priljubljeni,
pogodbe o razliki (CFD),
standardizirane terminske pogodbe (STO),
opcije,
warranti in
druge oblike izvedenih finančnih instrumentov.
Izvedeni finančni instrumenti lahko zasledujejo vrednost delnic, surovin, valut, indeksov in drugih finančnih instrumentov. Velik del teh instrumentov temelji na vzvodu, kar pomeni, da enoodstotna sprememba vrednosti osnovnega instrumenta pri izvedenem finančnem instrumentu povzroči potenciran učinek, zaradi česar so izvedeni finančni instrumenti tudi bolj tvegani.

Kako bodo obdavčeni dobički pri izvedenih finančnih instrumentih:
* do enega leta 40 odstotkov,
* od 2 do 5 let 20 odstotkov,
* od 5 do 10 let 15 odstotkov,
* od 10 do 15 let 10 odstotkov,
* od 15 do 20 let 5 odstotkov,
* po 20 letih ni obdavčeno.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/324704

/13/...po vladnem predlogu bo sedaj veselo za vse imetnike naložbenih certifikatov, opcij, warrantov, terminskih pogodb ( forexa), swapi in CFD: Shocked

Konec nirvane za certifikate, CFD in forex - prihaja davek Od zastonj kosila v eni potezi do obdavčitve po stopnji 40 odstotkov za kratkoročne dobičke; kaj vendarle ostaja neobdavčeno? Vlada je na včerajšnji seji sprejela predlog zakona, s katerim naj bi posebej uredili obdavčitev dobičkov, doseženih pri prodaji izvedenih finančnih instrumentov. To je po eni strani pričakovano, saj so tovrstne naložbe doslej izstopale iz sicer poenotene davčne ureditve po tem, da izrecno sploh niso bile obdavčene. Po drugi strani pa je predlog presenetil z uvedbo nove kategorije - kratkoročnih dobičkov z izvedenimi instrumenti, kjer je od nakupa do prodaje minilo manj kot polno leto. Taki dobički naj bi bili obdavčeni po stopnji kar 40 odstotkov, to pa je radikalno več od stopnje 20 odstotkov, ki velja za obresti, dividende in tudi kot najvišja stopnja za kapitalske dobičke. Osnove Kot izvedeni instrumenti se štejejo vsi tisti, ki jih opredeljuje zakon o trgu finančnih instrumentov; izrecno pa povrhu še tisti dolžniški instrumenti, kjer donos ni prejet v obliki kupona oziroma diskonta. S tem so v obdavčitev zagotovo zajeti naložbeni certifikati, že po ZTFI pa - med drugim - opcije, warranti, terminske pogodbe (sem spada forex), swapi in CFD. Razen strašljive stopnje 40% je ureditev zelo sorodna tisti pri kapitalskih dobičkih. Razen v prvem letu se uporablja enaka lestvica padajoče stopnje obdavčitve in po 20 letih imeništva davka ni. Velja priznani davčni strošek posla v višini enega odstotka na nakupni in prodajni strani. (Kako se to šteje pri pozicijah, kjer obstajajo dnevne spremembe kritij, še ni čisto jasno.) Velja pobot dobičkov in izgub, doseženih v istem letu. Vendar pa to velja samo znotraj poslov z izvedenimi instrumenti - ni videti, da bi lahko na primer poravnali dobiček iz delnic z izgubo iz certfikatov. Prav tako ni videti prenosa neizkoriščenih izgub v prihodnja leta. (Dejansko je tudi pri kapitalskih dobičkih aktualno samo v zelo posebnem primeru.) Urejeno je priznavanje v tujini že plačanega davka. Urejena je - načeloma - obvezna dostava podatkov o zavezancih in njihovih poslih s strani izdajateljev, ponudnikov in posrednikov. "Načeloma" zato, ker ni ravno jasno, kako misli DURS pridobivati podatke na primer od tujih izdajateljev certifikatov. Kaj se ne obdavči? Po predlogu naj ne bi bili obdavčeni dobički pri prodaji opcij, ki jih dobijo zaposleni v podjetju. Prav tako ostaja neobdavčen dobiček iz tistih izvedenih instrumentov, pri katerih se poravnava izvrši v blagu - torej na primer pri klasičnih terminskih pogodbah na pridelke, surovine... Ne obdavčijo se tudi tisti dobički, ki jih dosežemo s prodajo instrumentov, kupljenih pred začetkom veljavnosti novega zakona. (Pri več nakupih istega papirja velja klasično pravilo FIFO - prvi kupljen, prvi prodan.) Drobna zanimivost Na spletni strani vlade najdemo sporočilo za javnost, ki navaja stopnjo davka "22% za leto 2008 in 21% za leto 2009." V tekstu predloga o teh številkah ni ne duha ne sluha. Sklepamo, da gre za nekakšen lapsus - za košček, ki je morda zbezljal iz kakšnega drugega davčnega besedila. Komentar Če ne bi bilo izredne stopnje 40% in bi tudi za izvedene instrumente veljalo 20 odstotkov, bi lahko rekli, da je predlog povsem pričakovan, normalen in sprejemljiv. Takšen, kot je, pa daje vtis, da je znova aktualno urejanje "na horuk", ki smo se ga v zadnjih letih sicer že malo odvadili in ga tudi nismo pogrešali. Lahko torej govorimo o znova povišanem političnem tveganju za vlagatelje. Vendar - saj ste v volilnem letu možnost neviht že vračunali v svojo strategijo, kajneda? Kako naprej Doslej objavljeno gradivo si lahko ogledate tukaj [+]. Predlog zakona zdaj potuje v parlament, kjer naj bi ga obravnavali po nujnem postopku, tako da je realno pričakovati sprejetje še pred volitvami. Glede na ta urnik in siceršnje dogajanje v zadnjem času lahko torej zadevo razumemo tudi predvolilno. Račun se verjetno izide - oseb, ki aktivno trgujejo z izvedenimi instrumenti, je bržkone dosti manj kot tistih, ki se pridušajo nad grdimi špekulanti. Do sprejetja lahko tekst seveda še mutira. Odprta vrata pušča tudi navedba, da "lahko" ministrstvo za finance izda natančnejše predpise v zvezi z izvajanjem zakona. Zato to kratko predstavitev vzemite le kot izhodišče in opozorilo, da se klima spreminja. http://www.finance.si/215123/Konec_nirvane_za_certifikate_CFD_in_forex_prihaja_davek

/13/...še dodatna argumentacija za turbo obdavčitev: Shocked

Na vprašanje, zakaj 40-odstotni davek na dobičke izvedenih finančnih instrumentov, Andrej Šircelj odgovarja, da gre za turbo dobičke, ki jim pritiče tudi turbo davek. Drugi pomemben razlog je pričakovanje, da se bodo tako umirila nihanja na borzi Državni sekretar v premierjevem kabinetu, ki je zadolžen za področje davkov, Andrej Šircelj je predlog zakona o obdavčitvi dobičkov iz naslova izvedenih finančnih instrumentov podkrepil z ugotovitvijo, da gre pri teh vlagateljih skoraj izključno za špekulante, ki povzročajo nihanja na ljubljanski borzi in kujejo velike, neobdavčene dobičke. Tako je postregel s podatkom, da je nek vlagatelj od 12. aprila do 16. aprila 2007 z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so bili vezani na slovenske delnice prve kotacije, profitiral 47,9 odstotka vložka oziroma 495 evrov. Takšnim špekulantom je po Šircljevem potrebno stopiti na prste; posebej še zato, ker se obseg trga veča. Leta 2005 je bilo za 100 tisoč evrov naložb v izvedene finančne instrumente, leta 2006 5,6 milijona, lani pa 17,6 milijona evrov. »Gre za tako imenovane turbo papirje, ki prinašajo turbo dobičke, ki niso problem, če so primerno obdavčeni,« je izjavil Šircelj in nadaljeval: »Ta špekulativni finančni instrument prestavlja tudi moralno tveganje, ker preko vzvoda padajo vrednosti delnic na ljubljanski borzi.« Šircelj: Nihanja na borzi bodo manjša Kratkoročne naložbe v izvedene finančne instrumente po Šircljevem povzročajo nestabilnost na domačem borznem parketu, ki je sorazmerno majhen in zato bolj dovzeten za tovrstna nihanja. Tako je bilo pred mesecem opaziti padec slovenskih 'blue chipov' prav zaradi izvedenih finančnih instrumentov, natančneje tako imenovanih knock-out papirjev, poudarja Šircelj. Iz takšnih situacij zaslužijo le dobro poučeni obveščeni vlagatelji, medtem ko povprečni vlagatelj zaradi padca vrednosti delnice to proda, je še pojasnil. Komentarje borznikov, da se bo s predvidenim davkom zadušilo trgovanje na ljubljanski borzi, Šircelj odločno zavrača. Pričakuje le, da se bodo nihanja tečajev zmanjšala in da bo borza ponudila nove produkte. V isti sapi si je Šircelj nadejal, da bodo z novim davkom vlagatelje v finančne instrumente odvrnili od nadaljnjih špekulacij. Priznal pa je, da v primeru, če bi ti špekulanti ne bi bili več rezidenti Slovenije, ne bi imeli vzvoda za njihovo obdavčitev oziroma preprečevanje špekulacij. Za primerjavo je Šircelj postregel s podatkom, da so nemški rezidenti, ki vlagajo v takšne instrumente obdavčeni s 25 odstotki in posebno takso v višini 6,5 odstotka. Razlika v obdavčitvi le v prvem letu Na vprašanje, zakaj razlika v obdavčitvi izvedenih finančnih instrumentov in klasičnih vrednostnih papirjev, je Šircelj odgovoril, da je razlika dejansko le v prvem letu: »Če izvedeni finančni instrument vlagatelj-špekulant proda prej kot v letu dni, bo obdavčen s 40 odstotno davčno stopnjo, ostali pa so z 20-odstotno stopnjo.« Na podvprašanje, če ne gre nemara za neenakost pred zakonom (tudi v primeru NKBM šlo v veliki meri za kratkoročne naložbe), pa je Šircelj začel razmišljati, da bi prav vse dobičke iz kratkoročnih naložb obdavčili s 40 odstotki. »Dobra ideja, bomo razmislili o njej,« je dejal. Zakon bo po vsej verjetnosti stopil v veljavo sredi poletja, ko bo po sprejemu v parlamentu objavljen v uradnem listu. Šircelj pa pričakuje, da se bo preko tega davka v proračun nateklo 10 milijonov evrov letno.
http://www.finance.si/215544/%A9ircelj_Turbo_davek_za_turbo_dobi%E8ke

/13/...in še odziv članov združenja borze: Shocked

Predlog o 40-odstotni obdavčitvi neustrezen" Združenje članov borze meni, da predlagana obdavčitev ustvarja za domače in tuje investitorje neprijazno okolje za investiranje v slovenski kapitalski trg Združenje članov borze bo skušalo z ministrstvom za finance in Davčno upravo RS doseči spremembo predloga o 40-odstotni obdavčitvi dobička od prodaje izvedenih finančnih instrumentov Združenje članov borze vrednostnih papirjev meni, da predlog Zakona o davku od dobička od prodaje izvedenih finančnih instrumentov, še posebej v z uvajanjem 40-odstotne obdavčitve dobička od prodaje izvedenih finančnih instrumentov za obdobje krajše od 12 mesecev, "predstavlja neustrezen in za slovensko gospodarstvo in kapitalski trg, škodljiv pristop k obdavčitvi izvedenih finančnih instrumentov, saj tovrstna obdavčitev ustvarja za domače in tuje investitorje tudi neprijazno okolje za investiranje v slovenski kapitalski trg". Predlagano besedilo bi lahko škodilo slovenskemu gospodarstvu, ker so sodobni izvedeni finančni instrumenti vodilo razvoja na svetovnih in evropskih finančnih trgih, s tem predlogom zakona pa se uvaja koncept za izjemno obremenitev in zaviranje razvijajočega slovenskega kapitalskega trga, ki bo prispeval tudi k zmanjševanju proračunskih prihodkov od obdavčitve kapitalskih dobičkov; izjemno razlikovanje v smislu negativne diskriminacije davčnega režima stopnje obdavčitve za izvedene finančne instrumente od finančnih instrumentov; poslabšuje zaupanje vlagateljev v investicijsko okolje; uvaja različno obravnavo obdavčitve pravnih in fizičnih oseb pri obdavčevanju dobičkov od prodaje izvedenih finančnih instrumentov; povečuje razkorak med direktnim in posrednim (ne)obdavčevanjem izvedenih finančnih instrumentov v okviru naložbenih zavarovanj oz. strukturiranih produktov in povečuje nepreglednost davčne zakonodaje ter se oddaljuje od uvajanja enostavnejše in enotne zakonodaje o obdavčevanju. Cilj davčne enakosti bi bilo bolj primerneje zasledovati na način, da bi se obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov pod enakim režimom uredila enako kot za druge finančne instrumente, zato predlagajo, da se obdavčevanje izvedenih finančnih instrumentov uvede po principu davčne enakosti v Zakon o dohodnini z enako davčno stopnjo in enakim režimom za vse finančne instrumente (tudi izvedene). Združenje članov borze vrednostnih papirjev GIZ bo skušalo s konstruktivnim sodelovanjem z ministrstvom za finance in Davčno upravo RS doseči spremembo predloga oziroma obravnavo problematike v sklopu obstoječe področne zakonodaje, je še v imenu sporočil sekretar Združenja članov borze Damir Cavnik. http://www.vecer.si/clanek2008061105332779

/13/...žal sprejeti in potrjeni zakon v DZ bo začel veljati 19.julija 2008, tako, da je dan D po predvidevanjih za vlagatelje še 18.julij 2008: Shocked

Dobiček od prodaje izvedenega finančnega instrumenta (IFI), pridobljenega pred dnem začetka veljavnosti zakona o obdavčitvi dobičkov od njihove prodaje, ne bo obdavčen, potrjujejo na ministrstvu za finance. Zakon o davku na dobiček od prodaje IFI bo v uradnem listu predvidoma objavljen 4. julija, veljati pa bo začel 15. dan po objavi, torej v soboto, 19. julija. Za IFI, ki bodo kupljeni še 18. julija, torej zakon ne velja. Sicer je še teoretična možnost, da bi državni svet na zakon vložil veto - za to ima še šest dni časa. "Nič ne kaže na to. Podprli smo sicer stališče, da bi morali odpraviti 40-odstotno obdavčitev v prvem letu po nakupu IFI, a so ta amandma, kot veste, poslanci zavrnili. Očitno državni svetniki ocenjujejo, da je zakon sicer slab, nima pa narodno-gospodarskega pomena," pravi predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. http://www.finance.si/216427/Prodaja_katerih_IFI_%B9e_ne_bo_obdav%E8ena

/13/...so že na voljo raznorazne davčno nevtralne možnosti ali pa na koncu še veto državnega sveta: Shocked

Kako se lahko izognete turbo davku

Če bo 40-odstotna obdavčitev na IFI potrjena, lahko trgujete prek podjetij, davka bo manj; druge poti so nezakonite Finančna družba Poteza pritiska na državni svet, naj sprejme veto na minuli teden sprejeti davek na dobiček pri prodaji izvedenih finančnih instrumentov (IFI). Fizičnim osebam ta nalaga 40-odstotni davek, če gre za odsvojitev prej kot v letu dni. Pa vendar se takšnemu davku lahko izognete drugače. Nova obdavčitev namreč velja le za fizične osebe, medtem ko z IFI večinoma trgujejo institucionalni vlagatelji, ki plačajo davek od dohodka pravnih oseb (ta je letos 22-odstoten in se bo do leta 2010 znižal na 20 odstotkov). Kako trgovati, če bo zakon obveljal Ustanovite podjetje in iz dobička plačate 22 odstotkov davka. Težava nastane, ko si želite kot fizična oseba izplačati dobiček - ta je namreč obdavčen kot dividende, torej 20-odstotno, razlagajo naši viri. Efektivni davek je v tem primeru po izračunih nekaterih, ki ne želijo biti imenovani, 37 odstotkov. Naši viri kljub mali razliki v obdavčitvi menijo, da bodo tisti, ki zdaj trgujejo z IFI kot fizične osebe, začeli trgovati prek pravnih oseb. Zakonito se obdavčitvi ne morete izogniti Obdavčitvi se torej lahko izognete le po nezakoniti poti, če računate, da bo država slabo izvajala nadzor. A če ne plačate davka, ste lahko v prekršku ali kaznivem dejanju. Tako naj opozorimo, da boste nezakonito, kot razlagajo naši viri, trgovali tudi rezidenti Slovenije, če ne boste prijavili dobička, ustvarjenega v tujini, kjer ni izmenjave podatkov s Slovenijo. Nezakonito je tudi, če dobiček za vas ustvari fizična oseba, ki ni rezident. Poteza računa na državni svet Sicer pa je mogoče, da bo državni svet izglasoval veto. Poteza je navedla, zakaj bi zakon moral biti drugačen: * Štiridesetodstotna davčna stopnja, če IFI prodate v letu dni, je po mnenju Poteze previsoka, primerna bi bila 20-odstotna stopnja. Pričakujejo odliv kapitala v tujino. Zaradi uveljavitve sredi leta v Potezi pričakujejo, da bodo imeli zavezanci težave z oddajo napovedi. Določanje osnove za davek: IFI mnogokrat nimajo vrednosti, saj stranka običajno le deponira sredstva za zavarovanje obveznosti do nasprotne strani v poslu. Tako lahko oseba na valutnem trgu vstopi v pozicijo za milijon evrov in si pozicijo zagotovi le z odstotkom vrednosti depozita. Torej je stranka zamenjala milijon evrov, za to ni plačala nič, le borzni hiši je deponirala 10 tisočakov. Če je bil na trgu enoodstotni premik, je stranka lahko zaslužila deset tisočakov, a bo ob napovedi izkazala izgubo (enoodstotne normirane stroške) v višini deset tisočakov. Iz zakona, pravijo na Potezi, ni jasno, kaj v podobnih primerih storiti v napovedi za davek od dobička na IFI.
http://www.finance.si/216540/Kako_se_lahko_izognete_turbo_davku

/13/...z mnenjem o že sprejetih zakonskih določbah so se oglasili tudi iz Borznoposredniške družbe POTEZA d.d., kjer pravijo: Shocked

Kaj davčnim zavezancem prinaša sprejetje Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih inštrumentov? Državni zbor Republike Slovenije je 18. junija sprejel Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih inštrumentov, ki s seboj prinaša precej težav pri njegovi praktični vpeljavi, zaviranje razvoja slovenskega kapitalskega trga in zanemarljive dodatne prihodke v proračun iz tega naslova. Zato smo se na Potezi d.d., kjer sicer pozdravljamo napore k ureditvi obdavčevanja kapitalskih dobičkov in vzpostavitvi enakih pravil za vse udeležence na našem kapitalskem trgu odločili, da podamo mnenje na sprejetje omenjenega zakona. Prvi problem zakona je uveljavitev sredi davčnega leta, ki je pravzaprav prvi tak primer pri sprejemanju davčnih zakonov in ni v navadi, da bi katerikoli davčni zakon bil sprejet in se začel izvajati takoj ob uveljavitvi. Običajna praksa je, da se začne izvajati šele ob začetku novega davčnega obdobja. Sprejem zakona, ki smo mu bili priča pred dnevi, bo že samo zaradi tega dejstva povzročil nemalo težav zavezancem pri oddajanju napovedi in DURS pri izdaji davčnih odločb. Vsi smo sicer zagovorniki kratkih in jasnih zakonov in vsaj kratek ta zakon zagotovo je, vendar pa je eno najkompleksnejših področij f

/13/...kot že rečeno bo zakon začel veljati od 15.julija 2008 in sicer: Shocked

Izvedeni finančni instrumenti obdavčeni od 15. julija

Zakon o davku od dobička pri prodaji izvedenih finančnih instrumentov je bil včeraj objavljen v uradnem listu in bo začel veljati po 15. juliju V uradnem listu Republike Slovenije je bil včeraj objavljen zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, s katerim se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka od dobička fizičnih oseb od odsvojitve finančnih instrumentov. Zakon začne veljati 15 dan po objavi v uradnem listu, torej od 15. julija. V prvem letu 40-odstotni davek Obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov bo praktično enaka kot pri delnicah. Edina razlika je v tem, da bodo lastniki izvedenih finančnih instrumentov v primeru prodaje prej kot v enem letu plačali 40-odstotni davek od ustvarjenega dobička. Nakup pred veljavnostjo zakona ni obdavčen Zakonu je dodan posebni člen, v katerem piše, da se dobiček, dosežen z odsvojitvijo izvedenih finančnih instrumentov, pridobljenega pred dnem začetka veljavnosti zakona, ne obdavčuje. Obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov:
0-1 leta lastništva: 40-odstotni davek
1-5 let lastništva: 20-odstotni davek
5-10 let lastništva: 15-odstotni davek
10-15 let lastništva: 10-odstotni davek
15-20 let lastništva: 5-odstotni davek
nad 20 let lastništva: brez davka
http://www.finance.si/217227/Izvedeni_finan%E8ni_instrumenti_obdav%E8eni_od_15_julija

/13/...in nastopil je dan D,ko začne veljati novela o višji obdavčitvi 40% ob tem pa se vseeno pojavljajo tudi alternativne možnosti vlaganja kapitala: Shocked

"Špekulanti" od danes obdavčeni po 40-odstotni stopnji Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, med katerimi prevladujejo certifikati, je poslej obdavčeno. Danes je namreč začel veljati zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, po katerem bo dobiček, ustvarjen v prvem letu lastništva izvedenih instrumentov, obdavčen po 40-odstotni stopnji. To je dvakrat več, kot velja za druge instrumente. Z izvedenimi finančnimi instrumenti se na nizkolikvidni Ljubljanski borzi ne trguje, si pa to želijo. Razmah tovrstnega trgovanja je ob novi obdavčitvi malo verjeten, pravijo poznavalci, na negativne posledice za razvoj trga kapitala v Sloveniji pa je že pred časom opozoril predsednik uprave borze Marko Simoneti. Novi lastniki si nanjo želijo uvrstiti nove produkte, zato so že napovedali, da si bodo v pogajanjih z vlado prizadevali za znižanje davčne stopnje. Kljub temu je Goran Dolenc iz Gorenjske borznoposredniške družbe prepričan, da bodo tisti, ki so doslej aktivno trgovali z izvedenimi finančnimi instrumenti, to zelo verjetno v veliki meri počeli še naprej. Anton Jukič iz Poteze je dejal, da bodo nekateri prilagajali način trgovanja, drugi spet ne, sicer pa še vedno pričakujejo, da bo zakonodajalec uvidel smiselnost zmanjšanja "skoraj prohibitivne 40-odstotne stopnje". "Izjema je uporaba izvedenih finančnih instrumentov za zavarovanje delniških pozicij, saj se tovrstni posli obdavčujejo ločeno in še po drugačnih stopnjah, zato ta strategija pri nas na žalost ni več uporabna," je dodal Jukič. Dolenc je pojasnil, da bo tudi poslej trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti za večino še vedno bolj aktualno kot trgovanje s klasičnimi instrumenti. Glede na finančne vzvode na primer certifikatov, ki jih vlagatelji kupujejo, bo v primeru dobička njihov pozitivni učinek še vedno večji od negativnega učinka višje obdavčitve, je dejal. Izvedeni finančni instrumenti bodo po njegovem mnenju ostali aktualni tudi zaradi množice naložbenih možnosti (delnice, indeksi, surovine, valute, košarice...) in zaradi možnosti ustvarjanja dobička ob padajočih tečajih. Po Dolenčevem mnenju ustanovitev pravne osebe za trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti ni smiselna, saj naredijo aktivni trgovci s tovrstnimi instrumenti 100 in več poslov na mesec in bi bilo knjiženje preobsežno. Jukič nasprotno pravi, da nekatere stranke svoja trgovanja že prenašajo na podjetja. Izvedeni finančni instrumenti so bili do zdaj iz obdavčitve izvzeti in sami obdavčitvi aktivneje niso nasprotovali ne tisti, ki z njimi trgujejo, ne davčni poznavalci, je pa večino presenetila višina stopnje. Ministrstvo za finance je dvakrat višjo obdavčitev upravičevalo s pojasnilom, da gre za špekulativne vlagatelje in špekulativne dobičke. Opozorila borznikov, da špekulantov ne gre enačiti z manipulatorji, da predstavljajo posli z izvedenimi finančnimi instrumenti velik del trgovanja na tujih borzah in da bo takšna obdavčitev onemogočila tovrstno trgovanje na nizkolikvidni Ljubljanski borzi, pa zakonodajalcev niso prepričala. Možen tudi prenos trgovanja v tujino Ena od možnosti, ki naj bi jo po uvedbi nove obdavčitve izvedenih finančnih instrumentov preučevali vlagatelji, je tudi prenos trgovanja na tuje ponudnike oziroma v države, kjer je davčna obravnava ugodnejša, je dejal Anton Jukič iz Poteze. Med možnostmi je tudi odpiranje računov prek prijateljev ali znancev v državah, kjer kapitalski dobički sploh niso obdavčeni. Tak primer v naši bližini je Hrvaška. Goran Dolenc iz Gorenjske borznoposredniške hiše je ob tem opozoril, da so v EU omejitve in zahteve glede takšnega načina poslovanja vse strožje, tako da je vprašanje časa in možnosti takšnega poslovanja. http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/333315

/13/...eden glavnih akterjev pravi tudi takole: Shocked

Reciklaža: Andrej Šircelj Gre za tako imenovane turbo papirje oziroma turbo certifikate, ki prinašajo turbo dobičke. Posli z izvedenimi finančni instrumenti so res precej obdavčeni, vendar kakor je že pred dobrim mesecem povedal sekretar na finančnem ministrstvu Andrej Šircelj, bodo investitorji davke z lahkoto plačali.
Vir: STA, 11. junija 2008

http://www.finance.si/218413/Recikla%BEa_Andrej_%A9ircelj

/13/...zelo jasna stališča združenja Združenja članov borze vrednostnih papirjev - GIZ: Shocked

IZJAVA ZA JAVNOST

z dne 10.6.2008 Združenje članov borze vrednostnih papirjev - GIZ, podaja glede predloga besedila Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, ki ga je določila Vlada Republike Slovenije na 172. redni seji, dne 5.6.2008, sledečo izjavo za javnost:
Predlog Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov še posebej v segmentu z uvajanjem 40% obdavčitve dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za obdobje krajše od 12 mesecev predstavlja neustrezen in za slovensko gospodarstvo in kapitalski trg, škodljiv pristop k obdavčitvi izvedenih finančnih instrumentov, saj tovrstna obdavčitev ustvarja za domače in tuje investitorje tudi neprijazno okolje za investiranje v slovenski kapitalski trg.
Predlagano besedilo bi lahko ustvarilo težko popravljive posledice za slovensko gospodarstvo, saj
- so sodobni izvedeni finančni instrumenti vodilo razvoja na svetovnih in evropskih finančnih trgih, s tem predlogom zakona se uvaja koncept za izjemno obremenitev in zaviranje razvijajočega slovenskega kapitalskega trga, ki bo v končni fazi prispeval tudi k zmanjševanju proračunskih prihodkov iz naslova obdavčitve kapitalskih dobičkov.
- uvaja izjemno razlikovanje v smislu negativne diskriminacije davčnega režima stopnje obdavčitve za izvedene finančne instrumente od finančnih instrumentov,
- poslabšuje zaupanje vlagateljev v investicijsko okolje,
- uvaja različno obravnavo obdavčitve pravnih in fizičnih oseb pri obdavčevanju dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov.
- povečuje razkorak med direktnim in posrednim (ne)obdavčevanjem izvedenih finančnih instrumentov v okviru naložbenih zavarovanj oz. strukturiranih produktov.
- povečuje nepreglednost davčne zakonodaje ter se oddaljuje od uvajanja enostavnejše in enotne zakonodaje o obdavčevanju.

Cilj davčne enakosti bi bilo bolj primerneje zasledovati na način, da bi se obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov pod enakim režimom uredila enako kot za ostale finančne instrumente, zato predlagamo, da se obdavčevanje izvedenih finančnih instrumentov uvede po principu davčne enakosti v samem Zakon o dohodnini z enako davčno stopnjo in enakim režimom za vse finančne instrumente (tudi izvedene). Na osnovi navedenih izhodišč bo Združenje članov borze vrednostnih papirjev – GIZ skušalo s konstruktivnim sodelovanjem z Ministrstvom za finance in Davčno upravo Republike Slovenije doseči spremembo predloga oziroma obravnavo problematike v sklopu obstoječe področne zakonodaje. http://www.zdruzenje.si/index.php?page=spor_javnost&id=9

/13/...na drugi strani pa pogumni in glasni vlagatelj pravi takole: Shocked

Prejeli smo:

Ena oseba vlagateljem greni življenje "Slovenija je zašla na pot diktatorstva, kar se tiče zakona o izvedenih finančnih instrumentih glede stopnje davka," se je na najnovejšo obdavčitev odzval naš bralec. S 15. julijem je v veljavo stopil novi davek na dobiček od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (IFI), ki je že pred uvedbo pri bralcih in borzni javnosti dvignil veliko prahu in sprožil val negodovanja. Vnovič se je oglasil [+] tudi naš bralec Boris Torkar in podal svoje mnenje okrog davka. Moram povedati in obvestiti slovensko javnost, da je Slovenija zašla na pot diktatorstva, kar se tiče zakona o IFI (izvedenih finančnih instrumentih) glede stopnje davka. Drževni sekretar Andrej Šircelj, ki velja za očka zakona o turbo davku, je dokazal sebi in slovenskim traderjem, vlagateljem, borznikom, da se je spremenil v trmastega in nepopustljivega intelektualca. Mi vsi slovenski traderji, vlagatelji in borzniki se strinjamo, da davek na IFI mora biti in tudi se strinjamo da mora biti ta stopnja 20 odstotkov! V Sloveniji je, ne vem, ugibam, 4.000 oseb ki so vezani na IFI in posledično na plačevanje "turbo" davka. Očka zakona Andej Šircelj pa je, kolikor vem, v Sloveniji eden in on pravi da ima prav ko pravi da mora biti 40 odstotkov davka na dobiček. Žalostno, da nam ena oseba v Sloveniji greni življenje nam traderjem, vlagateljem in borznikom. To je isto, kot bi na referendumu za samostojnost Slovenije leta 1991 priznali teh 11 odstotkov volivcev, ki so glasovali proti samostojnosti, 89 odstotkov volivcev, ki so pa bili za samostojnost, pa ne bi upoštevali. Jaz verjamem, da bo zakon kmalu razveljavljen in da bo sprejeta stopnja 20 odstotkov davka na dobiček in ne 40 odstotkov. Verjamem, da bodo snovalci oziroma tisti, ki so pristojni za ta zakon, upoštevali voljo traderjev, vlagateljev in borznikov in kmalu preklicali nor zakon. Saj živimo v demokratični Sloveniji, mar ne?
http://www.finance.si/218742/Prejeli_smo_Ena_oseba_vlagateljem_greni_%BEivljenje

/13/...v zadnji 453 številki revije Kapital je tudi razlaga obdavčitve med fizično osebo in pravno osebo: Shocked

Izvedeni finančni instrumenti:
Kot fizična ali pravna oseba? Objavljeno v številki 453 z dne 13.10.2008 Kakšna je razlika v obdavčitvi izvedenih finančnih instrumentov z vidika fizične in pravne osebe, kako podjetje sploh pripozna finančne prihodke pri doseženem donosu pri odtujitvi IFI? Kako je z dobičkom, doseženim v tujini? EVELINA BRAČIČ Razvoj finančnega trga povzroča nenehne spremembe v investicijskem okolju. Izvedeni finančni instrumenti predstavljajo alternativno možnost investiranja v primerjavi s klasičnimi finančnimi naložbami. Osnovne vrste izvedenih finančnih instrumentov so terminski posel, terminska pogodba, opcija in valutna zamenjava. Glede na vsebino pa se izvedeni finančni instrumenti uporabljajo za zavarovanje pred tveganji ter za trgovalni namen. Slednji je lahko investicijski, špekulativni ali arbitražni. Konec junija je državni zbor izdal Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (dalje DDOIFI, UL RS 65/08, z dne 30. 6. 2008), ki ureja sistem in obveznost plačevanja davka od dobička fizičnih oseb od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. V nadaljevanju bomo videli, kako novi davek vpliva na obdavčitev fizičnih oseb in kako pravne osebe pripoznavajo in vrednotijo finančne naložbe, kar posledično vpliva na davčni obračun in samo obdavčitev. Pri tem velja poudariti, da je obdavčitev kapitalskih dobičkov, doseženih z odsvojitvijo izvedenih finančnih instrumentov, zaradi njihove kompleksnosti zahtevno področje tako za zavezance kot tudi za davčno upravo, in sicer tako vsebinsko kot tudi tehnično. Kaj so izvedeni finančni instrumenti? Beseda “izvedeni” oziroma izpeljani nakazuje, da njihova vrednost izhaja oz. je odvisna od vrednosti osnovnih instrumentov oziroma oblik, na katere so napisani in izdani. Iz navedene definicije izhaja, da vrednost izvedenih finančnih instrumentov (dalje IFI) ni določena na podlagi njihove ponudbe in povpraševanja, temveč je določena preko razvoja vrednosti osnovnega instrumenta, ki je različnih oblik. Pogosto se za osnovni instrument uporablja vrednost finančnih premoženjskih oblik, s katerimi se trguje na borzi, kot na primer delnice. Praktično so lahko izvedeni finančni instrumenti vezani na katerokoli obliko: delnice, obveznice, indekse, valute, blago. Definicijo o finančnih inštrumentih najdemo v 7. členu Zakona o trgu finančnih inštrumentov.

OBDAVČITEV FIZIČNIH OSEB.

Zakon o dohodnini (dalje ZDoh-2) ne obdavčuje dobičkov, doseženih od odsvojitve IFI. V skladu z 32. členom se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin in od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, razen dobička iz kapitala delojemalca, ki odsvoji pravico do nakupa delnic ali pravico do pridobitve drugega premoženja. Do sprejetja novega zakona DDOIFI so bili dobički iz naslova IFI za fizično osebo neobdavčeni. Z letošnjim letom torej DDOIFI uveljavlja obdavčitev IFI za fizične osebe. Zavezanec po tem zakonu je fizična oseba, rezident Republike Slovenije (dalje RS) po ZDoh-2. DDOIFI določa, da se obdavči dobiček od odsvojitve dolžniških vrednostnih papirjev, katerih donose se ne izplačuje v obliki unovčitve kuponov ali v obliki diskonta (ti se po tem zakonu štejejo za IFI). Zakon ne obdavčuje dobička od odsvojitve blagovnih IFI. Slednje potrjuje tudi mnenje DURS-a, ki je bilo izdano konec julija 2008 Prav tako se ne obdavči dobiček od odsvojitve pravice do nakupa delnic ali pravice do pridobitve drugega premoženja, ki jo odsvoji delojemalec. Nadalje se ne obdavči dobiček od odsvojitve IFI, pridobljen pred uveljavitvijo tega zakona, torej pred 15. 7. 2008. Obdavči se dobiček od odsvojitve vseh preostalih IFI. Davčna osnova. Davčna osnova predstavlja razlika med vrednostjo IFI ob odsvojitvi in vrednostjo IFI ob pridobitvi. Logika je torej enaka kot pri ugotavljanju davčne osnove pri kapitalskih dobičkih (odsvojitev nepremičnin, vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah, odsvojitev investicijskih kuponov) v skladu z ZDoh-2. Pri ugotavljanju davčne osnove je potrebno upoštevati še vrednost, ki jo je ob pridobitvi oziroma sklenitvi plačal davčni zavezanec, le-ta se poveča za normirane stroške v višini 1 % od plačane vrednosti. Vrednost IFI ob odsvojitvi pa se zmanjša za normirane stroške v višini 1 % od izplačane vrednosti. Možen je tudi poračun izgube in dobička, kar pomeni, da se v dobiček od odsvojitve IFI vštevajo v davčnem letu doseženi dobički od odsvojitve IFI ali realizirane izgube od odsvojitve IFI. Davčni zavezanec je po ZDDOIFI dolžan voditi evidenco zalog istovrstnih IFI po metodi zaporednih cen oziroma po metodi porabe prvih zalog (FIFO metoda – first in first out).
Davčna stopnja Davčna stopnja se pri obdavčitvi IFI znižuje podobno kot pri ostalih kapitalskih dobičkih po ZDoh-2, in sicer je davčna stopnja naslednja:
- 40 % od davčne osnove za čas lastništva manj kot 1 leto
- 20 % od davčne osnove za čas lastništva od 1 do 5 let
- 15 % od davčne osnove za čas lastništva od 5 do 10 let
- 10 % od davčne osnove za čas lastništva od 10 do 15 let
- 5 % od davčne osnove za čas lastništva od 15 do 20 let
Davek se ne plača po 20 letih lastništva IFI.

Plačilo davka.

Izračun in plačilo davka določata ZDoh-2 in Zakon o davčnem postopku (dalje ZDavP-2). Zavezanec bo moral do 28. februarja za poslovanje v minulem letu vložiti napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve IFI pri pristojnem davčnem uradu. Nadalje davčni organ izda odločbo o odmeri davka za davčnega zavezanca do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. Dobiček dosežen v tujini. Na tem mestu velja poudariti, da je fizična oseba, rezident Republike Slovenije (dalje RS), zavezan za plačilo davka od dobičkov IFI, ki imajo vir v Republiki Sloveniji, in vseh dobičkov, ki imajo vir izven RS v skladu z načelom svetovnega dohodka. V kolikor bo rezident RS v tujini dosegel dobiček iz odsvojitve IFI in tudi tam plačal davek, se bo v izogib dvojnemu obdavčenju upoštevala konvencija, sklenjena med državama. V primeru, ko Slovenija nima sklenjene konvencije z določeno državo, se davek, plačan v tujini v skladu z metodo navadnega odbitka, odbije od izračunanega slovenskega davka. Pri tem je potrebno upoštevati še določbe ZDavP-2 glede uveljavljanja odbitka davka, plačanega v tujini.

OBDAVČITEV PRAVNIH OSEB.

V Sloveniji davki sledijo računovodskim izkazom, kar z drugimi besedami pomeni, da se pripoznani odhodki in prihodki v izkazu poslovnega izida davčnega zavezanca popravijo v skladu z določbami Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (dalje ZDDPO-2). Upoštevati je torej potrebno še prilagoditve davčne osnove, ki izvirajo iz razlik med računovodsko in davčno obravnavo posameznih gospodarskih kategorij. Zaradi tega je najprej potrebno poznati opredelitve računovodskih standardov glede pripoznavanja, prevrednotenja in odsvojitve finančnih naložb. Finančne naložbe so sestavni del finančnih instrumentov podjetja. Finančni instrument je vsaka pogodba, na podlagi katere nastaneta finančno sredstvo enega podjetja in hkrati finančna obveznost ali kapitalski instrument drugega podjetja. V skladu z računovodskimi standardi je finančno sredstvo vsako sredstvo, ki je:
- denar,
- pogodbena pravica prejeti denar ali drugo finančno sredstvo,
- pogodbena pravica zamenjati finančne inštrumente z drugimi pod pogoji, ki utegnejo biti ugodni, - kapitalski finančni inštrument druge družbe ali
- pogodbena obveznost, ki se lahko poravna, ali se bo poravnala z lastnimi kapitalskimi inštrumenti družbe.
Donosi iz finančnih naložb so donosi iz njihove odtujitve, pa tudi donosi, ki letno pritekajo od podjetij, v katera so te naložbe naložene (npr. dividende). IFI so lahko ena izmed finančnih naložb, s katerimi podjetje bodisi trguje bodisi varuje pred tveganji. Vrednost IFI se spremeni zaradi spremembe obrestne mere, tečaja vrednostnih papirjev, cene blaga, valutnega tečaja, indeksa cen, zaupanjske (kreditne) sposobnosti ali podobnih spremenljivk.
IFI ne zahtevajo začetne čiste finančne naložbe oziroma je le-ta čisto majhna in se poravna v prihodnosti.
Razvrstitev finančnih naložb je z računovodskega in tudi z davčnega vidika zelo pomembna, saj vpliva na ugotovitev poslovnega izida ter s tem tudi na davčno osnovo in plačilo davka od dohodkov pravnih oseb.
Poleg osnovne delitve finančnih naložb na dolgoročne in kratkoročne standardi določajo, da morajo podjetja finančne naložbe po začetnem pripoznavanju razvrstiti v eno izmed skupin:
- finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, - finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,
- posojila ali
- finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo.
Nadalje velja poudariti, da se merjenje finančnih naložb lahko šteje med najzahtevnejša poslovna, računovodska in davčna opravila.
S standardi so določeni trije načini prevrednotenja oziroma merjenja: - prevrednotovanje in merjenje po pošteni vrednosti,
- merjenje po odplačni vrednosti in
- merjenje po nabavni vrednosti. Z vidika ZDDPO-2 ni pomembno ali gre za oslabitev kratkoročnih ali dolgoročnih finančnih naložb. V skladu z 22. členom ZDDPO-2 so pri ugotavljanju davčne osnove odhodki zaradi prevrednotenja kot posledica oslabitve kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb oziroma finančnih inštrumentov davčno nepriznani odhodki. V izogib dvojnemu obdavčevanju se odhodki zaradi prevrednotenja kot posledica oslabitve, ki se v letu pripoznanja oslabitve niso davčno priznali, priznajo ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi finančnega inštrumenta. Prav tako se prihodki iz odprave oslabitve, katere odhodki niso bili davčno priznani ob pripoznanju, izvzamejo iz davčne osnove, kar pomeni, da ugotovljeni finančni prihodki v izkazu poslovnega izida ne povečujejo davčne osnove, ker tudi finančni odhodki iz oslabitve niso zniževali davčne osnove. Vendar pa je v 3. odstavku 22. člena izjema, ki določa, da se odhodki zaradi prevrednotenja finančnih naložb, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, priznajo kot odhodek v obračunanih zneskih. Glede na kompleksnost pripoznavanja in merjenja IFI, posebej IFI, pridobljeni z namenom varovanja pred tveganjem, si bomo v tem sestavku ogledali le IFI, ki jih je podjetje pridobilo za trgovanje. V kolikor je podjetje pridobilo IFI za trgovanje (in jih ni namenila za varovanje pred tveganjem), uvrsti IFI v skupino finančnih naložb, izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Poštena vrednost je dokazana, če jo je mogoče zanesljivo izmeriti. Pogoj za to pa je, da je cena objavljena na delujočem trgu vrednostnih papirjev, ali obstaja model vrednotenja, pri katerem so vložki podatkov dokazni, ker prihajajo z delujočega trga. Naložba v IFI se v računovodskih izkazih pripozna v bilanci stanja na datum trgovanja. Stroški posla se pri tem pripoznajo kot stroški. Na vsak bilančni presečni dan je to vrsto naložbe potrebno izmeriti po pošteni vrednosti. Kot smo že omenili, je to cena na delujočem trgu. Dobiček ali izguba, ki nastane ob upoštevanju spremembe poštene vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida. Odprava finančne naložbe je odstranitev prej pripoznanega IFI iz bilance stanja podjetja. Podjetje odpravi pripoznavanje finančne naložbe oziroma sredstva zgolj, kadar prenese tveganja in koristi iz te naložbe in ne obvladuje več pogodbenih pravic, ki obsegajo finančne naložbe. Pri doseženem donosu pri odtujitvi IFI podjetje pripozna finančne prihodke in morebitno izgubo kot finančne odhodke v letu poslovanja. Pri sestavi davčnega obračuna mora podjetje za ugotavljanje dobička upoštevati prihodke in odhodke, ugotovljene v izkazu poslovnega izida na podlagi ZDDPO-2 in v skladu z uvedenimi računovodskimi standardi. Kot smo že dejali, se dobiček ali izguba iz spremembe poštene vrednosti IFI, ki ni del razmerja pri varovanju vrednosti, pripozna kot dobiček ali izguba v izkazu poslovnega izida v okviru finančnih prihodkov ali odhodkov. Pripoznani odhodki iz prevrednotenja so v tem primeru davčno priznani odhodki.
http://www.revijakapital.com/kapital/davcno-financno-svetovanje.php?idclanka=6124Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Dec 17, 2008 6:55 pm; skupaj popravljeno 10 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 07 Feb 2019 16:09; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Čet Jun 12, 2008 10:00 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 25

GORENJE d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...sicer se vedno poroča,da tujci prevzemajo podjetja pri nas ampak tokrat je GORENJE d.d. vstopilo na Evropski trg in tam prevzeli nizozemsko proizvajalca bele tehnike ATAG Europe B.V ,tako,da so tudi v praksi dokazali,da se to da:

Gorenje je prevzelo vodilnega nizozemskega proizvajalca bele tehnike ATAG Europe Predsednik uprave družbe Gorenje Franjo Bobinac in Philip Sluiter sta sklenila pogodbo o nakupu stoodstotnega lastniškega deleža družbe ATAG Europe B.V. Nakup vrhunskega nizozemskega ponudnika gospodinjskih aparatov je največji prevzem v zgodovini delovanja družbe, s katerim Gorenje uresničuje strategijo hitro rastočega vseevropskega povezovalca v panogi. Uprava Gorenja bo podrobnosti, kot je zapisala, o največjem prevzemu v zgodovini delovanja družbe predstavila na današnji novinarski konferenci ob 14. uri v Velenju. Družba ATAG Europe B.V. je lani ustvarila skoraj 150 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar predstavlja približno 14 odstotkov poslovnih prihodkov Skupine Gorenje, in čisti dobiček v višini dobrih 11 milijonov evrov. EBITDA, poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo, ki predstavlja grobo mero ustvarjenih denarnih tokov iz poslovanja, je lani znašal 19 milijonov evrov. ATAG Europe B.V. ima 420 zaposlenih in 90 odstotkov prihodkov ustvari s prodajo gospodinjskih aparatov na področju Beneluksa, od tega 75 odstotkov pod prestižnimi lastnimi blagovnimi znamkami Atag, Etna in Pelgrim, pretežno v visokem in višjem srednjem cenovnem razredu. Na teh tržiščih ima na področju vgradnih aparatov 10 do 30 odstotni tržni delež. Zadnja siva lisa v Evropi »Nakup družbe ATAG Europe B.V. je zgodovinski mejnik v razvoju Gorenja. S tem Gorenje pridobiva pomemben tržni delež v Beneluksu, hkrati pa zaokroža nabor svojih blagovnih znamk z blagovno znamko iz najvišjega cenovnega razreda, kar nam bo omogočilo pomembno utrditev položaja Skupine Gorenje v Evropi. Gorenje tako uresničuje svoj strateški načrt in vlogo aktivnega povezovalca v panogi gospodinjskih aparatov. Med obema družbama vidimo številne sinergije na področju trženja, nabave, produktnega managementa in proizvodnje.«, je povedal Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, d.d.. Z vključitvijo ATAG Europe B.V v Skupino Gorenje bo Gorenje pokrilo še zadnjo sivo liso v Evropi in vstopilo na trge več kot 20 milijonskega Beneluksa, kjer je bilo do sedaj le minimalno prisotno. Prestižna blagovna znamka Hkrati bo pridobilo prestižno blagovno znamko ATAG, ki sodi v najvišji razred gospodinjskih aparatov, in vstopilo v najvišji cenovni segment na določenih zahodnih trgih. Vključitev družbe ATAG Europe B.V. bo tako pomembno prispevala k rasti kazalnikov poslovanja Skupine Gorenje. Prevzem družbe ATAG Europe B.V., pomeni tudi pomemben mejnik v poslovanju Gorenja, saj se bo upravi Gorenja pridružil direktor in dosedanji lastnik družbe ATAG Europe B.V. g. Philip Sluiter, ki je igral vodilno vlogo pri razvoju družbe ATAG Europe B.V., največje družbe na področju bele tehnike v Beneluksu. G. Sluiter bo še naprej ostal tudi direktor družbe ATAG Europe B.V. in tako skrbel, da bo ta še naprej dosegala želene rasti poslovnih rezultatov. V upravi Gorenja bo g. Sluiter odgovoren za poslovanje Skupine Gorenje na trgih Beneluksa, razvoj dopolnilnega programa Gorenja in razvoj prestižne blagovne znamke ATAG. Družbi se dopolnjujeta Ob podpisu pogodbe je Philip Sluiter poudaril: »Obe družbi se strateško odlično dopolnjujeta, kar posledično zagotavlja še boljše bodoče rezultate nove povezave. Veselim se novih skupnih izzivov.«. Kupnina za nakup družbe ATAG Europe B.V. znaša 130 milijonov evrov. Gorenje bo kupnino oravnalo delno z dodatnim dolžniškim kapitalom, del kupnine pa bo plačan z odsvojitvijo lastnih delnic v korist družbe HOME PRODUCTS EUROPE B.V., ki bo po pridobitvi teh delnic postala kvalificirani delničar Gorenja, d.d. Pogodba določa, da se lastne delnice odsvojijo po ceni, ki predstavlja 6-mesečno povprečje enotnega tečaja delnice Gorenja na Ljubljanski borzi vrednostni papirjev, kar je v skladu s sklepom skupščine delničarjev z dne 4.7.2005. Uprava ocenjuje, da bo na dan uveljavitve pogodbe v korist družbe HOME PRODUCTS EUROPE B.V. odsvojenih približno 1.000.000 lastnih delnic. Družba HOME PRODUCTS EUROPE B.V. se je zavezala, da z delnicami Gorenja ne bo razpolagala štiri leta od pridobitve delnic. V istem obdobju bodo te delnice zastavljene v korist Gorenja za morebitna tveganja iz naslova poslovanja družbe ATAG Europe B.V. pred uveljavitvijo pogodbe. Včeraj sklenjena pogodba stopi v veljavo po pridobitvi soglasja s strani pristojnega organa za varstvo konkurence, ki ga bo družba pridobila predvidoma do konca meseca junija. Nakup družbe ATAG Europe B.V. ne bo imel vpliva na proizvodne delavce Gorenja v Sloveniji, saj je njena dejavnost razvoj, nabava in prodaja lastnih izdelkov, medtem ko proizvodnjo zagotavlja preko zunanjih partnerjev. Borza zaradi širitve in skupščine Gorenja zaustavila trgovanje s temi delnicami Uprava Ljubljanske borze je danes začasno ustavila trgovanje z delnicami Gorenja. Družba je to zahtevala zaradi informacije o prevzemu, ki pomeni pomembno širitev skupine Gorenje in zaradi današnje skupščine delničarjev, so prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz Gorenja. Opoldne pa se bo začela skupščina delničarjev družbe. Na njej bodo med drugim odločali o delitvi lanskega bilančnega dobička ter o izdaji pooblastila upravi družbe za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic. Na slednji predlog se obetajo številni nasprotni predlogi.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/325844

/13/...na drugi strani na skupščini pa skrb za male delničarje:

Skupščina GORENJA - NASPROTNI PREDLOG in OSTRA KRITIKA
Na 12.skupščini Gorenja,danes 11.6.2008,ob 12.00 v hotelu Paka v Velenju,bo delničar Kristjan Verbič podal nasprotni predlog z zgovorno obrazložitvijo in utemeljeno kritiko uprave.S strani VZMD bo na skupščini kritičen tudi Harald Karner(prispevek VZMD TV - 11.06.2008 Nasprotni predlog k točki 5. dnevnega reda: 1. Skupščina delničarjev družbi izdaja pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic, kot sledi:
* a. Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic velja 18 mesecev od dneva izdaje.
* b. Pooblastilo velja za pridobitve lastnih delnic do skupaj 1.403.000 delnic družbe, kar predstavlja 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe in vključuje lastne delnice, ki jih družba že ima v lasti na dan izdaje tega pooblastila. * c. Družba lahko pridobiva delnice samo s posli na organiziranem trgu kapitala ob upoštevanju vseh veljavnih pravil.
* d. Družba lahko s tem in s prejšnjimi pooblastili pridobljene lastne delnice uporablja samo za namen zamenjave za manjšinske lastniške deleže v odvisnih družbah Skupine Gorenje na podlagi vnaprejšnje pisne in obrazložene odobritve nadzornega sveta družbe. Uprava mora na prvi naslednji skupščini po datumu morebitne odsvojitve lastnih delnic, delničarje seznaniti z odsvojitvijo lastnih delnic, z natančnimi razlogi zanjo ter ji predložiti mnenje neodvisnega finančnega svetovalca o pravičnosti odsvojitev lastnih delnic z vidika družbe.
* e. Če družba ne uporabi lastnih delnic za namen iz prejšnje točke tega pooblastila v roku 24 mesecev od dneva izdaje pooblastila, mora z iztekom 24 mesečnega obdobja družba lastne delnice odsvojiti z upoštevanjem prednostne pravice obstoječih delničarjev družbe.
Obrazložitev: Lastne delnice so eden od instrumentov, s katerim uprava (management) družbe v nasprotju z vsemi temeljnimi načeli gospodarskega prava direktno in pomembno posega v upravljavska upravičenja delničarjev ter pomembneje, v lastniško in s tem upravljavsko strukturo gospodarskih družb. Pridobivanje, status in odsvojitev lastnih delnic je zato lahko zgolj izjema od temeljnih pravil in bi se zato morala uporabljati samo v izjemnih primerih, nikakor pa ne v vsakdanji praksi kot prikladna »metoda lastninjenja«. Le za nakup in prodajo lastnih delnic, ki so pridobljene po 8. alineji 1. odstavka 247. člena ZGD-1 (nakup lastnih delnic na podlagi pooblastila skupščine), obstoječi zakon predpisuje enako obravnavanje delničarjev in uveljavljanje prednostne pravice obstoječih delničarjev. Uprava družbe Gorenje, d.d., jo želi v celoti in popolno izključiti! Očitno tudi uprava Gorenja, d.d., podlega skušnjavi. Glede na pretekle nakupe lastnih delnic s strani družbe Gorenje, d.d., nominalno deklariranih razlogov zanje na eni strani ter učinka, ki so ga lastne delnice povzročile in ga povzročajo v upravljavski strukturi družbe, na drugi strani sem predlagatelj nasprotnega predloga mnenja, da ne obstajajo nikakršni razlogi za potrditev predloga kot ga je dnevni red 12 skupščine uvrstila uprava družbe. Nadalje je glede na ravnokar izvedeno dokapitalizacijo, katere posledica je krepitev uprave družbe v lastniški strukturi družbe, z ozirom na računovodski vidik izkazovanja lastnih delnic (odštevajo se od lastnega kapitala) jasno, da uprava družbe nima nikakršne strategije kaj storiti s sredstvi, zbranimi v dokapitalizaciji, kakšna je njena politika do kapitalske strukture podjetja, optimalnega razmerja med kapitalom in dolgom ter nenazadnje dividendno politiko družbe. Hkrati pa uprava predlaga pridobitev lastnih delnic in s tem popolno izničenje vseh morebitnih pozitivnih učinkov ravnokar izvedene dokapitalizacije na finančni vzvod in s tem pogoje financiranja družbe. Tako lahko predlagatelj nasprotnega predloga zaključim le, da je uprava družbe očitno zmedena v svoji politiki, še verjetneje pa je, da s tem zasleduje svoje lastne lastniške interese namesto interesov družbe, katero naj bi upravljala. Če jih ne - je s tem predlogom ravnokar izničila vse v preteklosti navzven deklarirane razloge za nujnost dokapitalizacije. Ker je vir za pridobivanje lastnih delnic, poenostavljeno povedano, dobiček družbe, je jasno da sredstva namenjenih za nakup lastnih delnic ne bodo več na voljo delničarjem družbe za razdelitev v obliki dividend. S tem implicitnim dejstvom se predlagatelj ne strinjam in pozivam vse ostali delničarje, da s podelitvijo - s strani uprave predlaganega - konfuznega pooblastila, ne podprejo take politike. Kar se tiče razlogov ki naj bi upravičevali poseg uprave v upravljavsko strukturo družbe: Če si uprava družbe želi sodelovanja s strateškim partnerjem naj skliče skupščino in predlaga ustrezno povečanje osnovnega kapitala, združitev ali drugačno obliko sodelovanja, ne pa, da si ustvarja zalogo lastnih delnic, s tem niža lastni kapital družbe, si poslabšuje pogoje financiranja, na koncu pa jih - po lastni izbiri - nekam proda, izključi prednostno pravico delničarjev, ponovno spremeni upravljavsko strukturo družbe, razloge za vse to pa naj namesto delničarjev presoja ozek krog fizičnih oseb, sicer nadzornikov. Ne obstaja popolnoma noben razlog za tako početje. Naslednji razlog, za potrebe "zamenjave teh lastnih delnic za neke druge deleže z nekimi drugimi družbami" je po mnenju predlagatelja popolnoma absurden. Gorenje, d.d., namreč ni finančni holding, katerega dejavnost je premetavanje paketov sem ter tja, četudi bo morda sprejeta novela ZGD-1B, ki bo na področju stvarnih vložkov in zamenjav omogočila nove igre - tako brez revizorjev, kot posledično - »brez meja«. Če želi uprava družbe "igrati monopoly", naj to počne v svojem prostem času nikakor pa ne na račun delničarjev družbe, ki naj bi jo upravljala. Če uprava družbe meni, da je "zamenjava lastnih delnic z nekimi drugimi stvarnimi vložki z nekimi drugimi družbami" tako zelo v interesu družbe, da je to za poslovanje TE družbe nujno potrebno, naj o tem obvesti vse delničarje družbe in jim hkrati predstavi natančne razloge za to. Če bodo ti utemeljeni, bo predlagatelj prvi glasoval za to, da se zamenjava opravi. Kar se torej tiče t.i. "Poročila uprave o razlogih, ki naj bi utemeljevali izključitev prednostne pravice", je le-to, vsled vsega zgoraj navedenega, očitno v celoti neutemeljeno. Glede na odsotnost drugačnih informacij je edini razlog -zaradi katerega naj bi uprava in NS izključila prednostno pravico obstoječih delničarjev, ki je po mnenju predlagatelja nasprotnega predloga vsaj deloma možen - omogočanje nadaljnje konsolidacije lastništva odvisnih družb, pa še to v poročilu sploh ni utemeljeno. Ni torej utemeljeno najprej koliko je takih deležev, v katerih odvisnih družbah, kdo so njihovi imetniki in ali jih je sploh dovolj, da se upravi podeli pooblastilo za skupno kar 10 % vseh izdanih delnic družbe. Zato se predlog korigira z obvezno odsvojitvijo za ta namen neporabljenih lastnih delnic in to ob obveznem upoštevanju prednostne pravice obstoječih delničarjev. Končno pa je potrebno izločiti pridobivanje lastnih delnic izven organiziranega trga, saj uprava družbe s tem razpolaga z dobičkom družbe v korist le nekaterih delničarjev po njeni izbiri, vsi ostali pa bodo posledično prikrajšani za dividende, kolikor je bil vir le-teh posredno porabljen za izplačila izbranim delničarjem. Pridobivanje lastnih delnic prek borze je na drugi strani dovolj natančno regulirano predvsem z evropskimi direktivami, tako, da se omeji morebitne zlorabe tega instituta v namene npr. manipulacije. Predlagatelj končno in dobronamerno predlaga, da se uprava družbe raje posveti upravljanju družbe namesto konstantnega urejanja lastniških in upravljavskih razmerij v družbi sami ter direktnega in posrednega poseganja vanje. Če uprava tega ne zmore naj objavi prevzemno namero in pregledno kupi delnice družbe, kar ji bo v nadaljevanju omogočilo, da sama nemoteno načrtuje lastniška razmerja, menja pakete, se "strateško povezuje" z "manjšinskimi paketi" do 10% delnic , glasuje o dokapitalizacijah, znižanjih kapitala, pridobiva in odsvaja lastne delnice in si ob tem, po želji, izključuje tudi prednostno pravico. Utemeljitvi nasprotnega predloga, ki ga bo na skupščini podal mali delničar Gorenja mag. Kristjan Verbič, sledi mnenje Haralda Karnerja, malega delničarja Gorenja in člana VZMD, o spornih predlogih uprave in s tem povezanih dilemah tokratne skupščine družbe Gorenje, d.d. Ob dokapitalizaciji si je uprava s soglasjem nadzornega sveta dodelila pravico do nakupa lastnih delnic, četudi družba ne sme vpisovati lastnih delnic in iz lastnih delnic nima nobenih pravic. S tem se zmanjšuje število pravic ostalih delničarjev za cca. 9 %, kolikor je od emisije delnic tudi ostalo. Na podlagi sklepa, da bo ostanek delnic iz emisije lahko po enakih pogojih kot delničarji vpisala in prevzela družba, ki so jo ustanovili uprava in partnerji, ter EBRD in IFC, je mogoče pomisliti, da so lastnim delnicam dodelili pravice z namenom, da bi si zagotovili večje število delnic. Obstaja torej dvom, da so na ta način preostalim delničarjem zmanjšali pravice in povečali možnosti nakupa INGOR-ju. Iz dikcij in obrazložitev sklepov iz točke 5 namreč ni moč ugotoviti, kako bo mogoče realizirati dovoljenje skupščine o pridobitvi lastnih delnic do višine ene desetine osnovnega kapitala (oziroma 1.403 tisoč delnic tudi izven rednega borznega trga po ceni, ki po izračunu iz sklepa lahko znaša največ nekaj več kot 50 €, trenutna borzna cena pa je 35 €), ne da bi pri tem izključili prednostno pravico delničarjev.
http://www.youtube.com/watch?v=Yg3_aym94UY

Problem je mogoče rešiti tudi z javno ponudbo, v obliki poziva delničarjem, da ponudijo prodajo po v pozivu opredeljeni ceni. Pri tem bi bila upoštevana pravica enakopravnega obravnavanja delničarjev oziroma predkupna pravica. Vendar se zastavlja vprašanje, zakaj bi Gorenje vse to sploh počelo. Družba je namreč šele v preteklem letu povečala kapital in do sedaj še ni bilo objavljeno, da bi porabila preko 9 % lastnih delnic. Zakaj bi potemtakem delnice kupovala po toliko višji ceni in pri tem utrpela še dodatne stroške? Morda zato, ker ve, od koga bi te delnice odkupila in da bo ob realizaciji izključila prednostne pravice? Za tako ravnanje pa bi morala imeti sklep skupščine, saj je sicer v neskladju z zakonom in principi dobrega korporacijskega upravljanja.

GORENJE d.d. - GRVG

Osnovni kapital družbe: 101.922.103,97€ - 31.12.2016
Število vseh delnic: 24.424.613 - 31.12.2016
Lastne delnice: 121.311 - 31.12.2016
Število delničarjev: 12.803 - 31.12.2016
Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan
preteklega poslovnega leta: 15,40€ - 31.12.2016
Bilančni dobiček zadnji dan
preteklega poslovnega leta: 2.430.330,00€ - 31.12.2016
Borzna cena zadnji dan preteklega
poslovnega leta: 5,99€ - 31.12.2016
Tržna kapitalizacija: 149.582.558,00€ - 31.12.2016
http://www.skupaj.si/vsebina/gorenje-dd-kontaktni-podatki

GRGV

Kaj narediti z delnicami Gorenja? Prodati ali obdržati?
»Prevzemna cena je po našem mnenju atraktivna. Naša zadnja ciljna cena Gorenjeve delnice, ki sicer ne vključuje prevzemne premije, namreč znaša 5,8 evra za delnico. Obenem ocenjujemo, da bo Hisense uspešno pridobil večinski lastniški delež in s tem kontrolo nad podjetjem. Zato svetujemo prodajo delnic oziroma sprejetje ponudbe,« pravi Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Skupine ALTA.
https://www.alta.si/sl-si/novice/aktualne-objave/12414/kaj-narediti-z-delnicami-gorenja-prodati-ali-obdrzati-

6 DELNIC GRGV & 46 CENTOV

Imel je šest delnic Gorenja, za katere naj bi po ceni 12 evrov za delnico prejel 72 evrov. Ko si je borznoposredniška družba obračunala vse svoje stroške, mu je ostalo 43 centov.
Po prvem obračunu storitev, ko so mu na Iliriki zaračunali odpiranje računa, strošek zapiranja trgovalnega računa pri KDD in prekinitev pogodbenega razmerja, prvi prenos s KDD in sprejem prevzemne ponudbe, je kazalo, da mu bo ostalo 14 evrov, a ga je nato doletelo še nekaj računov: za strošek KDD za posredovanja podatkov, strošek nakazila in operativno delo objava apa, ta zadnji je bil najvišji, dodatnih 12,20 evrov. Po plačilu vseh stroškov mu je tako ostalo 43 centov.
In kaj sto stroški APA, ki so našemu bralcu pobrali še zadnje evre, ki so mu ostali po prodaji delnic Gorenja? "Stroški operativnega dela APA so stroški poročanja transakcije, ki je bila izvršena izven borze. Obveznost te objave velja od 3.1.2018 v skladu z uredbo Evropske unije MIFIR," pojasnjujejo na Iliriki.
https://www.zurnal24.si/slovenija/s-prodajo-delnic-je-bil-se-v-minusu-312834

GORENJE gospodinjski aparati d.o.o.

4.točka skupščine:
Osnovni kapital družbe: 101.415.882,14 €
Osnovni kapital družbe Gorenje d.d., ki znaša 101.415.882,14 €, se preoblikuje v osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo, ki bo znašal 101.415.882,14 €. Delnice se spremenijo v poslovni delež in edini delničar postane edini družbenik in ustanovitelj družbe z omejeno odgovornbostjo. Edini delničar kot edini družbenik in ustanovitelj družbe z omejeno odgovornostjo bo pridobil poslovni delež na podlagi osnovnega vložka in deleža v osnovnem kapitalu družbe Gorenje.
seonet.ljse.si/?doc=...c_id=67264

12 €

Izjava družbe Gorenje d.d. v skladu s 3.odstavkom 648.člena ZZGD-1

Družba Gorenje d.d. izjavlja, da bo v skladu s 3.odstavkom 648.člena Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 ter 1.odstavkom 651.člena ZGD-1 prevzela poslovne deleže delničarjev, ki nasprotujejo preoblikovanju družbe Gorenje d.d., v družbo z omejeno odgovornostjo, za primerno denarno odpravnino.
Primerna denarna odpravnina za poslovni delež bo temeljila na odpravnini v višini 12 € za delnico, ki je bila ponujena v prevzemno ponudbi in postopku izključitve manjšinskih delničarjev.
V skladu z navedenim bo primerna denarna odpravnina za poslovni delež delničarja v družbi z omejeno odgovornostjo znašala 12 € pomnoženo s številom delnic delničarja, ki so bilepretvorjene v njegov novi poslovni delež v dužbi z omejeno odgovornostjo.
Gorenje dospodinjski aparati d.d.
Predsednik uprave
Franc Bobinac
http://seonet.ljse.si/?doc=LATEST_PUBLIC_ANNOUNCEMENTS&doc_id=67264

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 02 Mar 2011 18:43; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Čet Jun 12, 2008 10:07 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

REFERENDUM O LASTNINJENJU ZAVAROVALNIC(e) TRIGLAV IN OZADJA - II.DEL

***** nadaljevanje z 11.strani *****

/13/...na KDD je bila izpeljana cepitev delnic v razmerju 1:4 in sicer je po novem tako 22.735.148 delnic,ki imajo glede na osnovni kapital družbe 23.701.391,79 EUR, tako nominalo 1,0425 EUR:

Obvestilo o odločbi KDD glede delitve delnic ZT ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. Obvestilo o odločbi KDD glede delitve delnic Zavarovalnice Triglav, d.d. Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana in veljavne zakonodaje družba ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. objavlja naslednje sporočilo: Zavarovalnica Triglav, d.d., je dne 27.05.2008 prejela odločbo KDD - Centralne klirinško depotne družbe, d.d., z dne 26.05.2008, v zadevi izdaje dodatnih delnic zaradi delitve delnic pri nespremenjenem osnovnem kapitalu izdajatelja Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva 19, 1000 Ljubljana, z naslednjo vsebino:
1. V centralni register se vpiše dodatna količina 17.051.361 delnic z oznako ZVTG, ISIN koda SI0021111651 (v nadaljevanju: delnice z oznako ZVTG).
2. Delnice iz 1. točke izreka te odločbe se prenesejo v dobro računov oseb, ki so na dan 06.06.2008 (presečni dan) v centralnem registru vpisane kot imetniki delnic z oznako ZVTG, tako da se v dobro računa posameznega imetnika prenese dodatna količina teh delnic, ki je enaka 3-kratniku števila delnic z oznako ZVTG, vpisanih v dobro računa tega imetnika na presečni dan. 3. Vpisi v centralnem registru iz prejšnjih točk izreka te odločbe se opravijo najpozneje do 09.06.2008 do 09.00 ure.
Navedena odločba je bila izdana na podlagi naloga Zavarovalnice Triglav, d.d., ki je bil podan skladno s sprejetim sklepom na 30. skupščini Zavarovalnice Triglav, d.d., dne 18.04.2008 v zvezi z delitvijo delnic družbe, in sicer, da se vsaka navadna imenska kosovna delnica razdeli na štiri kose in zamenja s štirimi navadnimi imenskimi kosovnimi delnicami ter je po razdelitvi in zamenjavi osnovni kapital družbe, ki znaša 23.701.391,79 EUR, razdeljen na 22.735.148 navadnih kosovnih delnic, ki se glasijo na ime. V pripetem dokumentu so podana pojasnila v zvezi z navedeno delitvijo delnic Zavarovalnice Triglav, d.d. Informacije se objavljajo skladno s 386. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov in bodo dostopne na javnih spletnih straneh družbe še najmanj pet let. Uprava Zavarovalnice Triglav, d.d.
http://www.triglav.si/aktualno.asp?id=408&podr=aktualno http://www.triglav.si/pokazi.asp?id=1603

Osnovni kapital - 23.701.391,79 EUR
Število delnic - 22.735.148
Število delničarjev - 30.683

TOP 10

1.Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - 7.836.628 - 34,47% 2.Slovenska odškodninska družba - 6.449.912 - 28,37%
3.Nova Ljubljanska banka d.d. - 700.213 - 3,08%
4.Hypo Alpe -Adria Bank Celovec - 446.000 - 1,96%
5.Radenska d.d. Radenci - 366.944 - 1,61%
6.Hit Nova Gorica d.d. - 255.408 - 1,12%
7.NFD 1 - delniški investicijski sklad d.d. - 202.408 - 0,89%
8.Poteza Naložbe d.o.o.Ljubljana - 182.290 - 0,80%
9.Ilirika Finance d.o.o. - 161.332 - 0,71%
10.Banka Austria Creditanstalt A.G. Wien - 160.628 - 0,71%
http://www2.zav-triglav.si/pokazi.asp?id=1690

/13/...za že omenjeni požar na Slovaškem,se je seveda Uprava zavarovalnice še dodatno zavarovala na zavarovalnici:

Uprava Triglava se je zavarovala Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav, ki mu predseduje Damjan Mihevc, bo na današnji seji obravnavali poročilo o škodnem primeru na Slovaškem, ki so ga od uprave Triglava zahtevali že marca letos. Kot smo razkrili v Dnevniku, je na industrijskem objektu za predelavo lesa na Slovaškem, ki ga je zavarovala slovaška podružnica Triglava, prišlo do požara, ki je po navedbah naših virov povzročil za več kot deset milijonov evrov škode. V Triglavu sicer zatrjujejo, da so imeli urejeno pozavarovanje, zaradi česar ne bodo krili vse škode, vendar pa naši viri trdijo, da to ni tako. Mimogrede, na Triglavu imena pozavarovatelja nočejo razkriti, saj naj bi šlo za "poslovno skrivnost", po naših informacijah pa so pozavarovanje ponudili drugi največji svetovni pozavarovalnici - Munich Re, vendar je ta ocenila, da sta tveganje in izpostavljenost glede na premijo previsoka. Premija, pri kateri bi Munich Re sprejel tveganje, naj bi bila kar trikrat višja od tiste, ki jim jo je ponudil Triglav. V času požara niso imeli urejenega pozavarovanja niti z največjo svetovno zavarovalnico American International Group, ki je zaradi preteklih požarov na tem objektu zahtevala dvakrat višjo premijo, kot jim jo je ponudil Triglav. Čeprav v naši največji zavarovalnici pravijo, da je zavarovanje potekalo na običajen način in da nepravilnosti ni bilo, so prav na podlagi poročila njihove notranje revizije glede škode na Slovaškem dvema odgovornima osebama iz slovaške podružnice odpovedali delovno razmere. Če se bo razkrilo, da je pri zavarovanju prišlo do nepravilnosti, bodo lahko delničarji od Triglavove uprave zahtevali vso odškodninsko odgovornost, kar pa glede na višino škode, ki jo je povzročil požar, ne bi bil zanemarljiv znesek. Po naših zanesljivih informacijah, ki so nam jih potrdili tudi v Triglavu, pa so nedavno zvišali zavarovanje za odškodninsko odgovornost uprave. Kolikšen znesek krije to zavarovanje in pri kom so se zavarovali, v Triglavu nočejo razkriti. So nam pa povedali, da so v začetku leta "predvsem zaradi zavarovanja interesov družbe spremenili način zavarovanja odgovornosti vodilnih delavcev v gospodarski družbi, in sicer tako, da so zdaj zavarovane vse vodilne osebe v Skupini Triglav", zaradi česar se je povečala tudi skupna zavarovalna vsota. Triglav pred strmim padcem dobička rešili finančni prihodki Naši viri blizu Triglava poleg posledic požara na Slovaškem opozarjajo tudi na poslabšano poslovanje naše največje zavarovalnice, saj je bila lanskoletna rast dobička bolj kot posledica izboljšanega poslovanja posledica prodaj finančnih naložb, zniževanja rezervacij in prevrednotenja finančnih naložb. Kot smo že opozorili, bi namreč Triglav brez 35 odstotkov višjih finančnih prihodkov in 25 odstotkov nižjih finančnih odhodkov namesto 53 milijonov evrov dobička pred davki ustvaril le 6,34 milijona evrov dobička, kar pa je več kot 80 odstotkov manj kot leta 2006.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/326034

/13/...maratonska seja nadzornega sveta in potrditveni sklepi o dokapitalizaciji 200mioEUR do 300mioEUR ter tožbenih zahtevkih za Gradis IPGI :

Nadzorniki Triglava: dokapitalizacije in tožbe Lastniki zavarovalnice bodo avgusta odločali o 200 do 300 milijonov evrov svežega kapitala; nova nadzornika še nista znana Nadzorniki večinsko državnega Triglava so na včerajšnji maratonski seji potrdili dokapitalizacijo matične zavarovalnice in dveh hčera in se seznanili s tožbami, ki jih uprava pripravlja zoper nekdanje vodstvo Gradisa IPGI. "Natančno višino dokapitalizacije bomo določili prihodnji četrtek," pravi prvi nadzornik Damjan Mihevc. Po naših informacijah bo dokapitalizacija težka 200 do 300 milijonov evrov. Do julijske seje, ko bomo sklicali skupščino, bosta znani tudi imeni, ki bodo v nadzornem svetu zamenjala Aleša Hauca (Pošta Slovenije) in Tomaža Toplaka (Kad) - oba sta odstopila pred nedavnim zaradi nezdružljivosti funkcij z zakonom o bančništvu. Nič pa ni novega o Triglavovem sodelovanju v dokapitalizaciji NLB, pravi Mihevc. Pisali smo, da uprava Triglava v njej ne bi rada sodelovala - izgovarja se na pomanjkanje sredstev za vplačilo. "Tudi od EBRD še ni glasu," dodaja. Triglav je od EBRD želel odkupiti njegov petodstotni delež NLB, a ta bi ga menda raje prodal nedržavnemu kupcu. Z EBRD se pogaja tudi Poteza Branka Drobnaka. Svež denar za hčere Nadzorniki so potrdili še dokapitalizaciji zavarovalnice na Češkem (za pet milijonov evrov) in družbe Triglav Netherlands. "Gre za izpolnitev pogodbe iz leta 2003, za Potezine hedge sklade. Znesek je okoli 100 tisoč evrov," pravi Mihevc in dodaja, da pa bodo o šestmilijonski dokapitalizaciji zavarovalnice na Hrvaškem (ki so jo zaradi zahtev nadzornika trga dokapitalizirali že lani) še govorili, ko bo znan srednjeročni načrt poslovanja. Govorili so tudi o škodi na Slovaškem, ki je nastala na industrijskem objektu za predelavo lesa. "Te je za vsaj 3,5 milijona evrov, a to bo zaradi učinkov pozavarovanj znano šele prihodnje leto. Zahtevamo pa tudi poročilo o odgovornosti." Tožbe v zadevi Gradis IPGI "Proučili smo revizijsko poročilo, postopki pa potekajo," Mihevc odgovarja na vprašanje, ali so že vložili tožbe proti nekdanjemu direktorju hčerinske družbe Gradis IPGI Vanji Verdelu in njegovim, zdaj že nekdanjim, nadzornikom. Spomnimo, Verdel je na Vegrad Hildae Tovšak želel prenesti edino premoženje družbe, nepremičnino v ljubljanskem BTC, v zameno bi dobil del stavbe, ki bi jo tam zgradil Vegrad ( http://www.finance.si/201196 [+] ). Skupščina Gradisa IPGI bo sredi junija, na njej pa bodo lastniki glasovali o ukrepih zoper Verdela in nadzornike Mojco M. Fink, Bredo Ivanc Kovačič (obe NSi) in Bogomirja Vnučca (SDS). Konec aprila smo že razkrili, da bodo vložene vsaj odškodninske, morda pa tudi kazenske tožbe.
http://www.finance.si/215725/Nadzorniki_Triglava_dokapitalizacije_in_to%BEbe

/13/...stroški naraščajo, medtem ko tržni delež pada:

Triglav z visoko rastjo stroškov Skupina Triglav je v minulem letu po nerevidiranih podatkih zbrala za 915,4 milijona evrov bruto premij, kar je za 11,9 odstotka več kot predlani. Nekaj več kot tri četrtine tega je zbrala matična družba - Zavarovalnica Triglav, katere predsednik uprave je Andrej Kocič, in sicer 707,6 milijona evrov zbranih bruto premij. Likvidirane škode skupine so se zvišale za nekoliko manj kot premije, za 10,4 odstotka. Skupina Triglav je v lanskem letu zbrala za 915,4 milijona evrov bruto premij, kar je 12 odstotkov več kot minulo leto. Zavarovalnica Triglav, katere predsednik uprave je Andrej Kocič ,je ob tem zbrala dobre tri četrtine. Čisti poslovni izid je višji za polovico, predvsem zaradi prodaje deleža v Istrabenzu in visoke dividende, ki jo je izplačal Slovenijales. Čisti dobiček skupine se je resda povečal za 49 odstotkov, a so na višino 54,5 milijona evrov ustvarjenega dobička vplivali predvsem kar za četrtino višji finančni prihodki, teh je bilo za 185,8 milijona evrov. Ob tem so se finančni odhodki znižali za slabo petino na 28,1 milijona evrov. Kot smo že pisali, so lani k povišanim finančnim prihodkom pomembneje prispevali prodaja deleža v Istrabenzu ter nadpovprečno visoka dividenda, ki jo je izplačal Slovenijales. Poslovni izid pred obdavčitvijo na ravni skupine je bil višji za 24 odstotkov. Poleg matične družbe Triglav sta najnižjo rast poslovanja zabeležili prav Triglavovi zadnji akviziciji - srbska zavarovalnica Krajina Kopaonik in makedonska zavarovalnica Vardar Osiguravanje, za kateri je Kocič še konec oktobra pričakoval, da bosta rasli "bistveno hitreje kot Triglav v Sloveniji". Triglav je ustvaril za tretjino nižjo rast premij od povprečja slovenskega zavarovalniškega trga, ob izvzetju prej omenjenih družb iz poslovanja skupine, pa bi tudi rast bruto premij na ravni skupine znašala zgolj osem odstotkov. Čista dobičkonosnost kapitala je bila konec lanskega leta 8,6-odstotna, donos na sredstva pa le nekaj več kot dvoodstoten. Bilančna vsota se je v primerjavi z letom 2006 povečala za 21 odstotkov na 2,7 milijarde evrov. Kapital skupine se je prav tako zvišal za 21 odstotkov, in sicer znaša 632,1 milijona evrov. Omenimo še, da so se čiste zavarovalno-tehnične rezervacije v primerjavi s predlani povečale za 21 odstotkov in so znašale 1,79 milijarde evrov. Lani je skupino Triglav pestila predvsem rast stroškov pridobivanja zavarovanj, ti so se povečali kar za 20 milijonov evrov oziroma za dobro petino. Podružnice so tovrstne stroške celo zmanjšale, saj je matična družba ob tem zabeležila kar 30-odstotno povečanje stroškov za pridobivanje zavarovanj. Bili so višji za 22 milijonov evrov. Zavarovalnica Triglav je konec lanskega leta še vedno krepko držala prvo mesto na slovenskem zavarovalniškem trgu s 37,4-odstotnim tržnim deležem. Premij na področju premoženjskih zavarovanj jim je uspelo zbrati za 483 milijonov evrov, kar jim predstavlja 37,5-odstotni tržni delež, medtem imajo na področju življenjskih zavarovanj z 225,2 milijona evrov zbranimi premijami nekoliko nižji, 37,1-odstotni tržni delež. Tržni delež jim je na obeh trgih lani upadel, na prvem za slabo odstotno točko, na slednjem za pol odstotne točke. Triglav v podružnicah z manj premijami kot prvotno ocenjeno V Triglavu so sprva ocenjevali, da so v osmih podružnicah zbrali za dobrih deset milijonov evrov več premij, ob tem pa v Triglavu Zdravstveni zavarovalnici dosegli 30-odstotno rast premij.
Za okoli četrtino naj bi premije povečali tudi v brnskem Triglavu Pojiš
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/326688

/13/...najprej prospekt za prodajo delnic javnosti in nato končno borzna kotacija s katero bodo stvari glede cene bolj jasne:

Triglav ATVP posredoval prospekt za prodajo delnic javnosti Zavarovalnica Triglav je ATVP posredovala zahtevo za potrditev prospekta za prodajo delnic javnosti ter njihovo uvrstitev na borzo Zavarovalnica Triglav je Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) včeraj posredovala zahtevo za potrditev prospekta za prodajo zavarovalnice javnosti ter za uvrstitev delnic Triglava na borzo. Ko bo ATVP sprejela odločitev, bo zavarovalnica z njo seznanila javnost, so sporočili preko spletnih strani ljubljanske borze. Nadzorniki Triglava so sicer minuli teden potrdili dokapitalizacijo matične zavarovalnice in dveh hčera, višino dokapitalizacije pa bodo določili v četrtek. Neuradno naj bi bila »težka« med 200 in 300 milijoni evrov.
http://www.finance.si/216092/Triglav_ATVP_posredoval_prospekt_za_prodajo_delnic_javnosti

/13/...še vedno niso razrešili znanega Slovaškega primera:

Kocič bo še pojasnjeval škodo na Slovaškem Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav se je na včerajšnji seji podrobneje seznanil s škodnim primerom na Slovaškem, o katerem so poročilo od uprave čakali že od marca. Uprava Triglava na čelu z Andrejem Kocičem je nadzornikom predložila obsežno dokumentacijo, morala pa bo zagotoviti še dodatna pojasnila in poskrbeti za čimprejšnjo razrešitev spornega primera. Kot je znano, obstajajo dvomi, ali je Triglav ustrezno sklenil zavarovalno polico za tovarno na Slovaškem, v kateri je pred meseci izbruhnil požar, še danes pa ni jasno, kolikšno škodo bo zaradi tega utrpel Triglav. Nadzorni svet je sicer soglašal s sodelovanjem Zavarovalnice Triglav pri povečanju osnovnega kapitala v hčerinski zavarovalnici Triglav Osiguranje. Hrvaška zavarovalnica potrebuje dokapitalizacijo zaradi zagotovitve kapitalske ustreznosti za naslednja leta. Potrebni znesek v višini šest milijonov evrov bo v celoti prispevala Zavarovalnica Triglav. Nadzorniki pa se še niso odločili o višini napovedane dokapitalizacije Zavarovalnice Triglav, ki bi se po prvotnih napovedih morala začeti v začetku julija. Predlog bo na dnevnem redu ponedeljkove seje, kot smo poročali včeraj, pa Kad in Sod kot 62-odstotna lastnika pri dokapitalizaciji zaradi pomanjkanja sredstev trenutno ne želita sodelovati, zato bo dokapitalizacija najverjetneje preložena na jesen.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/328150

/13/...Slovaški klobčič se je začel počasi razpletati:

Triglav razmišlja o tožbi proti AIG Zavarovalnica Triglav, ki jo vodi Andrej Kocič, bo kljub ocenjeni sedemmilijonski škodi zaradi požara in izpada obratovanja v industrijskem obratu za predelavo lesa na Slovaškem plačala le 480 tisoč evrov, trdi Andrej Knap iz Triglava. Škodo bo slovaško podjetje Rettenmeier Tatra Timber dobilo vrnjeno predvidoma jeseni. Če Triglav ne bi imel sklenjenega pozavarovanja tudi pri Munich RE, bi znesek škode bil 3,5 milijona evrov, smo izvedeli. Težave pa ima Triglav s sozavarovanjem - zavarovalnica AIG namreč svojega deleža pri škodi, torej ocenjenih 3,5 milijona evrov, še noče poravnati. Če AIG svojega dela ne bo plačal, bo Zavarovalnica Triglav vložila tožbo, smo izvedeli. Knap možnosti tožbe ne zanika, čeprav pričakuje dogovor. Težava je v tem, da ob požaru AIG pogodbe o sozavarovanju ni podpisala, čeprav je po trditvah Triglava trdila, da jo je. Zaradi tega sta kot odgovorna v Triglavu brez vodilnega položaja ostala tudi šefa Triglava na Slovaškem Radovan Škultety in Daniel Paracka. Slovaška je sicer ena manj uspešnih članic skupine Triglav, novega vodstva na Slovaškem pa v Triglavu še niso našli. Čeprav revizorji iz KPMG v letnem poročilu, ki je bilo na Seonetu objavljeno včeraj, niso izrazili pridržka, so med drugim opozorili, da bi morala Skupina Triglav izravnalne rezervacije in rezervacije za jedrske nevarnosti oblikovati v breme poslovnega izida, in ne iz rezerv v kapitalu. Skupina je lani zaključila s 632 milijoni evrov kapitala, kapitalskih rezerv je bilo za 53 milijonov evrov, rezerv iz dobička pa za 87 milijonov evrov, kar je približno toliko kot predlani. Čisti dobiček družbe je znašal okoli 32 milijonov evrov (predlani okoli 14 milijonov evrov), Skupine pa 42 milijonov evrov (predlani 32 milijonov evrov). Pri tem je imela zavarovalnica za 69 milijonov evrov prihodkov od naložb, predlani pa 49 milijonov evrov. Na trgu z novim zavarovanjem Triglav je na včerajšnji tiskovni konferenci sicer predstavil zavarovanje Fleks, prek katerega bodo zavarovanci lahko vlagali v 25 različnih vzajemnih skladov sami ali pa se bo zanje odločala zavarovalnica. Med drugim gre za sklade Triglava in Triglava DZU, Probanke DZU in Abančne DZU, nam je povedal izvršni direktor za osebna zavarovanja Tadej Čoroli. http://www.finance.si/216912/Triglav_razmi%B9lja_o_to%BEbi_proti_AIG http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/329421

/13/...rok za prodajo 50,04% deleža trgovskega podjetja NAMA d.d. so podaljšali do 30 junija in sicer:

Triglav podaljšal rok za zbiranje ponudb za delnice Name
Zavarovalnica Triglav, Triglav DZU in Triglav Naložbe so javno objavile obvestilo o podaljšanju roka za oddajo ponudb za nakup 50,04 odstotka delnic trgovskega podjetja Nama. Rok za oddajo ponudb, določen do 30. junija, so podaljšali do 7. julija do 12. ure. V Triglavu so se odločili, da bodo prodajo deleža v nami podaljšali. Kot so zapisali v današnji javni objavi v Delu, bodo obravnavane zgolj ponudbe, ki bodo na sedež Zavarovalnice Triglav v zaprti pisemski ovojnici z ustrezno oznako prispele do omenjenega datuma. Predmet prodaje je, kot so zapisali v javni objavi 7. junija, paket 477.269 delnic Name, kar predstavlja 50,04-odstotni delež osnovnega kapitala družbe. Ponudba se lahko nanaša le na odkup celotnega ponujenega paketa delnic. Vsebovati mora ponujeno ceno, način in rok plačila ter prenos imetništva. Ponudniki paketa so zapisali še, da bo odpiranje ponudb nejavno in da niso zavezani k sklenitvi pogodbe o prodaji in nakupu delnic z najboljšim ali katerimkoli drugim ponudnikom. V primeru, da bo več ponudb, se prodajalci lahko odločijo, da bodo po odpiranju ponudb izvedli nadaljnja pogajanja s temi ponudniki oziroma dražbo.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/329814

/13/...scenarijev za povezave v bančnozavarovalniško skupino je več,saj je v tujini ta oblika delovanja in organiziranosti zaenkrat veliko bolj uspešna kot pri nas:

Triglav + NLB ali Triglav + Allianz?

Spet so se okrepile možnosti, da Triglav prevzame nemški zavarovalniški velikan Allianz, pravijo naši viri. V vrhu Triglava še vedno vztrajajo pri povezavi z NLB, čeprav jim je pred kratkim 4,5-odstotni delež od EBRD speljala Poteza. Morebitne povezave z Allianzem šef Triglava Andrej Kocič ne komentira. Kocič je sicer naklonjen povezavi z NLB, v kateri ima Triglav okoli dvoodstotni delež, država skupaj s Kadom in Sodom pa okoli 45-odstotnega. Triglav bi še kupoval NLB Zavarovalnica si tako po naših informacijah obeta, da bo NLB po malem še dokupovala in kasneje, ko bo belgijski KBC prodal svoj 30-odstotni delež, podpisala sporazum o poslovnem sodelovanju z novim lastnikom. Spomnimo, da si prvi človek Poteze Branko Drobnak, ki ima skoraj osem odstotkov NLB, obeta podpis sporazuma z državo in z novim lastnikom sedanjega deleža KBC. To bo morda postal eden od mednarodnih skladov Blackstone ali Apax. Allianz na preži Večinoma državni Triglav bi lahko zdaj, ko se povezava z NLB po mnenju naših virov oddaljuje, lažje prevzel nemški Allianz. Nemci maja, ko so predstavili svoje načrte v Sloveniji, niso zanikali, da bi želeli kupiti Triglav. Še več: poudarili so, da želijo postati glavni zavarovalničar pri nas. Allianz je želel na naš trg sprva vstopiti prav prek Triglava, vodilni pa naj bi že imeli nekatere pogovore s predstavniki lastnikov Triglava, torej države, smo neuradno izvedeli. Šef Allianza v Sloveniji Uroš Klenovšek, nekdaj zaposlen v Triglavu, tega ne želi komentirati. Borzniki: Triglav trenutno pozabljen Pred nekaj tedni speljana delitev delnice Triglava ne štiri dele ni povišala njenega tečaja, pravijo borzniki. "Pri naši hiši so se zadnji posli z delnicami Triglava sklepali še pred delitvijo delnic, in to po cenah med 300 in 350 evri," pravi Bine Pangršič iz Medvešek Pušnik BPH. Spomnimo: lansko jesen je bilo za delnico treba odšteti tudi po 580 evrov. Zdaj, po delitvi, pa so tečaji pri okoli 75 evrov (torej za štiri delnice odštejete 300 evrov) ali še manj. "Toliko bi želeli iztržiti prodajalci, a so kupci še previdni in za zdaj raje čakajo z denarjem na računih," pravi Ani Klemenčič iz GBD, ki upa, da bodo delnice Triglava čim prej začele kotirati na organiziranem trgu. To je sicer predvideno za jesen. "V zadnjem času se je trgovanje z delnicami Triglava občutno zmanjšalo, likvidnost je slaba. To pa zaradi splošnega zmanjšanega zanimanja tudi na organiziranem trgu," meni Žiga Hieng iz KD Skladov in dodaja, da kdaj tudi po več dni ne sklenejo nobenega posla z delnicami Triglava. Po njegovih informacijah prodajalci delnice ponujajo po 70 evrov. Neuradno: Triglav si bo pripojil Triglav Naložbe Nadzorniki Zavarovalnice Triglav so včeraj soglašali s pripojitvijo hčerinske družbe Triglav Naložbe k zavarovalnici, smo izvedeli neuradno. Poleg tega so potrdili sklic skupščine Triglava, ki bo predvidoma v drugi polovici avgusta. Na njej bodo delničarji po naših informacijah odločali tudi o novih nadzornikih. Spomnimo, pred kratkim sta odstopila Tomaž Toplak, sicer prvi mož Kada, in Aleš Hauc, šef Pošte. Nadzorniki so sprejeli še novo strategijo skupine Triglav do leta 2011 in se seznanili s poročilom v zvezi s škodnim dogodkom na Slovaškem. Razkritje: Delnice Zavarovalnice Triglav imajo Ani Klemenčič, GBD, KD in Medvešek Pušnik BPH.
http://www.finance.si/217766

/13/...kot že zgoraj omenjeno prihaja prevzem Triglav Naložbe d.d. za 2,40 EUR na delnico:

Zavarovalnica Triglav je objavila prevzemno namero za Triglav Naložbe, v ponudbi pa nameravajo za delnico plačati 2,4 evra. To je 20 odstotkov nad zadnjo tržno ceno. Kot smo pisali [+] včeraj, so nadzorniki Zavarovalnice Triglav soglašali s pripojitvijo hčerinske družbe Triglav Naložbe k zavarovalnici. Ta je danes objavila namero za prevzem družbe Triglav Naložbe po ceni 2,4 evra na delnico, ki je za 20 odstotkov višja od trenutne tržne. Triglav že ima v lasti približno 74 odstotkov družbe. Zavarovalnica Triglav bo sicer najkasneje do konca julija in ne prej kot v desetih dneh po objavi prevzemne namere objavila prevzemno ponudbo za odkup vseh delnic družbe Triglav Naložbe. Slednji se nahaja v vstopni kotaciji ljubljanske borze, zadnji enotni tečaj znaša dva evra, vendar je delnica slabo likvidna. V vsem letu je bilo na borzi prometa za 330 tisoč evrov. Triglav Naložbe je sicer na začetku leta stal 2,7 evra, vendar se cena že od sredine februarja nahaja pod tisto v prevzemni nameri. V začetku maja je bila delnica vredna dobrih 1,8 evra.
http://www.finance.si/217800/Triglav_bo_prevzemal_z_lepo_premijo

/13/...dividende so nizke, vsaj glede na znesek celotnega bilančnega dobička:

Triglav spet z mizerno dividendo Delničarji naše največje zavarovalnice - Zavarovalnice Triglav - si tudi letos ne morejo obetati znatnejših dividend. Uprava Triglava, ki jo vodita Andrej Kocič in nadzorni svet, ki mu predseduje Damjan Mihevc, sta namreč predlagala, da se za dividende nameni 5,68 milijona evrov, člani nadzornega sveta pa naj bi kot nagrado prejeli kar 122.000 evrov, o uporabi preostalih 210 milijonov evrov bilančnega dobička pa bodo odločali v prihodnjih letih. Čeprav bo bruto dividenda pri 0,25 evra za delnico še enkrat večja kot lani, ne gre spregledati, da bo Triglav za izplačilo dividend namenil le slabih 14 odstotkov lanskoletnega čistega dobička, dividendna donosnost pa bo le okoli 0,4-odstotna. "Zavarovalnica Triglav nadaljuje dosedanjo prakso izplačevanja relativno nizke višine dividend, saj se ta še vedno nahaja v fazi sorazmerno visoke rasti obsega poslovanja, zaradi česar se povečujejo tudi njene potrebe po razpoložljivem kapitalu," nizko dividendo opravičujejo v Triglavu. Mimogrede, Triglav je lani bruto pobrane premije povečal za le sedem odstotkov, na 707,6 milijona evrov. Zavarovalnica Triglav pa je včeraj svoje delničarje seznanila tudi z cenitvijo svetovalne družbe KPMG. Ta je namreč pošteno tržno vrednost Zavarovalnice Triglav na dan 31. december 2007 ocenil na med 1,3 in 1,7 milijarde evrov oziroma na med 57,2 in 74,8 evra za delnico, vendar pa ocena ne vsebuje morebitnih diskontov za manjšinske deleže. Prav to cenitev pa bo uprava Triglava uporabila kot enega izmed dejavnikov pri določitvi prodajne cene delnice pri morebitni dokapitalizaciji. V kateri fazi je dokapitalizacija, za katero je bilo sprva predvideno, da se bo začela še ta mesec, za zdaj ni znano, kot pojasnjujejo v Triglavu, pa glede dokapitalizacije ni bila sprejeta še nobena nadaljnja odločitev. Delničarji bodo na skupščini odločali tudi o imenovanju člana uprave borzne hiše Certius Janeza Gregoriča in ljubljanskega odvetnika Bojana Župevca za nova člana nadzornega sveta. Na funkciji bosta nasledila generalnega direktorja Pošte Slovenije Aleša Hauca in nekdanjega predsednika uprave Kapitalske družbe Tomaža Toplaka. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/334602

/13/...o cenah delnic ZVTG je veliko zapisanega tudi že na straneh 2 in 13, dejstvo pa je, da so še vedno precenjene glede na pošteno tržno ceno delnic:

Poštena tržna vrednost zavarovalnice Triglav: Ob očitno že prenapihnjenih cenah delnic ZVTG na sivem trgu,ko so se prodajale tudi že po 570 EUR,je bilo do meseca junija 2008 pri KDD vodenih 5.583.787 kosovnih delnic z nominalo 4,17 EUR.Po opravljenem delilnem načrtu 1:4 je sedaj na KDD vodenih 22.735.148 kosovnih delnic,ki ob gornjih predpostavkah tako nihajo med cenama:
Ocenjena vrednost zavarovalnice 1.7mrdEUR:
a)74,77 EUR b)vrednost pred cepitvijo 1:4 - 299,08 EUR
Ocenjena vrednost zavarovalnice 1.3mrdEUR:
a)57,18 EUR
b)vrednost pred cepitvijo 1:4 - 228,72 EUR ...dividende so za tako veliko zavarovalnico smešno nizke...

*** Knjigovodska cena delnice leta 2007 je bila 104,70 EUR.
Cene na sivem trgu nihajo med povpraševanjem po 61,50EUR in ponudbo po 87,50 EUR...

/13/...kmalu bo nastopil dolgopričakovani trenutek,ko bo tudi naša največja zavarovalnica TRIGLAV d.d. končno že na borzi,tako,kot so po vseh razvitih trgih zavarovalnice na borzi,saj ima dostop do njihovih delnic tako,le ozko priviligirane skupine,tako kot se je že v preteklosti dogajalo na tej zavarovalnici:

ATVP potrdila prospekt za uvrstitev delnic Triglava na borzo Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je izdala odločbo o potrditvi prospekta za uvrstitev delnic Zavarovalnice Triglav na organizirani trg Ljubljanske borze, ki so jo v zavarovalnici prejeli v sredo. Z delnicami Zavarovalnice Triglav naj bi se na borzi začelo trgovati septembra. V nedavno objavljeni oceni vrednosti Zavarovalnice Triglav, ki jo je pripravila svetovalna družba KPMG za potrebe dokapitalizacije, se je ta konec leta 2007 gibala v razponu od 1,3 do 1,7 milijarde evrov. Kot je danes objavila Zavarovalnica Triglav na spletnih straneh Ljubljanske borze, bo "o vložitvi zahteve za uvrstitev delnic v trgovanje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev pri Ljubljanski borzi nemudoma podala obvestilo". Zavarovalnica Triglav je ATVP zahtevo za potrditev prospekta za prodajo delnic zavarovalnice javnosti in za uvrstitev delnic zavarovalnice na borzo posredovala 16. junija. Potem ko je bila dokapitalizacija zavarovalnice, ki je bila predvidena zaradi načrtovane udeležbe Triglava pri dokapitalizaciji NLB, začasno odložena, je zavarovalnica ATVP posredovala spremembe zahteve za potrditev prospekta, ki ni več vključeval prodaje delnic javnosti. Prihod na borzo največje slovenske zavarovalnice, katere največji lastnik je po junijski uveljavitvi zakona o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe, s 34,5 odstotka Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, sledi pa Slovenska odškodninska družba z 28,4 odstotka, vlagatelji pričakujejo z velikim zanimanjem, saj naj bi poživil likvidnost kapitalskega trga.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/337394

/13/...glede velikega požara na Slovaškem in ogromno neviht po Sloveniji,je očitno nastopil čas,ko so začele švigati strele tudi na sami zavarovalnici Triglav d.d. in njenih kadrih:

Škoda na Slovaškem terjala nove odhode Tik pred zaključkom revizije glede škode na Slovaškem, ki jo za upravo Zavarovalnice Triglav pripravlja Ernst $amp; Young, je izvršilni direktor prevzema rizika in razvoja produktov premoženjskih zavarovanj Andrej Knap odstopil. Po naših informacijah sta mu član Triglavove uprave Borut Eržen in izvršna direktorica za upravljanje s človeškimi viri Zdenka Valjavec že v četrtek predlagala "sporazumno odpoved", včeraj pa jo je Knap tudi podpisal. To nam je potrdil tudi Knap, a podrobnosti ni hotel komentirati. Iz Triglava nam včeraj popoldne niso uspeli poslati pojasnil, tako da ni znano, kaj je razlog za Knapov "odhod" in ali ga v Triglavu povezujejo s požarom na industrijskem obratu za predelavo lesa na Slovaškem, ki ga je zavarovala bratislavska podružnica Triglava. Spomnimo, da so zaradi omenjenega zavarovanja v Triglavu že odpustili dve odgovorni osebi iz bratislavske podružnice, čeprav so vseskozi zatrjevali, da je bilo vse sklenjeno v skladu s pravili stroke ter da nepravilnosti ni bilo. Kot opozarjajo naši viri, si je Borut Eržen osebno prizadeval za Knapov odhod s Triglava, saj so člani nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav na čelu z Damjanom Mihevcem že na naslednji seji hoteli govoriti tudi z njim. Prav Knap bi jim namreč lahko pojasnil številne nejasnosti glede zavarovanja slovaškega objekta. Še vedno namreč ni znano, ali je bilo sozavarovanje z AIG sklenjeno, saj v času požara ni bilo podpisano. Po navedbah naših virov pa Zavarovalnica Triglav sploh ne bi zavarovala objekta na Slovaškem, če bi upoštevali priporočila svojih lastnih strokovnih služb. Te naj bi namreč tveganje ocenile kot slabo, zaradi česar so zavarovanje odsvetovale. Zakaj so kljub nasprotovanju strokovnih služb zavarovanje sklenili, ni znano, po trditvah naših virov pa naj bi to zahteval Eržen. Kot še navajajo naši viri, naj bi bil ta v času sklepanja zavarovanja v osebnih stikih z enim izmed lastnikov družbe Rettenmeier Tatra Timber oziroma z njenim nemškim predstavnikom. Na Triglavu so nam pojasnila obljubili za danes. Množični "prostovoljni" odhodi iz Zavarovalnice Triglav Odkar je vodenje naše največje zavarovalnice prevzel Andrej Kocič, so postali odhodi vodilnih Triglavovih kadrov povsem običajni.
Tako so Triglav v zadnjem času zapustili že številni akuarji, direktorji območnih enot, področni ter izvršilni direktorji.
Izvršilni direktorji, ki so pod Kocičem zapustili Triglav, so med drugim Jošt Dolničar (premoženjska zavarovanja), Iztok Pečnik (trženje osebnih zavarovanj), Franci Škulj (trženje premoženjskih zavarovanj), Renato Frelih (kadrovske in splošne zadeve), Marko Coklin (za informacijsko tehnologijo), med direktorji področij pa Tadej Avsec (zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov), Milan Viršek (zavarovalno-pravne zadeve), Darko Moerec (informatika), Vasja Butina (splošne zadeve) in nekateri drugi. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/338092

/13/...začelo se je komplicirati tako zaradi Slovaške kot tudi zaradi nadzornikov:

Država zdesetkala nagrado nadzornikom Triglava
Čeprav naj bi se trgovanje z delnicami Zavarovalnice Triglav na Ljubljanski borzi začelo že septembra, v Triglavu še vedno niso pojasnili vseh podrobnosti glede požara na industrijskem objektu za predelavo lesa na Slovaškem, ki ga je zavarovala njihova bratislavska podružnica. Ker gre za informacijo, ki bi utegnila imeti pomemben vpliv pri oblikovanju cene delnice na borzi, se zastavlja vprašanje, zakaj v Triglavu ne pojasnijo vseh nejasnosti vključno s tem, kako je možno, da so del rizika, kot pravijo naši viri, prevzeli že oktobra lani, vendar do včeraj še niso uspeli dobiti podpisa ameriške zavarovalnice AIG na pogodbi o sozavarovanju. Trgovanje z delnicami Zavarovalnice Triglav naj bi se začelo že septembra, vendar uprava Triglava, ki jo vodi Andrej Kocič, do včeraj na Ljubljansko borzo ni uspela poslati niti vloge za uvrstitev delnic na borzo. »Ocenjujemo, da je časa dovolj, da bodo vsi postopki pravočasno izpeljani,« je povedal Kocič, medtem ko so nam na borzi pojasnili, da uvrstitev na borzo navadno izvedejo v tednu dni. "Gre za normalen škodni primer," je ponovil predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič. "Ključni podatki glede višine škode so po našem mnenju razkriti." Vendar ob tem ne gre zanemariti, da "normalnih primerov" običajno ne preučuje Agencija za zavarovalni nadzor, zaradi njih pa vodilni delavci ne izgubijo službe, kot je bilo v tem primeru. V Triglavu ocenjujejo, da bodo morali kriti zgolj 479.593 evrov škode, vendar bo to odvisno tudi od veljavnosti pogodbe o sozavarovanju in od končne višine celotne škode. Ta namreč še vedno ni znana, Kocič pa nam ni želel jasno odgovoriti, kdaj bo. Brez jasnih odgovorov je na včerajšnji skupščini ostala tudi nekdanja predsednica uprave Triglava Nada Klemenčič, ki je med drugim želela izvedeti, zakaj je Triglav lani rasel občutno počasneje kot slovenski zavarovalniški sektor, zakaj so čisti obratovalni stroški rasli hitreje kot premije in koliko je znašal dobiček iz osnovne dejavnosti. Izvršna direktorica za računovodstvo Vesna Dolenc jo je namreč napotila na prebiranje letnega poročila, Kocič pa ji je odvrnil, da tudi upravljanje sredstev predstavlja njihovo dejavnost. Delničarji so potrdili vse sklepe vključno z nasprotnim predlogom Slovenske odškodninske družbe, ki je predlagala 0,25 evra dividende za delnico (enako kot uprava in nadzorni svet), medtem ko bo devetčlanski nadzorni svet prejel le 14.000 evrov bruto nagrade, kar je 9-krat manj, kot so pričakovali. Ob tem spomnimo, da je Triglav minulo leto končal z rekordnim dobičkom, nadzorniki pa so se lani nagradi celo odpovedali. Za primerjavo: nadzorni svet Telekoma Slovenije, ki je imel lani padec čistega dobička, prihodki pa so se povečali z nižjo stopnjo, kot je znašala inflacija, je prejel 135.000 evrov nagrade, ki jo je država kot večinski lastnik odobrila. AZN preučuje škodo na Slovaškem S škodnim primerom na industrijskem objektu za predelavo lesa na Slovaškem, kjer je zaradi požara nastala večmilijonska škoda, se ukvarja tudi Agencija za zavarovalni nadzor (AZN). Direktor AZN Mihael Perman nam je povedal, da jim je Zavarovalnica Triglav včeraj posredovala dokumentacijo in pogodbe glede škode na Slovaškem, vendar jim teh še ni uspelo pregledati, zaradi česar ni znano, ali so dobili vse zahtevane pogodbe.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042202256

/13/...končno zadnje priprave za kotacijo naše največje in paradržavne zavarovalnice Triglav d.d.,a vendar se krepi spoznanje,da je to vsaj desetletje prepozno:

Triglav bo danes vložil zahtevo za uvrstitev delnic na borzo Zavarovalnica Triglav bo danes na ljubljansko borzo vložila zahtevo za uvrstitev njihovih delnic v kotacijo Zavarovalnica Triglav bo na ljubljansko borzo danes naslovila zahtevo za uvrstitev delnic na organizirani trg vrednostnih papirjev, so vodilni oznanili na današnji novinarski konferenci. Zavarovalnica Triglav je 30. julija letos prejela odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev o potrditvi prospekta za uvrstitev 22.735.148 navadnih kosovnih delnic na ime družbe Zavarovalnice Triglav z oznako ZVTG, v trgovanje na organiziranem trgu. Pred časom se je govorilo, da bi delnice Triglava s kotiranjem na borzi lahko začele septembra. Triglav je sicer v letošnjem prvem polletju obračunala za 414 milijonov evrov premij, kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pet odstotkov več. Likvidirali so za slabih 171 milijonov evrov škod, polletni dobiček pred davki pa je znašal 38 milijonov evrov, kar je v skladu z načrti zavarovalnice.
http://www.finance.si/221712/Triglav_bo_danes_vlo%BEil_zahtevo_za_uvrstitev_delnic_na_borzo

/13/...po informacijah z vrha jim ni več primarna naloga zadržati in upravljati z obstoječim zavarovalniškim portfeljem za vsako ceno predvsem pa glede na plačano ceno za to,ne:

Kocič: Ne moremo slediti rasti trga Zavarovalnica Triglav je v prvem polletju zbrala za 414,1 milijona evrov bruto premij in 326,5 milijona evrov neto premij, kar je le pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. "Ne moremo stoodstotno slediti rasti trga," je na vprašanje, zakaj so v prvem polletju zabeležili tako nizko rast, odgovoril predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič. Zavarovalnica Triglav, ki jo vodi Andrej Kocič, je včeraj popoldne na Ljubljansko borzo vložila vlogo za sprejem v borzno kotacijo, prospekt pa bo objavljen danes. Kdaj se bo z delnicami Triglava začelo trgovati na Ljubljanski borzi, bo po besedah Kociča odvisno od uprave borze. Čeprav je Zavarovalnica Triglav včerajšnjo novinarsko konferenco sklicala zaradi predstavitve polletnega poslovanja, informacije o višini čistega dobička niso razkrili. Na izrecno vprašanje Dnevnika je izvršna direktorica za računovodstvo Vesna Dolenc odgovorila, da tega podatka nimajo, češ da ga "ob polletju nikoli ne izračunavajo". Dobiček pred davki je sicer znašal 37,9 milijona evrov in je tistega v enakem obdobju lani presegel za vsega en odstotek. Po besedah Kociča je bil dobiček "skladen z načrti", saj si je Triglav za letos zadal le "malenkostno rast". Na letošnje poslovanje naše največje zavarovalnice bodo imela poglaviten vpliv predvsem julijska in avgustovska neurja, ki so Triglavu povzročila že za več kot 60 milijonov evrov škode, kar je okoli trikrat več kot v vsem lanskem letu. Tako je le malo možnosti, da bo čisti dobiček Triglava letos presegel tistega v enakem obdobju lani. To bi se namreč, tako ocenjujejo analitiki, lahko zgodilo le v primeru, če bi Triglav prodal katero izmed svojih večjih naložb. Podrobnejše poročilo o poslovanju bo Triglav razkril danes, skupaj s prospektom za uvrstitev delnic na borzo. Je pa Kocič včeraj povedal, da so v prvi polovici leta za 14,4 milijona evrov dokapitalizirali tudi nekatere njihove odvisne družbe - Triglav Kopaonik Osiguranje, Triglav penzijski fondovi, Triglav Krajina Kopaonik, Triglav Netherlands ter Triglav Osiguranje. matjaz.polanic@dnevnik.si AZN preučuje škodo na Slovaškem S škodnim primerom na industrijskem objektu za predelavo lesa na Slovaškem, kjer je zaradi požara nastala večmilijonska škoda, se ukvarja tudi Agencija za zavarovalni nadzor (AZN). Direktor AZN Mihael Perman nam je povedal, da jim je Zavarovalnica Triglav v začetku tedna posredovala dokumentacijo in pogodbe glede škode na Slovaškem, vendar jim teh še ni uspelo pregledati. Očitno pa v Zavarovalnici Triglav pred uvrstitvijo na borzo ne nameravajo razkriti podrobnosti glede Slovaške, saj Kocič vztrajno zavrača odgovore na ključna vprašanja: kateri datum je na pogodbi o sozavarovanju in kako je možno, da te pogodbe še vedno nimajo podpisane, kdaj se izteče doba jamčenja, v kateri Triglav krije škodo zaradi izpada proizvodnje... http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042202947

/13/...končno bo prva zavarovalnica v Sloveniji tudi na borzi,a vendar se krepi spoznanje,da bo to vsaj desetletje prepozno,saj v toliko opevani tujini,preprosto in enostavno oddate naročilo na borzi in že imate delnice tudi največje ali najmanjše zavarovalnice,pri nas so do sedaj le-te posedovali samo priviligirani sloj okoli uprave,saj še samim delavcem zavarovalnic preprosto nedosegljive.Zato bo datum 09.09.2008 gotovo zgodovinski tudi za zavarovalnico,saj bodo tudi na borzi preizkusili koliko so vredni in predvsem koliko je pripravljen zanje ponuditi trg.

Med drugim se spomnim enega mojih prvih komentarjev na forumu Financ in o skromni zahtevi,da morajo slovenske zavarovalnice čimprej na borzo:Pisalo se je leto 1999:Sporočilo 26905, forum Razno K sporočilu št.Naslov: zavarovalnice Avtor zoran13 30.11.99 09:08 ˝ali morda veste kdaj bodo naše zavarovalnice na borzi in ali se splača vlagati sredstva v njihov razvoj oz.izgube˝

Zavarovalnica Triglav v torek na borzi Z delnicami Zavarovalnice Triglav s trgovalno oznako ZVTG se bo od prihodnjega torka naprej trgovalo na ljubljanski borzi Uprava Ljubljanske borze je danes odločila, da bo s torkom 9. septembra na borzni trg v standardno kotacijo uvrstila 22.735.148 rednih imenskih kosovnih delnic z oznako ZVTG izdajatelja Zavarovalnica Triglav, so zapisali na spletnih straneh borze. Kot smo že poročali je uprava zavarovalnice 28. avgusta naslovila zahtevo za uvrstitev delnic na organizirani trg vrednostnih papirjev. Že 29. julija letos pa je zavarovalnica dobila odločbo ATVP o potrditvi prospekta. En lot predstavlja ena delnica, minimalna količina za trgovanje preko BTS je 1 lot, enotna oznaka delnic za potrebe trgovanja v okviru borzne kotacije je ZVTG, koda izdajatelja je ZVT, ISIN koda SI0021111651. Z delnicami z oznako ZVTG se bo trgovalo na neprekinjen način. Trenutno znaša povpraševanje za delnico Zavarovalnice Triglav 62 evrov, najugodnejša ponudba pa je pri 75 evrih, kažejo podatki na spletni strani www.drugaborza.com. [+] Junija se je z delnico trgovalo okoli 100 evrov. Kakšen borzni debi delnici napovedujejo poznavalci si lahko preberete tukaj [+]. http://www.finance.si/222219/Zavarovalnica_Triglav_v_torek_na_borzi

/13/...tudi tukaj se vidi,kako večinski delničar (ne)spoštuje malega delničarja:

Andrej Kocič škode na Slovaškem ne pojasnjuje niti delničarjem Prihodnji torek se bo na borzi začelo trgovanje z delnicami Zavarovalnice Triglav, zadnji posli na sivem trgu pa se trenutno sklepajo pri okoli 60 evrih. Še vedno pa ni jasno, ali bo lahko ceno Triglavove delnice zamajala morebitna razjasnitev škode zaradi požara na Slovaškem. Uprava Triglava, ki jo vodi Andrej Kocič, namreč vztrajno zavrača odgovore na naša konkretna vprašanja glede večmilijonske škode na industrijskem objektu za predelavo lesa na Slovaškem, ki ga je zavarovala njihova bratislavska podružnica, prav tako podrobnosti niso razkrili niti v prospektu za uvrstitev na borzo. To je razjezilo tudi nekatere delničarje, saj pred uvrstitvijo na borzo očitno ne bodo imeli vseh informacij, ki bi lahko pomembneje vplivale na ceno delnice. V Triglavu sicer pravijo, da jih noben delničar ni prosil ali zahteval pojasnitve škode na Slovaškem, medtem ko nam je predsednik uprave Ilirike in eden največjih malih delničarjev Triglava Igor Štemberger zatrdil, da je glede te škode že nekajkrat poslal pisna vprašanja, vendar odgovorov ni prejel. "Dobili smo le nekaj odgovorov prek medijev, ki pa nas absolutno ne zadovoljujejo," še pravi Štemberger. Kot smo razkrili v Dnevniku, naj bi bila sporna predvsem pogodba o sozavarovanju z ameriškim AIG, ki še vedno ni podpisana, čeprav v Triglavu menijo, da je tudi brez podpisa veljavna. "Če bo Triglav tožil AIG, se bo proces odvijal vrsto let, ko bo končan, pa te garniture v Triglavu verjetno ne bo več, tako da spet ne bo nihče kriv," pravi Štemberger, ki meni, da bi morala uprava posle opravljati tako, da bi obvladovala rizike, in ne da bi rizike namesto nje pokrivali delničarji. Neskladja se pojavljajo tudi glede višine škode. V zavarovalnici "predviden" znesek škode, ki ga bodo morali kriti, ocenjujejo na zgolj 479.593 evrov, medtem ko naši viri navajajo tudi več kot dvajsetkrat višjo številko. Če bi moral Triglav dejansko kriti le škodo, ki jo navajajo, se zastavlja vprašanje, zakaj je Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) zahtevala vse pogodbe glede tega zavarovanja ter zakaj so v Triglavu odpustili obe odgovorni osebi na Slovaškem. Kocič na naša vprašanja o tem, kateri datum je sploh na pogodbi o sozavarovanju, kdaj bo znana končna ocena celotne škode, kdaj se izteče doba jamčenja, v kateri Triglav krije škodo zaradi izpada proizvodnje... vztrajno ne želi odgovoriti. "Glede na različne navedbe v medijih, vezane na sozavarovanje, odstope oziroma razrešitve odgovornih oseb ter posredovanja poročila o škodi AZN bi od uprave in nadzornega sveta pričakovali jasnejšo in konkretnejšo predstavitev dejanskega stanja in morebitnih finančnih učinkov tega zavarovanja," nam je povedal glavni direktor Poteze Naložb Matej Golob Matzele. "Vsekakor pa bomo iz letnega poročila za leto 2008 razbrali posledice posla na Slovaškem in upravi postavili ustrezna vprašanja na naslednji skupščini delničarjev," še pravi Golob Matzele, medtem ko v Triglavu pravijo, da so v polletnem poročilu v škodnih rezervacijah upoštevali tudi "požarno" škodo na industrijskem objektu na Slovaškem ter da je celoten "ocenjen" vpliv škode že zajet v njihovih polletnih rezultatih. "Predvidevamo, da se organi upravljanja Triglava dobro zavedajo odgovornosti, ki jih imajo v postopku uvrstitve na borzo. Pravila namreč zahtevajo razkritje vseh informacij, ki bi lahko pomembno vplivale na vrednost delnice," so komentirali v Savi Re. Kad se izgovarja na nadzorni svet, ministrstvo za finance molči Za razliko od nekaterih nedržavnih lastnikov nam v Slovenski odškodninski družbi (Sod) in Kapitalski družbi (Kad), ki s 34,5-odstotnim deležem Triglava upravlja v imenu in za račun ZPIZ, na naša vprašanja niso jasno odgovorili. V Sodu so povedali le, da pričakujejo, da bo nadzorni svet v najkrajšem času sprejel odločitve v zvezi s tem primerom in o tem seznanil tudi lastnike, medtem ko v Kadu pravijo, da si prizadevajo, da bi bilo poslovanje družb v njihovem portfelju skladno z zakonodajo. "Če ni tako ali pa obstaja dvom, pričakujemo, da uprava in nadzorni svet predlagata oziroma izvedeta ustrezne ukrepe," še pravijo v Kadu. Na ministrstvu za finance nam na naša vprašanja v dveh dneh niso odgovoriti. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042204054

/13/...še predstavljeno pisanje malega delničarja Igorja Štembergerja:

Igor Štemberger z dokumenti nad Triglavove izgovore
Na včerajšnje trditve Zavarovalnice Triglav, da se na njih ni obrnil niti en delničar, ki bi zahteval oziroma prosil za pojasnila glede škode na Slovaškem, se je na nas obrnil predsednik uprave Ilirike in eden izmed največjih malih delničarjev Triglava Igor Štemberger, ki nam je poslal kopijo njegovega pisma predsedniku uprave Triglava Andreju Kociču. V svojem aprilskem pismu je Štemberger upravo in nadzorni svet pozval, da preverita poslovanje bratislavske podružnice in sprejmeta ustrezne ukrepe za uveljavljanje odgovornosti oseb, ki so bile odgovorne za izvedbo teh poslov, in od krivca izterjata odškodnino. Poleg tega je od Kociča zahteval, da "razjasni vsa dejstva glede poslovanja in odgovornosti v podružnici" ter da se ugotovi, ali je pri sklepanju zavarovalne police prišlo do opustitve potrebne skrbnosti. V Triglavu so včeraj ponovili, da od delničarjev niso prejeli nobene zahteve za razjasnitev škode na Slovaškem, Štembergerjeva vprašanja in zahteve pa so razumeli le kot "podano mnenje in priporočila". "V dopisu se zahteva razjasnitev dejstev odgovornosti in ukrepov, povezanih s potencialno poslovno škodo, ki bi utegnila nastati kot posledica ravnanja na Slovaškem," še odgovarjajo v Triglavu. Glede na to, da so Štembergerjev dopis, pismo oziroma vprašanja razumeli le kot "podano mnenje in priporočila", se zastavlja vprašanje, zakaj sta mu potem Kocič in član uprave Triglava Tomaž Rotar sploh poslala odgovore. Na njegova konkretna vprašanja mu sicer nista odgovorila, temveč navajata le, da "poslovanje poteka v okviru dobrih poslovnih praks in da so bili z vsem seznanjeni tudi člani nadzornega sveta, ki pa niso imeli "nobenih pripomb oziroma pomislekov". Ob tem spomnimo, da so nadzorniki že večkrat obravnavali omenjeni primer, na podlagi notranje revizije so v Triglavu razrešili dve odgovorni osebi iz bratislavske podružnice, primer preiskuje tudi Agencija za zavarovalni nadzor, nadzorniki pa bodo po naših informacijah tudi na današnji seji govorili o Slovaški.

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042204395

/13/...trenutna cena na sivem trgu je 55 €,kar je 51% manj kot 05.09.2008 po kotaciji pa se bodo cene spričo trenutne gospodarske situacije še nižale in približevale nominali:

Bo borzna cena delnice Triglava nižja?

Kljub temu da imata Zpiz in Sod za skoraj 63 odstotkov delnic Zavarovalnice Triglav, naj likvidnost (obseg prometa) ne bi bila vprašljiva. Vpliv škod letošnjih naravnih nesreč na letošnji poslovni rezultat še ni znan Predsednik uprave Andrej Kocič gre s Triglavom na borzo. V torek bo za Zavarovalnico Triglav dan D. Njene delnice, natančneje 22,735.148 delnic, ki jih ima v lasti 30.357 delničarjev, se bodo znašle v standardni kotaciji Ljubljanske borze. Prvega moža Zavarovalnice Triglav Andreja Kociča smo vprašali, kaj si obeta od kotacije delnic na borzi, ali pričakuje primerno likvidnost (obseg prometa), glede na to, da imata zgolj Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) in Slovenska odškodninska družba (Sod) v lasti skoraj 63 odstotkov delnic Triglava, ali se strinja z mnenji analitikov, da naj bi bila delnica na sivem trgu pri 70 evrih prevrednotena, pa tudi, kako bo na prihodnje poslovanje zavarovalnice (in gibanje vrednosti delnice) vplivalo, da je bilo v zadnjem času izplačanih veliko škod zaradi naravnih nesreč kakor pri poslovanju na Slovaškem. Iz Zavarovalnice Triglav so nam sporočili, da uprava pričakuje, da bi se z uvrstitvijo delnic na organizirani trg vrednostnih papirjev povečala transparentnost trgovanja z delnicami ZT ter omogočila lažja povezljivost ponudbe in povpraševanja po delnicah, kar bi omogočilo oblikovanje poštene tržne cene delnic in enakopraven položaj vseh delničarjev. Po njihovem bo organizirano trgovanje z delnicami povečalo likvidnost premoženja delničarjev in vlagateljem omogočilo dnevno vrednotenje premoženja. Razen dveh institucionalnih lastnikov (Zpiz, Sod) je po mnenju uprave Triglava razpršenost lastništva Zavarovalnice Triglav relativno visoka, zato ocenjujejo, da bo delnica med likvidnejšimi v standardni kotaciji. Za Slovaško že oblikovali rezervacije V vodstvu največje slovenske zavarovalnice še pravijo, da se bo cena delnice na borzi oblikovala glede na vsakokratno ponudbo in povpraševanje, o konkretnih nivojih cene delnice pa uprava ne želi špekulirati. Glede škod zaradi zadnjih naravnih nesreč v Sloveniji vodstvo meni, da je o vplivu na izid letošnjega poslovanja še prezgodaj govoriti, saj so do konca leta še skoraj štirje meseci. Škodni dogodek (požar v podjetju) na Slovaškem pa je strokovna služba zavarovalnice skupaj z zunanjimi ocenjevalci ocenila na sedem milijonov evrov in na podlagi te ocene so bile skladno z načeli previdnosti oblikovane ustrezne škodne rezervacije, ki so že vplivale na polletni rezultat zavarovalnice. Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič nam je še zaupal, da ni imetnik delnic zavarovalnice, ki jo vodi, na vprašanje, ali jih namerava morebiti kupiti, ko bodo kotirale na borzi, pa ni odgovoril. Prihodki ob polletju rahlo višji V letošnjem prvem polletju je Zavarovalnica Triglav glede na lansko prvo poletje povečala prihodke za pet odstotkov, na 414 milijonov evrov, bruto dobička (37,9 milijona evrov) pa je bilo za odstotek več. Zavarovalnica je ob polletju zaposlovala 2510 ljudi, Zavarovalnica Triglav in Triglav zdravstvena zavarovalnica pa zavzemata v Sloveniji skupno 43,9 odstotka trga. Na spletnem portalu, kjer se pojavljata povpraševanje in ponudba delnic na sivem trgu, sta bila včeraj s 600 delnicami povpraševanje pri ceni 70 evrov ter ponudba 72 delnic po 71 evrov. Še junija se je z delnico Triglava trgovalo po 100 evrov, pred približno letom pa tudi po 125 evrov. Knjigovodska vrednost delnice je bila ob polletju sicer 26 evrov, zavarovalnica pa je imela ob polletju približno 1,5 evra dobička na delnico. Prva cena delnice Triglava okrog 60 evrov? Ani Klemenčič, predsednica upravnega odbora Gorenjske borznoposredniške družbe, o borzni kotaciji delnic Zavarovalnice Triglav, pravi: "V prvi vrsti pozdravljam kotacijo delnic Zavarovalnice Triglav na Ljubljanski borzi, saj bo trgovanje s to delnico tako bolj transparentno, enostavno in poceni. Podobno bi še pred volitvami veljalo skotirati delnice Abanke Vipa, NLB in Gorenjske banke. Kotacija Triglava bo povečala promet na borzi. Prve cene na borzi se bodo oblikovale med 50 in 70 evri za delnico, kajti največji lastniki Triglava jih ne bodo prodajali, drugi, ki so jih kupovali v povprečju po 100 evrov in več, pa tudi ne bodo prodajali z izgubo. Vrednost bo v veliki meri odvisna od razpoloženja kupcev. Delnic Triglava pred slabim letom niti po 125 evrov ni bil nihče pripravljen prodati." Klemenčičeva glede poslovanja Triglava upa, da bodo konec leta pozitivno presenetili. "Škoda, da jim v nekdanji Jugoslaviji ne gre, kot bi bilo treba, saj je njihov Triglav Kopaonik v Srbiji najmanj uspešen od vseh zavarovalnic, potem smola na Slovaškem ipd. Same škode zaradi naravnih nesreč so lahko po drugi strani tudi priložnost, da zberejo več premij od tistih, ki se na novo zavarujejo. Ne bi bilo tudi slabo, če bi poiskali (ne)uradnega vzdrževalca likvidnosti, ki bi transparentno skrbel, da vrednost delnice ne bo preveč zdrsela navzdol, oziroma ki bi poskrbel za ustrezno likvidnost delnic," sklene borznica. http://www.vecer.com/clanek2008090505358176

/13/...jutrišnji dan D, prvi dan kotacije prve zavarovalnice pri nas in seveda presenetljivo,dan ko si lahko predsednik uprave Andrej Kocič kupi svoje prve delnice,podjetja,ki ga vodi in v katerega ima velikansko zaupanje:

Zavarovalnica Triglav s torkom na borzi Ljubljana

Predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti je predsedniku uprave Zavarovalnice Triglav Andreju Kociču izročil listino o uvrstitvi na borzo. Prepričan je, da bo to ena bolj prometnih delnic na borzi, medtem ko je Kocič napovedal večjo preglednost trgovanja z delnico. Z delnicami Zavarovalnice Triglav se trenutno trguje na neorganiziranem trgu. "Tudi v preteklosti se je s to delnico intenzivno trgovalo, vendar na sivem trgu," je dejal Simoneti ter napovedal, da lahko v bodoče pričakujemo veliko bolj pregledno trgovanje in oblikovanje cene te delnice. Pomemben dogodek za več kot 30.000 malih delničarjev Uvrstitev Zavarovalnice Triglav na organizirani trg je zagotovo pomemben dogodek predvsem za več kot 30.000 malih delničarjev, je še menil Simoneti. Kot je dejal, lahko pričakujejo bolj pregledno poslovanje v tej delniški družbi, ki jo še vedno obvladuje država. Na kakšni ravni bi se lahko na borzi oblikovala cena delnice Zavarovalnice Triglav, s katero se na sivem trgu trenutno trguje po okoli 60 evrov, Kocič ni želel ugibati. Knjigovodska vrednost trenutno znaša 26 evrov, je povedal. Sam - tako kot tudi ostali člani uprave - nima v lasti še nobene delnice Zavarovalnice Triglav, o morebitni odločitvi za nakup bodo javnost obveščali v skladu s pravili. Letos pričakujejo podoben dobiček kot lani Zavarovalnica Triglav v zadnjem obdobju dosega izjemne poslovne uspehe, je opozoril Kocič ter dodal, da so ti uspehi namenjeni predvsem zavarovancem, takoj za njimi pa lastnikom. Polletni poslovni rezultati zavarovalnice, ki so jih predstavili pred kratkim, so po njegovi oceni dobri, o vplivu nedavnih neurij na poslovni izid pa je dejal, da bo zagotovo negativen. Poslovnega načrta kljub temu ne spreminjajo, v letu 2008 naj bi celotna skupina Triglav zbrala milijardo evrov premij ter zabeležila podoben dobiček kot lani, ko ga je bilo po plačilu davkov za 42 milijonov evrov. Zavarovalnica Triglav je največja zavarovalniška inštitucija v državi in največja zavarovalniška skupina na območju jugovzhodne Evrope, je še povedal Kocič. Ker se že dolgo ne ukvarjajo zgolj z zavarovalništvom, temveč še z upravljanjem premoženja ter bančništvom, so si za cilj zadali, da ostanejo vodilna zavarovalniško-bančna skupina v Sloveniji, je dejal. Pozitivni učinki tako za lastnike, kot tudi zavarovance, managerje in državo Uvrstitev Zavarovalnice Triglav na borzo bo imela samo pozitivne učinke - tako za lastnike, kot tudi zavarovance, managerje in državo, je menil Kocič. Simoneti pa je spomnil, da se bo zavarovalnica s tem zavezala k mnogo višjim standardom poročanja o svojem poslovanju. Kot je dodal, bo njeno poslovanje dnevno izpostavljeno oceni finančnih vlagateljev, po drugi strani pa se ji odpirajo priložnosti za drugačno financiranje. Uvrstitev Zavarovalnice Triglav na borzo je sicer velik dogodek tudi za Ljubljansko borzo. Uvrstitev finančnih družb na borzo poveča reprezentativnost našega trga, dobili bomo zelo kakovosten vrednostni papir, obseg trgovanja pa bo po pričakovanjih razmeroma velik, je dejal Simoneti. Kocič pa je dodal, da se vzdrževalce likvidnosti zaenkrat niso odločili, saj pričakujejo, da z likvidnostjo ne bo težav. http://www.siol.net/gospodarstvo/2008/09/triglav_borza.aspx

*** nadaljevanje na strani 22 ***
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Sep 26, 2008 7:04 pm; skupaj popravljeno 27 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sob Jun 14, 2008 12:29 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SALUS d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...še ena krivična podcenitev premoženja malih delničarjev, saj večinski delničar komaj čaka na njihovo neorganiziranost, saj se je takemu početju uprlo samo pet malih delničarjev od skupno 254 malih delničarjev, niso pa se pritožili za premajhno iztisnitveno ceno delnic: Embarassed

Mali delničarji Pharmakona brez pritožb.

Ker se nobeden od petih malih delničarjev Pharmakona ni pritožil zoper iztisnitveno ceno, ki jo je predlagal večinski delničar družbe Salus, bodo ti prejeli po 609 evrov odpravnine na delnico.
Ceno je Salus določil na podlagi knjigovodske vrednosti delnice Pharmakona na dan 30. junij 2007, kar revizor KPMG ocenjuje kot ustrezno vrednotenje.
To je sicer precej manj, kot je bila Pharmakonova delnica vredna ob Salusovem prevzemu družbe konec lanskega leta.
Salus je delničarjem Pharmakona v zameno za delnico ponudil eno delnico Salusa in kot ugotavlja KPMG v reviziji primernosti denarne odpravnine, je bila Salusova delnica na Ljubljanski borzi takrat vredna 840 evrov. Salusovo ponudbo za zamenjavo delnic je sprejelo 249 od 254 delničarjev. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/326236

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Tor Jun 17, 2008 3:35 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES,PA JE!

/13/...danes je dan DAVČNE SVOBODE in je hkrati zadnji dan,ko zaradi visokih davčnih obremenitev povprečni državljan dela za državo in bo torej od jutri naprej zase: Razz

Do danes ste delali za davke, od jutri pa boste zase

Povprečni Slovenec dela danes zadnji dan v letu za plačilo davkov državi v tekočem letu. Od danes naprej bo vse, kar bo posameznik zaslužil, njegovega Dan davčne svobode po svetu

Do katerega dne v letu dela povprečni državljan, da zasluži za plačilo davkov?
ZDA........ 23.4.
Madžarska.. 20.5.
Slovaška... 22.5.
Litva...... 30.5.
V.Britanija. 2.6.
Belgija.... 10.6.
Kanada..... 14.6.
Slovenija.. 17.6.
Nemčija..... 5.7.
Francija... 16.7.
Švedska.... 29.7.
Norveška... 29.7.
vir: Društvo za svobodno družbo

Po izračunih društva za svobodno družbo je povprečni Slovenec od 1. januarja do danes delal, da bi plačal državi, kar je njenega, od danes naprej pa je davčno svoboden oziroma gre celoten zaslužek v njegov žep. Zato je omenjeno društvo današnji dan razglasilo za dan davčne svobode na Slovenskem. Kdaj državljan dela in zasluži dovolj za davke, je odvisno od države.
Najprej davke odplačajo Američani, in sicer 23. aprila, najdlje pa za državo delajo Švedi in Norvežani - skoraj do konca julija. (Za podrobnosti glej tabelo.) Društvo si sicer prizadeva za kar je le mogoče nizke davke, saj visoki davki na delo (dohodnina) odvračajo ljudi od dela in izobraževanja, visoki davki na kapital pa znižujejo motiviranost podjetnikov za investicije. »Kjer so davki na delo visoki, ljudje z visokimi ravnmi znanja iščejo možnosti za odhod v tiste države, kjer so davki ustrezno nižji, neto vrednost njihovega znanja pa ustrezno višja,« je pojasnil Matjaž Steinbacher iz društva za svobodno družbo. http://www.finance.si/216102/Do_danes_ste_delali_za_davke_od_jutri_pa_boste_zase

/13/...kljub temu, da imajo 22% davek na dodano vrednost, so vseeno na Hrvaškem delali za državo manj manj kot mi, tako da je DAN SVOBODE pri njih 13.junij in sicer:
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=46952

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sre Jun 18, 2008 3:14 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NKBM d.d. - KBMR

*****NADALJEVANJE Z 12 STRANI*****

/13/...pojasnila za nasprotni predlog in primerjalne analize VZMD z NLB d.d. zaradi predlagane dividendne politike:

Skupščina NKBM - nasprotni predlog VZMD VZMD je vložilo nasprotni predlog za skupščino NKBM v roku,ki zahteva od uprave objavo in opredelitev do predloga,in se nanaša na uporabo bilančnega dobička.VZMD predlaga podvojitev predlagane dividende delničarjem in zmanjšanje nagrade nadzornemu svetu. - 17.06.2008
Sporočilo za javnost Ljubljana, 17. junij 2008 - VZMD - Vseslovensko združenje malih delničarjev je kot delničar Nove KBM vložilo nasprotni predlog za 17. skupščino Nove KBM in sicer v roku, ki zahteva od uprave objavo in opredelitev do nasprotnega predloga. Ta se nanaša na točko 3. Sprejem sklepa o uporabi bilančnega dobička za leto 2007 in podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu Nove KBM, d.d., za poslovno leto 2007. V nasprotnem predlogu sklepa VZMD predlaga, da se bilančni dobiček za leto 2007 v višini 10.070.705,03 evra uporabi za naslednje namene: 9.343.193,60 evra za izplačilo dividend delničarjem (kar znaša 0,4 evra bruto na kosovno delnico), 64.000,00 evrov za nagrado članom nadzornega sveta in 663.511,43 evra za preneseni dobiček. VZMD v utemeljitvi nasprotnega predloga izpostavlja, da sta uprava in nadzorni svet skupščini predlagala delitev bilančnega dobička 0,2 EUR na delnico, kar predstavlja dividendo, ki je z ozirom na ekonomski in finančni položaj banke prenizka. Predlagana dividenda je namreč kar trikrat nižja od dividende, izplačane za poslovno leto 2006 (0,66 EUR na delnico). Poleg tega primerjava s politiko dividend in nagrajevanjem nadzornega sveta drugih družb - denimo NLB, d.d., v kateri je prav tako udeležena država s pomembnim deležem - pokaže, da predlagana uporaba bilančnega dobička Nove KBM, d.d., predstavlja nesorazmerno razporeditev dobička med delničarje, družbo in člane nadzornega sveta.
VZMD med drugim kot primer izpostavlja, da je iz letnih poročil obeh bank za leto 2007 razvidno:
* da je predlagana dividenda Nove KBM, d.d., na nominalno vrednost delnice trikrat manjša od predlagane dividende NLB, d.d.,
* da so dosedanji stroški za leti 2006 in 2007 za devetčlanski nadzorni svet Nove KBM, d.d., večji od stroškov za enajstčlanski nadzorni svet NLB, d.d.,
* da je predlagana nagrada devetčlanskega nadzornega sveta Nove KBM, d.d., v višini 135.000 EUR, večja kot nagrada enajstčlanskega nadzornega sveta NLB, d.d., (96.910,50 EUR). Poleg tega niti uprava niti nadzorni svet Nove KBM, d.d. v gradivu nista posebej utemeljila razlogov za uporabo preostanka bilančnega dobička za druge rezerve. Zaradi tega delničar-predlagatelj ne vidi nobenega razloga, da se bilančni dobiček ne bi uporabil za delitev med delničarje banke, preostanek bilančnega dobička pa ostal nerazporejen za odločanje o uporabi v naslednjih letih. Uprava banke in nadzorni svet sta namreč že pri sestavi letnega poročila izkoristila vse zakonske možnosti zmanjšanja bilančnega dobička in več kot 32 milijonov evrov čistega dobička že odvedla v različne rezerve banke.
http://www.mali-delnicarji.si/?news=252

/13/...zapletati se je začelo tudi pri statusu ˝˝pravih in pooblaščenih ˝˝ predstavnikov malih delničarjev,ki jih je, kot vemo v NKBM d.d. kar 105.000 :

Verbiča razkrinkali tudi donedavni soborci *****Civilna združenja, ki se razglašajo za branilke interesov malih delničarjev NKBM, so si že v laseh, kar je voda na mlin velikim*****

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je v roku vložilo nasprotni predlog za skupščino NKBM. Predlaga, da je dividenda na delnico NKBM 40 in ne 20 centov, kot predlagata uprava in nadzorni svet (NS) NKBM. Zadnje akcije VZMD pa močno razburjajo civilno iniciativo, ki je še nedavno sodelovala z VZMD. »Zgroženi smo nad dejanji Kristijana Verbiča, predstavnika VZMD. Že več kot dve leti si prizadevamo, da NKBM ostane naša banka. Z zadnjimi dejanji VZMD pa nas veliki kapital in politika, ki sta se očitno vmešala, želita ponovno izigrati in opehariti. Po že znanem scenariju želijo nas - državljane, kupce delnic NKBM, iztisniti iz lastništva (kot v primeru Infond Holdinga in omogočiti velike zaslužke političnim špekulantom,« je danes sporočila civilna iniciativa NKBM ne damo! s prvopodpisanim Vladom Krambergerjem. Verbič očitke zavrača in meni, da civilna iniciativa in nekateri z njo povezani posamezniki pač »ne želijo sodelovati pri karseda učinkovitem in tvornem zastopanju interesov malih delničarjev na skupščini«. Dividendni predlog VZMD brez zadostne podpore VZMD sicer predlaga, naj bo dividenda za lani 40 centov. Po tem predlogu bi šla večina lanskega bilančnega dobička NKBM (9,3 od 10,1 milijona evrov) za dividende, v rezerve, v katerih želita večino dobička pustiti uprava in NS NKBM, pa manj kot 664 tisočakov. Hkrati bi VZMD nadzornike nagradila namesto s 135 tisoč evri le s 64 tisoč evri, po 7.111 evrov vsakemu. Verbič nam je danes dejal, da so ta predlog pač podali, a da nimajo zagotovljene podpore večjih lastnikov NKBM. To pomeni, da bo padel, pravijo naši viri. Verbič nam je potrdil, da bo VZMD, ki si je izborila status pooblaščenega zbiratelja pooblastil za skupščino NKBM 8. julija, še vložila tudi predloge za »svoja« člana v NS NKBM.
http://www.finance.si/216122/Verbi%E8a_razkrinkali_tudi_donedavni_soborci

/13/...stališče VZMD do razno raznih podtikanj, ki so se pojavila ob gornjih trditvah in sicer:

Stališče VZMD do podtikanj »NKBM ne damo« Komentar neutemeljenih in tendencioznih navedb posameznikov "Civilna iniciativa NKBM ne damo",ki kot vse kaže poskušajo oslabiti prizadevanja VZMD za dejansko uresničevanje skupnih interesov malih delničarjev NKBM. - 18.06.2008 VZMD: komentar sporočila za javnost in sklica novinarske konference posameznikov "Civilna iniciativa NKBM ne damo" VZMD si že več mesecev (vse od zaključka javne prodaje NKBM) prizadeva za uveljavljanje interesov in pravic malih delničarjev v NKBM, ki jih je trenutno preko 103.000. S tem namenom smo v minulih mesecih opravili vrsto razgovorov z upravo NKBM in s predstavniki države (Republike Slovenije). Konkretni rezultat naših prizadevanj je sklenjen dogovor z upravo NKBM, ki sledi iz sestanka VZMD z upravo NKBM 12. junija 2008 in o katerem smo tudi obvestili javnost. Dogovor se nanaša na troje zahtev VZMD: na zastopanje interesov malih delničarjev na skupščini NKBM preko pooblaščenca s strani Združenja, na predlog sklepa o uporabi bilančnega dobička za leto 2007 in na spremembo sestave nadzornega sveta Nove KBM. V zvezi z drugo zahtevo je VZMD v zakonskem roku tudi vložil nasprotni predlog. V VZMD smo prepričani, da so naša opisana prizadevanja in njihovi konkretni rezultati v korist vseh malih delničarjev NKBM. Že ves čas se namreč zavzemamo, da mali delničarji pridobijo »predstavnike« v nadzornem svetu in torej vpliv na upravljanje družbe ter da bodo deležni ustrezne udeležbe v dobičku. Posledično v celoti zavračamo popolnoma neutemeljena podtikanja peščice posameznikov, ki so si nadeli ime »Civilna iniciativa NKBM ne damo«. Njen predstavnik se je v preteklosti obrnil na VZMD, z željo po pomoči in sodelovanju. To smo v VZMD, kot v številnih drugih primerih, sprejeli ter ponudili vso strokovno in infrastrukturno pomoč in sodelovanje pri zasledovanju jasno opredeljenih ciljev, ki jim VZMD še naprej brezkompromisno sledi in jih uspešno tudi realizira. Žal se je takoj po sklicu skupščine NKBM pokazalo, da »Civilna iniciativa NKBM ne damo« oz. z njo povezana peščica posameznikov ne želi sodelovati pri organiziranem zbiranju pooblastil ter karseda učinkovitem in tvornem zastopanju interesov malih delničarjev na skupščini, kjer veljajo le legitimna pooblastila delničarjev, domišljeni in formalno ustrezni (nasprotni) predlogi ter konkretna dejanja. V VZMD razumemo, da lahko trenutno situacijo poskusijo izkoristiti nekateri posamezniki in »iniciative«, ki se sklicujejo na male delničarje, a jih žal pri tem bolj razdvajajo kakor združujejo. Sprašujemo se v čigavem interesu(?!) - v skupnem interesu malih delničarjev pač ne. Nasprotno si VZMD vselej prizadeva delovati konstruktivno in povezovalno, upoštevaje vzajemne interese, ki tudi na dolgi rok podpirajo rast in razvoj (delniške) družbe in s tem tudi naložbo vlagateljev v njene delnice. Tako v VZMD, namesto parcialnega zasledovanja interesov posamičnih delničarjev, zagovarjamo način delovanja, v katerem iščemo presečne vsebinske točke, ki so vezane na vzajemne interese. Nenazadnje je naš sklenjen dogovor z upravo pokazal, da smo kljub napornim pogovorom v preteklih mesecih vendarle skozi konstruktivno držo obeh strani (VZMD in uprave NKBM) in skozi pripravljenost za dialog na koncu uspeli sklenit dogovor. Res je sicer, da se na začetku pogovorov v vseh svojih pogledih nismo strinjali in da tudi doslej nismo uspeli uskladiti vseh odprtih vprašanj. Vendarle pa smo prepričani, da smo naredili pomemben korak naprej v dobro malih delničarjev NKBM ter da smo pri tem v največji možni meri udejanjili poslanstvo VZMD. http://www.mali-delnicarji.si/?news=254&lang=slo

/13/...danes je prispelo kolektivno POOBLASTILO SKUPINE POOBLAŠČENCEV za udeležbo in glasovanje na 17.skupščini NKBM d.d.Maribor, sklicani za 8.julija 2008 ob 13.uri v dvorani Turner Hotelatela Habakuk, Pohorska ulica 59, Maribor, med drugim pa tudi ne označuje, razen g,Kristjana Verbiča iz VZMD, koga in kaj ter kako, naj bi zastopali spodnji pooblastitelji:

Dnevni red skupščine:
http://www.nkbm.si/downloadfile.aspx?fileid=3499
Dopolnitev dnevnega reda:
http://www.nkbm.si/content.aspx?docid=3511 Pooblaščam: (Obkrožite številko pred enim imenom.Če pooblastitelj ne bo izbral nobene osebe,se bo štelo,da je za pooblaščenca izbral osebo pod zaporedno številko 1.Če bo pooblastitelj izbral več oseb,se bo štelo,da je za pooblaščenca izbral osebo,navedeno pod najnižjo zaporedno številko). 1.Rudolf Vračko 2.mag.Daniel Blejc 3.Vasilij Koman 4.Ksenija Mrevlje 5.dr,Marko Jaklič 6.Iztok Seničar 7.mag.Kristjan Verbič da se v mojem imenu udeleži 17.skupščine NKBM d.d. in uresničuje glasovalno pravico,ki izhaja iz vseh mojih navadnih,imenskih kosovnih delnic NKBM d.d. z oznako KBMR.

/13/...nasprotni predlog VZMD za povišanje dividende iz 0,20EUR na 0,40EUR:

http://www.nkbm.si/downloadfile.aspx?fileid=3517

/13/...v nadaljevanju si lahko ogledate tudi tudi posnetek 3 stališč VZMD za male delničarje in tudi navodila za skupščino 08.06.2008:
http://www.mali-delnicarji.si/?news=270&lang=slo

/13/...po skrbnem pregledu zgornje dokumentacije oz.POOBLASTILA,sem postal pazljiv na vsebino tudi po zaslugi raznih borznih hiš, ki so pošiljale sezname vseh ugodnosti, malim delničarjem Pozavarovalnice Sava d.d.,če pri njih odprejo trgovalne račune, o čemer podrobno pišem na strani 22... ter danes zgroženo ugotovil,da se tudi pod mojim imenom prav lesketa EMŠO,kar pomeni očitno kršitev veljavne zakonodaje in sicer:

*** V skladu z Zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih (glejte ZNVP, 84. člen) so podatki v delniški knjigi oziroma registru imenskih vrednostnih papirjev javni (razen podatka o enolični identifikacijski številki imetnika, torej EMŠO) in jih mora KDD na zahtevo posredovati. In če ste med imetniki vrednostnega papirja, katerega delniško knjigo nekdo zahteva, ta oseba iz delniške knjige izve, koliko vrednostnih papirjev izdajatelja posedujete in vam lahko pošlje ponudbo za odkup. Pri tem je pomembno razlikovati, da nihče razen upravnih organov ob vodenju postopka proti imetniku ne dobi vpogleda na račun imetnika vrednostnih papirjev; to pomeni, da ne more izvedeti, katere in koliko vrednostnih papirjev ima določen imetnik, razen imetnik sam. Ukrepanje glede tega, da osebe podatke iz delniških knjig uporabljajo za neposredno trženje svojih storitev, ni v pristojnosti KDD. ***

/13/...ravno zato je ukrepala tudi pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja Nataša Pirc Musar:

Pooblaščenka preverja sum zlorabe osebnih podatkov delničarjev NKBM Več kot sto tisoč delničarjev Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), ki so pred pol leta kupili delnice banke, je pred dnevi v nabiralniku pričakalo pismo z neljubim presenečenjem. V dopisu, s katerim jih je sedem pooblaščencev pozivalo, naj jih pooblastijo za zastopanje na torkovi skupščini NKBM, je bila namreč navedena tudi enotna matična številka občana (EMŠO) posameznega delničarja. S primerom se že ukvarja pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja Nataša Pirc Musar. Ker gre za osebni podatek, do katerega pooblaščenci za zastopanje na skupščini ne bi smeli imeti dostopa, vse kaže, da gre za kršitev zakona, pri kateri je sodelovala NKBM na čelu z Matjažem Kovačičem. S primerom se že ukvarja pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja Nataša Pirc Musar. "Začeli smo postopek ugotavljanja morebitne kršitve," je pojasnila, več pa do zaključka primera ni želela povedati. Včeraj popoldne se je izkazalo, da je prijavo pooblaščenki poslala civilna iniciativa "Nove KBM ne damo!", ki je dopis poslala tudi finančnemu ministru Andreju Bajuku. Civilna iniciativa trdi, da se je nanjo obrnilo veliko število malih delničarjev, ki so zgroženi spraševali, od kod sedmim pooblaščencem, med kateri je tudi predsednik nadzornega sveta NKBM Danijel Blejc, njihovi osebni podatki in kdo bo plačal stroške pošiljanja pooblastil. Zanima jih tudi, kdo bo odgovarjal za zlorabo podatkov in s kakšnimi nameni so pooblaščenci dobili podatke. Običajno bi namreč bilo, da bi delničarji sami vpisali EMŠO, če bi se odločili za zastopanje pooblastiti enega od navedenih imen. V Spemu, ki skrbi za odnose z javnostmi NKBM, nam v vsem dnevu niso uspeli zagotoviti pojasnil Matjaža Kovačiča. Med drugim nas je zanimalo, kako so pooblaščenci prišli do podatkov o EMŠO malih delničarjev, glede na to da je ta podatek dostopen zgolj izdajatelju vrednostnega papirja (torej v tem primeru banki), ni pa razviden iz delniške knjige, ki jo vodi KDD. Bolj zgovoren je bil Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki je tudi eden od pooblaščencev. Tako nam je pojasnil, da uradno pooblaščenci nimajo dostopa do osebnih podatkov, ampak ga ima le NKBM. Iz njegovih pooblastil torej lahko sklepamo, da jim je banka posredovala podatke o EMŠO, do katerih je prišla v času vpisa delnic NKBM v prvi javni prodaji. "NKBM je sama organizirala pošiljanje pošte malim delničarjev, nosila bo tudi vse stroške," pravi Verbič. Na vprašanje, ali bodo pooblaščenci dobili plačilo za zastopanje malih delničarjev na skupščini, je odgovoril, da za druge ne ve, sam pa se ni dogovarjal o nobenem plačilu niti ga ne bi sprejel. Na vidiku obsežne spremembe v nadzornem svetu Na predlog vlade bodo na skupščini glasovali tudi o spremembi v nadzornem svetu banke, saj naj bi Stanislava Lesjaka nadomestil dr. Peter Glavič. Toda vlada je s tem svojim predlogom odprla pot za morebitne obsežnejše spremembe sestave nadzornega sveta. Tudi predlog VZMD, ki ga bo združenje uradno predstavilo danes, vsebuje spremembe imen dveh nadzornikov. VZMD namreč predlaga, naj v nadzorni svet imenujejo dr. Ludvika Toplaka, nekdanjega rektorja mariborske univerze, in dr. Boruta Bratina iz mariborske ekonomsko-poslovne fakultete. VZMD se je s posebnim pismom v sredo obrnil na sto največjih delničarjev NKBM, pri katerih išče podporo za imenovanje dveh članov nadzornega sveta. Ob tem v pismu navaja, da je minister Bajuk že izrazil podporo tej rešitvi imenovanja predstavnikov malih delničarjev v nadzorni svet banke.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/331030

/13/...ali bodo mali delničarji uspeli s svojima dr.Ludvikom Toplakom in dr.Boruta Bratino v NS NKBMa:

Bo nadzorni svet NKBM poslej 11-članski? Koliko delničarjev se je prijavilo za sodelovanje na današnji skupščini Nove KBM in koliko jih je poslalo pooblastila za sedem s strani uprave banke predlaganih pooblaščencev, včeraj v NKBM niso povedali, ker lahko podatke v skladu z zakonodajo in skupščinsko proceduro predstavljajo le na in po skupščini. Delničarji danes poleg rednih točk dnevnega reda, kot je potrditev letnega poročila za leto 2007, poročil o revizijah in izbiri revizorja za letošnje leto odločajo tudi o delitvi dobička, pri tem pa sta predloga dva: uprava predlaga 20 centov na delnico, Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) pa 40 centov na delnico. Vlada pa je v zakonskem roku predlagala dopolnitev dnevnega reda s točko o volitvah članov nadzornega sveta in namesto Stanislava Lesjaka v nadzorni svet predlaga dr. Petra Glaviča. Glede na to, da VZMD v nadzorni svet predlaga dva nova člana, ki naj bi predstavljala male delničarje, in sicer dr. Ludvika Toplaka (nekdanjega rektorja mariborske univerze in zdajšnjega podpredsednika strokovnega sveta VZMD) in dr. Boruta Bratino (rednega profesorja na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru in člana strokovnega sveta VZMD), delničarji NKBM danes poleg vladnega predloga odločajo tudi o širitvi nadzornega sveta, če bo predsedujoči skupščine tako glasovanje omogočil. V skladu z zakonodajo lahko delničarji nasprotne predloge vlagajo tudi na sami skupščini delničarjev. VZMD je, da bi dobila podporo za tak predlog, pred dnevi 100 največjim delničarjem poslala posebno pismo, v katerem izraža prepričanje, da se mora spremenjena lastniška struktura (od lanske jeseni ima NKBM več kot 103 tisoč malih delničarjev) odraziti tudi v sestavi nadzornega sveta. http://www.vecer.si/clanek2008070805341062

/13/...kljub temu, da nas je 103.000 malih delničarjev, se to še naprej ne odraža v sestavi nadzornega sveta NKBM, kot tudi ne vplivu, ki bi ga morali imeti glede na obvladujoči del lastništva NKBM,zato so tudi napovedane izpodbojne tožbe:

Država Kovačiču zamenjala več kot polovico nadzornega sveta
Vse prej kot prešeren je bil izraz na obrazu predsednika uprave NKBM Matjaža Kovačiča, ko so prisotni delničarji z več kot 90-odstotno večino korenito spremenili nadzorni svet. Zaradi zamenjave petih članov, ki jih je tik pred včerajšnjo skupščino delničarjev NKBM predlagala Slovenska odškodninska družba (Sod), utegne predsednik uprave NKBM že v bližnji prihodnosti doživeti najmanj imenovanje tretjega člana uprave. Seznam zamenjav, ki ga je tik pred skupščino oddal predstavnik Soda Matjaž Jauk, so v državnem vrhu sestavljali v strogi tajnosti. V nadzornem svetu ostajajo Danijel Blejc, Andrej Svetina, dr. Anton Jurgetz in Anton Guzej. Institucionalne vlagatelje naj bi v bodoče zastopala Ivan Vizjak, predsednik holdinga Pom Invest, in Aleš Valentinčič z ljubljanske ekonomske fakultete. Franci Škufca z Zavarovalnice Triglav in dekan koprske fakultete za management, dr. Egon Žižmond, naj bi bila zastopnika malih vlagateljev, Boštjan Kramberger pa bo od 1. septembra zastopnik interesov (para)državnih lastnikov. Mnogi delničarji so podvomili o tem, ali vsi kandidati izpolnjujejo pogoje za članstvo v nadzornem svetu. Sporen se jim je zdel predvsem Kramberger, ki je bil do leta 2005 zaposlen v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, sicer pa naj bi bil v zelo dobrih stikih s člani vplivne mariborske družine Petek. Vprašljivo utegne biti tudi članstvo Vizjaka, saj statut banke prepoveduje članstvo v nadzornem svetu tistim osebam, ki sedijo v upravi finančnih holdingov. Sodov predlog je najbolj razburil mariborskega župana Franc Kanglerja in Kristijana Verbiča iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki je zbral pooblastila 3808 malih delničarjev. "Predlog je blamaža," je bil ogorčen Verbič (v nadzorni svet je predlagal dva druga kandidata kot predstavnika malih delničarjev), zato je napovedal izpodbojno tožbo. "Vsi predlagani člani so iz bolj ali manj ene stranke in so povezani s finančnim ministrom Andrejem Bajukom," se je razburjal Kangler. "Protestiram zoper to politizacijo, ki se jo greste za mojim hrbtom." Skupščina je dosegla vrelišče, ko je Kangler (dan prej se je s Kovačičem družil na Lentu) protestno zapustil dvorano, sledilo pa mu je več deset enako razburjenih in razočaranih malih delničarjev. Predčasno je odkorakal tudi dr. Ludvik Toplak, ki sploh ni bil na spisku prijavljenih na skupščino, a se je je udeležil, ker ga je Verbič hotel imenovati v nadzorni svet NKBM. Pooblaščenec Republike Slovenije Žiga Andoljšek iz ministrstva za finance je za Dnevnik povedal, da so s tem sklepom uresničili obljubo države o zmanjšanju svojega vpliva v nadzornem svetu NKBM. V zvezi z Verbičevo kritiko pa je ocenil, da je šlo za nekorektno nagovarjanje malih delničarjev s strani samooklicanih predstavnikov malih delničarjev, še posebno zato, ker naj bi jim napačno interpretiral zakonodajo. Sicer pa sestava nadzornega sveta ni bil edini nasprotni predlog, ki so ga tik pred skupščino vložili največji lastniki. Enako se je namreč zgodilo tudi pri odločanju o izplačevanju dividend in nagrad nadzornikom. Prvotni predlog je predvideval, da bi nadzorniki dobili 135.000 evrov nagrade. Republika Slovenija pa si je premislila in je predlagala, da bi tudi denar namenili za dividende, nadzorniki pa ne bi dobili ničesar. Na skupščini je ta predlog doživel več kot 80-odstotno večino glasov. NKBM bo za dividende namenila 4,806.596 evrov, kar znaša nekaj več kot 0,20 evra na delnico. Podporo je dobil tudi predlog, po katerem bo uprava banke v prihodnjih petih letih izpeljala 25-odstotno dokapitalizacijo družbe. Ali bo to dovolj svežega kapitala za udejanjanje ambicioznih načrtov uprave? "Bo," nam je odgovoril Kovačič, "primarni kapital namreč daje finančni vzvod tudi za povečanje podrejenih obveznosti."
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/332140

/13/...in še razočarano stališče Vseslovenskege Združenja Malih Delničarjev:

Ljubljana, 8. julij 2008 – Na današnji skupščini Nove KBM delničarji o nasprotnem predlogu VZMD - Vseslovenskega združenja malih delničarjev glede višjih dividend, zaradi nasprotnega predloga predstavnika Republike Slovenije niso niti glasovali. Prav tako mali delničarji v nadzornem svetu družbe niso dobili svojega predstavnika, čeprav je VZMD predlagalo dva strokovna in kompetentna kandidata. VZMD je razočarano nad ravnanjem države oz. njenimi upravljavci, ki niso pokazali modrosti in spoštovanja interesov 103.000 malih delničarjev NKBM in banke nasploh. Mag. Kristjan Verbič napovedal izpodbojne tožbe. Sporočilo za javnost VZMD je v mesecih pred skupščino aktivno sodelovalo v procesu priprave skupščine. 12. junija 2008 je VZMD z upravo Nove KBM sklenilo dogovor o skupnih prizadevanjih za uveljavljanje interesov malih delničarjev. Teh je v Novi KBM po opravljeni javni prodaji še vedno preko 103.000. Dogovor se je nanašal na troje zahtev VZMD: na zastopanje interesov malih delničarjev preko pooblaščenca s strani Združenja, na predlog sklepa o uporabi bilančnega dobička za leto 2007 in na spremembo sestave nadzornega sveta Nove KBM. Sklenjen dogovor je bil dokaz zrelosti uprave NKBM in njenega posluha za drugačna stališča, ki odražajo interese malih delničarjev. Prvi del dogovora je bil uresničen, saj je mag. Kristjan Verbič, kot predstavnik VZMD, sodeloval kot sedmi možni pooblaščenec na listi pooblaščencev, na pooblastilu, ki ga je pripravila uprava, in so ga prejeli vsi delničarji s predplačano povratno pošto.
V zvezi z drugim vprašanjem je VZMD 13. 6. 2008 vložilo nasprotni predlog, v katerem je predlagalo, da se dobiček za leto 2007 v višini 10.070.705,03 evra uporabi za naslednje namene: 9.343.193,60 evra za izplačilo dividend delničarjem (kar znaša 0,4 evra bruto na kosovno delnico), 64.000,00 evrov za nagrado članom nadzornega sveta in 663.511,43 evra za preneseni dobiček. Poleg tega je VZMD na današnji skupščini predlagalo dva kandidata s strani malih delničarjev za članstvo v nadzornem svetu te družbe in sicer dr. Ludvika Toplaka in dr. Boruta Bratino. O nasprotnem predlogu glede delitve dobička se na skupščini ni glasovalo, predlagana dva predstavnika pa prav tako nista uspela pridobiti mesta v nadzornem svetu oz. se o njima ni glasovalo zaradi nasprotnega predloga paradržavnega sklada Slovenska odškodninska družba, ki je ob podpori največjega lastnika Republike Slovenije podala nasprotni predlog. Z njim je bil razrešen celotni nadzorni svet in imenovan nov nadzorni svet (s štirimi starimi člani), ki je tako dobil nov štiriletni mandat. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, na katerega je mag. Verbič večkrat opozoril, da je bil predlog podan neustrezno (zgolj ime in priimek kandidata), predvsem pa brez vseh zakonsko opredeljenih podlag iz Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o bančništvu. To je po besedah mag. Verbiča toliko bolj zaskrbljujoče, ker gre za predlog pomembne državne institucije in države oz. njenih upravljavcev, ki bi prvi morali spoštovati zakonsko normo in vsaj minimalne standarde - posebej ko gre za tako pomemben gospodarski subjekt kot je NKBM. Pri tem je mag. Verbič izpostavil, da je NKBM hkrati največja delniška družbe v Republiki Sloveniji in sicer predvsem na podlagi zaupanja državljanov v okviru javne prodaje 50-odstotnega državnega deleža, pri čemer so državljani odkupili kar 25 % NKBM. Zato se postavlja vprašanje zaupanja državljanov v morebitnih drugih primerih javne prodaje lastništva države v gospodarskih subjektih, če se pri tem ne spoštuje tudi pravice do soupravljanja in nadzora, ki neizpodbitno izhaja iz lastnine oz. tovrstne naložbe. Mag. Kristjan Verbič, predsednik VZMD, po skupščini javno izraža svoje razočaranje: »V VZMD smo prepričani, da smo naredili največ, kar je možno, za predstavitev interesov malih delničarjev in naših stališč glede njihove vloge v lastništvu in upravljanju Nove KBM. Dokaz za zaupanje malih delničarjev je tudi 3.808 veljavnih zbranih pooblastil, kar predstavlja približno eno tretjino vseh oddanih veljavnih pooblastil. V VZMD še vedno zagovarjamo naša stališča kot strokovna in utemeljena. Očitno pa veliki institucionalni lastniki, predvsem država, zasledujejo drugačne interese, tudi na račun pravic malih delničarjev. Razočarani smo, ker država v delniški družbi z največjim številom malih delničarjev v Sloveniji ni izkazala svoje zrelosti in odgovornosti za uveljavljanje interesov malih delničarjev in spoštovanje osnov kulture in standardov v razvitih ekonomijah. Njeno ravnanje na skupščini delničarjev NKBM postavlja pod vprašaj privatizacijo ostalih delniških družb in položaj malih delničarjev v njih. V VZMD bomo kljub današnjemu razpletu skupščine nadaljevali s prizadevanji za uveljavitev interesov malih delničarjev – tudi z vlaganjem napovedanih izpodbojnih tožb na sklepe o spremembah statuta NKBM in imenovanje novih članov nazornega sveta. Hkrati pa upamo, da bo tudi kateri od novih predstavnikov v nadzornem vendarle svetu razumel pravice malih delničarjev in da bo pripravljen v okviru zagovarjanja interesov vseh delničarjev podpreti tudi interese VZMD, ki jih bo ta uveljavljal v imenu vseh malih delničarjev. Vse to s skupnim ciljem, da mali delničarji iz naslova svojega lastništva vendarle uspešno uveljavijo svoje pravice ter pridobijo možnost sodelovanja tudi pri upravljanju in nadzoru družbe.«
Dodatne informacije: mag. Kristjan Verbič, predsednik, VZMD - Vseslovensko združenje malih delničarjev, telefon: 01 25 11 420, e-pošta: info@vzmd.si http://www.mali-delnicarji.si/?news=275&lang=slo

/13/...kot že napovedano so na VZMD vložili 3 izpodbojne tožbe zaradi dogajanja na skupščini NKBM dne 08.07.2008:

VZMD vložilo izpodbojne tožbe zoper NKBM

VZMD je vložilo izpodbojne tožbe, ki jih je mag. Kristjan Verbič napovedal na skupščini NKBM prejšnji teden. Ob tem je VZMD vložilo tudi predlog Sodnemu registru, da zavrne vpis sprememb statuta NKBM v sodni register oz. ga prekine do pravnomočne odločitve sodišča o neveljavnosti sklepa o spremembi statuta, o kateri bo na podlagi tožbe VZMD odločalo sodišče. - 18.07.2008 Tako tožeča stranka (VZMD) na Oddelku za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Mariboru uveljavlja neveljavnost skupščinskih sklepov v zvezi s sklepom št.:
4 (štiri) – spremembe in dopolnitve statuta tožene stranke (NKBM), sklepom št.:
5.1 (pet.ena) – odpoklic članov nadzornega sveta in sklepom št.:
5.2 (pet.dva) – izvolitev članov nadzornega sveta tožene stranke (NKBM). VZMD z ustreznimi utemeljitvami in dokazi sodišču predlaga, da ugotovi ničnost navedenih sklepov, zoper katere je mag. Kristjan Verbič, zakoniti zastopnik VZMD in pooblaščenec 3.808 delničarjev, na skupščini NKBM 08. 07. 2008, skladno s prvim odstavkom 397. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), napovedal izpodbijanje. Poleg tega je VZMD vložilo tudi utemeljeni predlog Sodnemu registru Okrožnega sodišča v Mariboru, da zavrne vpis sprememb statuta NKBM v sodni register ter da postopek odločanja o vpisu sprememb statuta NKBM v sodni register, na podlagi sklepa skupščine z dne 08. 07. 2008, prekine do pravnomočne odločitve sodišča o neveljavnosti sklepa o spremembi statuta, o kateri bo na podlagi tožbe VZMD odločalo pristojno sodišče.
http://www.mali-delnicarji.si/?news=277&lang=slo

/13/...še o razočaranju VZMD ter 103.000 malih delničarjev, ki kljub številčnosti ter kapitalski moči,nimajo niti enega predstavnika v NS NKBM d.d.ter malenkostni dividendi 0,20 EUR na delnico :

VZMD ruši nadzornike in dokapitalizacijo

NKBM Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je vložilo izpodbojne tožbe na sklepe skupščine Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), ki je potekala 8. julija. Ob tem je vložil tudi predlog sodnemu registru, da zavrne vpis sprememb statuta NKBM, ki bi med drugim banki omogočil, da za četrtino poveča osnovni kapital. Predsednik VZMD Kristijan Verbič je izpolnil svojo napoved o izpodbijanju najpomembnejših sklepov zadnje skupščine NKBM. Na združenju pa, kot kaže, niso zadovoljni tudi z izbiro novih nadzornikov mariborske banke, saj bodo izpodbijali sklepa, ki se nanašata na spremembe v nadzornem svetu. Naj spomnimo, da je imenovanje novih članov nadzornega sveta na skupščini povzročilo kar nekaj razburjenja. V novem nadzornem svetu so tako ostali štirje prejšnji člani, delničarji pa so izglasovali tudi pet novih nadzornikov. Prav imena novih nadzornikov so povzročila razburjenje, saj naj bi bilo po trditvah predsednika VZMD Kristijana Verbiča vseh pet nadzornikov blizu stranki NSi, torej stranki finančnega ministra Andreja Bajuka. Imena novih nadzornikov naj bi razburila mariborskega župana Franca Kanglerja, nad novimi nadzorniki pa naj ne bi kazal navdušenja tudi predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič. Še najbolj razočaranih pa je ostalo več kot sto tisoč malih delničarjev NKBM, ki so ostali brez lastnega nadzornika. Verbič je zato že na skupščini napovedal tri izpodbojne tožbe. V zgodbi okoli zastopanja velikega števila malih delničarjev NKBM je bilo veliko zapletov, saj so se pred skupščino javno sprli samooklicani zastopniki malih delničarjev. Civilna iniciativa NKBM ne damo je ostro napadla prav Verbiča, ki naj bi začel sodelovati s predsednikom uprave Kovačičem. Poznavalci razmer zato ne izključujejo možnosti, da je prav Kovačič v ozadju izpodbojne tožbe VZMD, saj tudi sam ni zadovoljen z izbranimi nadzorniki. Septembra 20 centov dividende Dividende v višini 20 centov na delnico bo Nova KBM delničarjem izplačala v roku 60 dni po skupščini. Do dividende bodo upravičeni vsi delničarji, ki so bili na dan 10. julij vpisani v delniško knjigo.

/13/...prestižni boj za naklonjenost malih delničarjev se nadaljuje :

Matjaž Kovačič prehitel Kristjana Verbiča

Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič bo, kot kaže, pri svoji izpodbojni tožbi s katero bi med drugim preprečil dokapitalizacijo Nove KBM, neuspešen. Konec minulega tedna je Verbič vložil predlog sodnemu registru, da zavrne vpis sprememb statuta NKBM, ki med drugim banki omogočajo povečanje osnovnega kapitala za četrtino, vendar pa so nam v mariborski banki včeraj povedali, da je "postopek za vpis sprememb in dopolnitev statuta NKBM v sodni register že zaključen." Kdaj se bo začela dokapitalizacija in kakšna bo cena delnice, ni znano, saj v NKBM, ki jo vodi Matjaž Kovačič, na vprašanja o dokapitalizaciji ne odgovarjajo, češ da bodo vse objavili v prospektu za prodajo delnic. V VZMD pa niso bili zadovoljni niti z izbiro novih članov nadzornega sveta, saj bodo izpodbijali tudi sklep, ki se nanaša na spremembe v nadzornem svetu. Kdaj bo konstitutivna seja, nam predsednik nadzornega sveta Danijel Blejc včeraj ni znal povedati, saj tega še niso določili. Sicer pa je delnica Nove KBM včeraj pridobila odstotek vrednosti in trgovalni dan končala pri 27,1 evra ter se tako po treh dneh ponovno povzpela nad vrednost, ki je bila določena pri decembrski prvi javni prodaji (IPO). Od začetka leta se je vrednost delnice NKBM znižala za kar 35,4 odstotka, od uvrstitve na borzo pa se je število delničarjev NKBM zmanjšalo za več kot 6800. Ob tem velja spomniti, da bodo vsi fizični delničarji, ki so sodelovali pri IPO in do 12. septembra delnic ne bodo prodali, za vsakih deset delnic brezplačno prejeli še dodatno delnico, vendar največ dve. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/335069

/13/...glede na stanje v KDD na dan 10.07.2008 je na dom prišlo obvestilo o sklepu skupščine o izplačilih letošnjih DIVIDEND in sicer 4,32 € - znesek davčnega odtegljaja 0,86 €, kar znese 3,46 € netto dividende, ki ga je potrebno še opremiti s št.TTR osebnega računa in poslati nazaj v že za to namenjeni predtiskani ovojnici, izplačilo bo ob predložitvi zahtevanih podatkov najkasneje do 02.09.2008:

NKBM bo dividende izplačala do septembra

Kdor bo imel delnice NKBM neprekinjeno v lasti do 12. septembra, bo dobil za spodbujanje dolgoročnega lastništva za vsakih 10 zagotovljenih delnic 1 brezplačno delnico Delničarji Nove KBM so te dni dobili na dom obvestilo, da bo banka v skladu s sklepom skupščine najkasneje do 2. septembra izplačala dividende za leto 2007. Sestavni del obvestila je tudi obrazec, ki ga morajo delničarji preveriti in dopolniti s podatki, ki so potrebni za izplačilo delnic in ga, če predizpolnjeni podatki niso pravilni ali so nepopolni, najkasneje do 12. avgusta 2008 poslati v banko. Kot so sklenili delničarji na skupščini 8. julija, bo banka za dividende izplačala 4,8 milijona evrov, kar pomeni 20 centov na delnico. Od 110.256 državljanov, ki so lani novembra v postopku prve javne ponudbe kupili delnice NKBM, jih je imelo 10. julija 2008 delnice NKBM še nekaj več kot 103.000. Tisti pa, ki jih bodo imeli v lasti neprekinjeno do 12. septembra 2008, lahko računajo, da bodo takrat, kot piše v prospektu, izdanem ob javni ponudbi, dobili dodatne delnice kot spodbudo za dolgoročno lastništvo. Brezplačne navadne delnice bodo malim vlagateljem avtomatično vpisane na njihove račune pri KDD v roku desetih dni po 12. septembru. Glede na število prvih kupcev (med 80.000 in 160.000 kupcev), lahko vsaka fizična oseba, ki ima delnice NKBM neprekinjeno v lasti, pričakuje dve dodatni nagradni delnici, saj je po prospektu na vsakega kupca prišlo 20 zagotovljenih delnic. Na vsakih deset pa je vlada obljubila dodatno delnico. Kot je razbrati iz prospekta, je vlada to nagrado delničarjem namenila zgolj enkrat, saj ni izrecno napisano, da bo to ponavljala vsako leto.
http://www.vecer.si/clanek2008080105348324

/13/...kljub temu,da je prispela dividenda na račune delničarjev in da je v teku pripisovanje do dveh delnic NKBM je že nemogoče pri tečaju 23 € pregnati apatijo vlagateljev,ki čajajo na dokapitalizacijo in njene tečaje:

Do dve bonusni delnici slaba tolažba za nizek tečaj

Najkasneje do 26. septembra bodo vpisane bonusne delnice, te naj bi prejelo okrog 102 tisoč malih delničarjev Nove KBM, ki so lastniki teh delnic neprekinjeno od decembra lani. To je zanje slaba tolažba, kajti delnica je bila včeraj vredna rekordno nizkih 23 evrov, za štiri evre manj, kot ob lanski javni prodaji

*** Lani novembra so ljudje čakali v vrsti za nakup delnic Nove KBM.

Delničarji Nove KBM vsak dan znova z večjim razočaranjem spremljajo drsenje vrednosti te delnice. Še lani decembra so jo v javni prodaji kupovali po 27 evrov, že v istem mesecu (21. decembra) je vrednost delnice Nove KBM na Ljubljanski borzi skočila vse do 44,5 evra. Od takrat pa se je njena vrednost le zniževala in 16. julija letos je njen enotni tečaj (26,91) prvič zdrsnil celo pod 27 evrov. Toda včeraj je delnica Nove KBM dosegla novo najnižjo vrednost, saj se jo je dalo kupiti po vsega 23 evrov. Bolj kot slabše poslovanje naj bi na znižanje vrednosti delnice po mnenju bolje obveščenih vplivale prodaje nekaterih obstoječih delničarjev, ki si želijo čim bolj znižati borzno vrednost Nove KBM, da bi jo lahko kasneje, v dokapitalizaciji, ceneje kupovali. Obliž na odprte rane bo za delničarje Nove KBM 12. september, saj bodo tisti, ki bodo imeli delnice Nove KBM v neprekinjenem lastništvu od javne prodaje, za vsakih deset delnic prejeli eno brezplačno, vendar ne več kot dve delnici. Natančno število takšnih delničarjev ni znano, a verjetno jih bo okrog 102 tisoč, skupaj pa bi lahko prejeli približno 200 tisoč brezplačnih delnic Nove KBM, ki so po trenutnem borznem tečaju vredne 4,6 milijona evrov.
Število vseh delničarjev Nove KBM se je od lanske uvrstitve delnic na Ljubljansko borzo znižalo za približno sedem tisoč. S finančnega ministrstva so nam sporočili, da bodo brezplačne navadne delnice Nove KBM malim vlagateljem, ki bodo izpolnili zahtevani pogoj neprekinjenega imetništva, vpisane avtomatično, v skladu s pravili Klirinško depotne družbe (KDD), na ustrezne račune pri KDD v roku desetih delovnih dni po 12. septembru. Torej najkasneje do 26. septembra. "Nova KBM je pooblaščena, da s KDD sklene ustrezno pogodbo za preknjižbo bonusnih delnic na račune upravičencev," pravijo na ministrstvu. Se pa delničarji pritožujejo, da za bonusno delnico (ali delnici) letos ne bodo prejeli dividende. Na ministrstvu odgovarjajo, da bodo dividende prejeli naslednje leto, ker letos na presečni dan (10. julija, op.p.) niso bili lastniki teh delnic in zato pač niso bili upravičeni do letošnje dividende. Niso pa nam želeli komentirati dejstva, da je bila letošnja dividenda (0,2 evra bruto na delnico) bistveno nižja kot lani (0,75 evra), ter zakaj je bila dividendna politika v prospektu zastavljena tako, da se je letos delilo le 10 odstotkov lani ustvarjenega dobička. Prav tako nam niso odgovorili na vprašanje, ali ni imela banka z izplačevanjem dividend celo več stroškov, kot so bile koristi za večino delničarjev. Finančni minister Andrej Bajuk je predstavnikom sklada NFD-1 lani tudi obljubil, da bodo smeli vpisati delnice Nove KBM, češ da so bili ob javni prodaji nenamerno "spregledani". Vendar tega zdaj ne bo storil, ker mu, resnici na ljubo je treba reči, tega tudi ni treba storiti, "saj je bila ponudba delnic, pravno gledano, vabilo k oddaji ponudbe za nakup, katero so v NFD poslali, a ta ni bila sprejeta niti je država Slovenija kot prodajalka delnic ni bila dolžna sprejeti". Vseeno pa se sprašujemo, zakaj je Bajuk predstavnikom NFD-ja obljubljal naknadno sodelovanje. http://www.vecer.com/clanek2008090605358503

/12/...datum 12.09.2008 si velja namreč zapomniti, saj bomo mali delničarji takrat dobili bonus delnice KBMR, največ do 2, na ta dan pa se bodo štele tudi bodoče obdavčitve teh delnic ob morebitni prodaji, zaradi njihovega statusa DARILA velja biti pri DOHODNINI za leto 2008 ZELO PAZLJIV:

Bonus delnice NKBM brez davčnih ugodnosti

Večina malih vlagateljev v NKBM bo ta mesec dobila eno ali dve bonus delnici NKBM kot nagrado za trajno lastništvo. Z davčnega vidika bonus delnice ne bodo imele nobenih ugodnosti. Spomnimo. Država je že ob lanski novembrski javni prodaji delnic NKBM napovedala: vsi mali vlagatelji, ki bodo od javne prodaje pa vsaj do 12. septembra 2008 ohranili v lasti vsaj deset delnic NKBM, bodo najpozneje 30. septembra 2008 na račune KDD avtomatsko dobili eno bonus delnico NKBM. Vsi z 20 in več delnicami NKBM pa bodo dobili dve bonus delnici. Bonus delnica viša dohodninsko osnovo In kako bo bonus delnica - dodeljena bo okrog 102 tisoč ljudem - obravnava z davčnega vidika?

"Dohodek, ki ga mali vlagatelj prejme v obliki dodatne delnice, je obdavčen kot drugi dohodek' po poglavju III.7 zakona o dohodnini, odtegljaj se plačuje po 25-odstotni stopnji.
Tak dohodek se všteva v letno davčno osnovo zavezanca in obdavči po progresivnih stopnjah dohodnine," so odgovorili s finančnega ministrstva in dodali, da se za nabavno vrednost delnice šteje njena vrednost na borznem trgu, torej enotni tečaj na dan 12. septembra 2008. To pomeni, tolmači davčni svetovalec Mitja Černe, da ima bonus delnica status darila - ker pa so darila do bruto vrednosti 42 evrov neobdavčena, vsi, ki bodod dobili eno delnico gratis ne bodo plačali nobene dohodnine. Bodo pa jo vsi, ki bodo dobili dve bonus delnici. "Nabavno vrednost delnice je treba 'obrutiti' - to pomeni pomnožiti z 1,33 - in od tega bruta, če presega 42 evrov, se mu obračuna dohodnina. V letni odmeri dohodnine za 2008 bo vsak imel evidentiran ta dohodek in bo moral, če je zavezanec v najvišjem razredu, davek še doplačati. Denimo nekdo, ki mu pretežni del dohodka obdavčijo po najvišji stopnji (41 odstotkov) in je v najvišjem razredu, bo moral doplačati še razliko, pravi Černe. In pritrjuje, da je seveda možno, da bi nekdo prav zaradi dveh bonus delnic NKBM, zdaj neto vrednih največ 50 evrov, padel v višji dohodninski razred - a takih primerov zaradi nizkih vrednosti ne pričakuje veliko. Tisti posamezniki, ki se bodo z vsemi dohodki uvrstili v srednji razred, večinoma ne bodo doplačali nič, tisti iz najnižjega pa bodo celo dobili nekaj plačane akontacije dohodnine vrnjene. Da bo bonus delnica ustrezno zabeležena v izpolnjenih dohodninskih napovedih za leto 2008, ki jih bodo državljani dobili v potrditev, mora načeloma poskrbeti izplačevalec, torej država, ki ima nas svojem računu rezerviranih okrog 220 tisoč delnic NKBM za razdelitev. A bo preveritev pravilnosti nujna - saj v primeru nepravilnosti davčnemu zavezancu po zakonu grozi od 400 do 1.200 evrov kazni.

*** Dobro je vedeti

Tudi dobiček od prodaje bonus delnice bo obdavčen "Prejemniki bonus delnic bodo v letu 2008 zaradi bonus delnic res plačali nekoliko več dohodnine, a bodo s tem dobili tudi delnico s tržno nabavno vrednostjo. Če bi bila namreč njena nabavna vrednost nič, bi morali ob njeni prodaji plačati veliko davka na kapitalski dobiček," opozarja davčni svetovalec Mitja Černe. Vsak "nagrajenec" bo namreč moral plačati tudi davek od kapitalskega dobička, ki ga bo - če ga bo - ustvaril ob prodaji bonus delnice NKBM. A obdavčljivi dobiček se bo od podarjenih delnic ugotavljal od vrednosti nad enotnim tečajem 12. septembra 2008. Prvih pet let imetništva je dobiček (prodajna minus nabavna cena) obdavčen 20-odstotno, nato se na pet let niža po pet odstotnih točk. Treba ga je tudi priglasiti v posebnem obrazcu Dursu. Trenutno bi sicer s prodajo vsake delnice NKBM iz lanske javne prodaje, kupljene po 27 evrov, na borzi pridelali okrog tri evre izgube. http://www.finance.si/222797/Bonus_delnice_NKBM_brez_dav%E8nih_ugodnosti

/13/...po pridobitvi največ dveh ˝bonus delnic˝ in posledično seveda že zgoraj omenjeno obdavčenje, je obenem jasna tudi že cena dokapitalizacijskih delnic in sicer 19,50 €:

Cena dokapitalizacijskih delnic NKBM 19,50 evrov V sredo se tako v postopku dokapitalizacije NKBM pričenja ponudba delnic javnosti. Delnice bodo prednostno na voljo obstoječim vlagateljem NKBM Agencija za trg vrednostnih papirjev je danes potrdila prospekt, v katerem je objavljena tudi prodajna cena ponujene nove delnice NKBM, ki znaša 19,50 evrov. V sredo se tako v postopku dokapitalizacije NKBM pričenja ponudba delnic javnosti . Sprejemanje naročil obstoječih in nekvalificiranih malih vlagateljev za nakup delnic bo trajalo do vključno srede, 8. oktobra, na 75 vpisnih mestih po celi Sloveniji. Kvalificirani vlagatelji bodo naročila lahko vpisovali na štirih vpisnih mestih. Omejitve zneska za nakup delnic ne bo. Obstoječi vlagatelji prednost pred nekvalificiranimi Obstoječi vlagatelji bodo imeli prednost pred nekvalificiranimi vlagatelji, le ti pa bodo imeli prednost pred kvalificiranimi vlagatelji. Obstoječi vlagatelji bodo poleg delnic iz naslova prednostne pravice lahko sodelovali še pri nakupu preostalega deleža, brez omejitve zneska. Vsem enake možnosti V času trajanja ponudbe bodo imeli vsi, ne glede na lokacijo ali dan in uro naročila za nakup delnic, enake možnosti. Zato ni potrebno načrtovati naročil za nakup delnic samo na prvi ali zadnji dan, so sporočili iz NKBM. http://finance.si/224221/Cena_dokapitalizacijskih_delnic_NKBM_19_50_evrov

PROSPEKT za DOKAPITALIZACIJO, ki poteka od 24.09.2008 do 08.10.2008, z možnostjo vplačil do 13.10.2008:
http://www.nkbm.si/downloadfile.aspx?fileid=4353

/13/...na NKBM so lahko upravičeno zaskrbljeni, saj so izbrali tako neprimeren trenutek, še bolj pa neprimerno ceno dokapitalizacijske delnice 19,50 €:

NKBM le do polovice dokapitalizacijskih sredstev Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), ki jo vodi Matjaž Kovačič, naj bi z dokapitalizacijo, ki se je zaključila v sredo, zbrala približno polovico od skupno predvidenih 111,15 milijona evrov. Banka si bo z novimi sredstvi nekoliko popravila kapitalsko ustreznost, se bo pa moral Kovačič, ki praga uspešnosti dokapitalizacije ni določil, verjetno posloviti od ambicioznih načrtov širitve banke. Uradne podatke o dokapitalizaciji bo banka objavila v torek, saj lahko kvalificirani vlagatelji delnice vplačujejo še vse do ponedeljka. Predsedniku uprave Nove Kreditne banke Maribor Matjažu Kovačiču bo s tokratno dokapitalizacijo predvidoma uspelo zbrati le okoli 50 milijonov evrov. Kapitalska ustreznost banke se bo izboljšala, za predvideno širitev banke pa sredstva ne bodo zadoščala. Polovico dokapitalizacijskih sredstev bodo vplačali država in oba paradržavna sklada, ki bodo na tak način ohranili svoj nekaj manj kot 52-odstotni lastniški delež. Država je na račun banke že nakazala 47 milijonov evrov, vendar ji za ohranitev svojega 41,49-odstotnega lastniškega deleža vseh sredstev ne bo treba pustiti v banki. Enako velja za Kapitalsko družbo (KAD) in Slovensko odškodninsko družbo (SOD), ki sta kot 4,79-odstotna lastnika vplačala vsak po 5,3 milijona evrov. Kot so nam potrdili v NKBM, so imeli pri dokapitalizaciji delničarji možnost, da vpišejo največ toliko delnic, kolikor jih potrebujejo za ohranitev svojega lastniškega deleža, če jim ne bi uspelo prodati vseh 5,7 milijona delnic. To možnost so po naših podatkih izkoristili tako država kot paradržavna sklada. Kupili bodo le toliko delnic, kolikor bo potrebnih za ohranitev deleža, presežek vplačanih sredstev jim bo NKBM vrnila. Po končani dokapitalizaciji naj bi se v lastniški strukturi banke pojavilo pet velikih novih lastnikov, med njimi se omenjata družbi NFD in Sava Re. Tuji vlagatelji večjega zanimanja za delnice druge največje slovenske banke niso pokazali, za dokapitalizacijo naj bi se namreč odločil le eden od obstoječih tujih lastnikov, in sicer sklad East Capital. Kot je znano, je NKBM dokapitalizacijske delnice tokrat ponudila po ceni 19,5 evra, medtem ko je cena delnice ob javni ponudbi decembra lani znašala 27 evrov. Včerajšnje trgovanje na Ljubljanski borzi je delnica NKBM končala pri vrednosti 16,35 evra, kar je za 4,6 odstotka manj kot ob koncu trgovanja v četrtek.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042213615

/13/...za uspešno izpeljani IPO še priznanje iz Švedske:

NKBM prejela nagrado za IPO NKBM je prejela nagrado družbe East Capital za najuspešnejšo prvo ponudbo delnic javnosti (IPO) NKBM je danes na Švedskem, prejela nagrado družbe East Capital za najuspešnejšo prvo ponudbo delnic javnosti (IPO). V obrazložitvi so povedali, da gre za največjo kadarkoli izpeljano prvo ponudbo delnic javnosti na borzi, saj je vpis delnic presegel razpoložljivo količino delnic za 5,4-krat. O izjemnosti projekta priča tudi cena delnice, ki je na dan začetka trgovanja na svoji vrednosti pridobila 36 odstotkov oziroma po treh mesecih trgovanja 39 odstotkov, so še sporočili iz banke. Za dokapitalizacijske delnice manj povpraševanja Spomnimo, v nedavni dokapitalizaciji je NKBM uspela zbrati 53,1 milijona od predvidenih 111,15 milijona evrov. Glavni dokapitalizatorji pa so bili, država in njena sklada Kad in Sod. Od preostalih 102.531 delničarjev NKBM je izkoristila prednostno pravico le peščica, vplačali pa so za 8,1 milijona evrov delnic. Danes je delnica NKBM trgovanje zaključila pri enotnemu tečaju 16,60 evra, kar je 2,90 evra oziroma 15 odstotkov pod ceno delnice v dokapitalizaciji. http://www.finance.si/226904/NKBM_prejela_nagrado_za_IPO KBMR

26.11.2008
Enotna cena - 12,00 €
Zadnja cena - 11,80 €
27.11.2008
Enotna cena - 12,18 €
Zadnja cena - 12,12 €
28.11.2008
Enotna cena - 12,09 €
Zadnja cena - 12,00 €
02.12.2008
Enotna cena - 11,20 €
Zadnja cena - 11,00 €
05.12.2008
Enotna cena - 10,99 €
Zadnja cena - 11,00 €
09.12.
Enotna cena - 10,95 €
Zadnja cena - 11,00 €
0.12.
Enotna cena - 11,11 €
Zadnja cena - 11,27 €
11.12.
Enotna cena - 10,33 €
Zadnja cena - 10,91 €
12.12.
Enotna cena - 10,89 €
Zadnja cena - 10,95 €
16.12.
Enotna cena - 10,48 €
Zadnja cena - 10,50 €
17.12.
Enotna cena - 10,36 €
Zadnja cena - 10,24 €
18.12.
Enotna cena - 9,89 €
Zadnja cena - 9,70 €
19.12.
Enotna cena - 9,42 €
Zadnja cena - 9,30 €
22.12.
Enotna cena - 9,17 €
Zadnja cena - 9,10 €
23.12.
Enotna cena - 9,10 €
Zadnja cena - 9,15 €
05.01.2009
Enotna cena - 9,69 €
Zadnja cena - 9,69 €
06.01.
Enotna cena - 9,69 €
Zadnja cena - 9,71 €
07.01.
Enotna cena - 9,90 €
Zadnja cena - 9,80 €
08.01.
Enotna cena - 9,82 €
Zadnja cena - 9,71 €
13.01.
Enotna cena - 10,09 €
Zadnja cena - 9,80 €
16.01.
Enotna cena - 9,59 €
Zadnja cena - 9,61 €
19.01.
Enotna cena - 9,71 €
Zadnja cena - 9,67 €
20.01.
Enotna cena - 9,55 €
Zadnja cena - 9,50 €
21.01.
Enotna cena - 9,52 €
Zadnja cena - 9,50 €
30.01.
Enotna cena - 9,35 €
Zadnja cena - 9,35 €
03.02.
Enotna cena - 9,31 €
Zadnja cena - 9,24 €
09.02.
Enotna cena - 9,27 €
Zadnja cena - 9,26 €
12.02.
Enotna cena - 9,18 €
Zadnja cena - 9,20 €
17.02.
Enotna cena - 9,03 €
Zadnja cena - 9,00 €
20.02.
Enotna cena - 8,96 €
Zadnja cena - 9,00€
24.02.
Enotna cena - 8,44 €
Zadnja cena - 8,22 €
27.02.
Enotna cena - 8,09 €
Zadnja cena - 7,99 €
03.03.
Enotna cena - 7,89 €
Zadnja cena - 7,80 €
04.03.
Enotna cena - 7,81 €
Zadnja cena - 7,80 €
06.03.
Enotna cena - 7,93 €
Zadnja cena - 8,00 €
09.03.
Enotna cena - 7,71 €
Zadnja cena - 7,70 €
10.03.
Enotna cena - 7,40 € - zgodovinski minimum
Zadnja cena - 7,74 €
18.03.
Enotna cena - 8,43 €
Zadnja cena - 8,29 €
20.03.
Enotna cena - 8,34 €
Zadnja cena - 8,50 €
23.03.
Enotna cena - 8,68 €
Zadnja cena - 8,68 €
25.03.
Enotna cena - 8,63 €
Zadnja cena - 8,54 €
26.03.
Enotna cena - 8,55 €
Zadnja cena - 8,50 €
27.03.
Enotna cena - 8,57 €
Zadnja cena - 8,50 €
05.05.
Enotna cena - 9,61 €
Zadnja cena - 9,60 €
08.05.
Enotna cena - 9,93 €
Zadnja cena - 10,00 €
13.05.
Enotna cena - 10,40 €
Zadnja cena - 10,40 €
22.05.
Enotna cena - 10,69 €
Zadnja cena - 10,70 €
02.06.
Enotna cena - 10,78 €
Zadnja cena - 10,75 €
05.06.
Enotna cena - 10,70 €
Zadnja cena - 10,74 €
08.06.
Enotna cena - 10,84 €
Zadnja cena - 10,90 €
12.06.
Enotna cena - 12,42 €
Zadnja cena - 12,49 €
18.06.
Enotna cena - 11,96 €
Zadnja cena - 11,80 €
24.06.
Enotna cena - 11,00 €
Zadnja cena - 11,10 €
08.07.
Enotna cena - 10,76 €
Zadnja cena - 10,70 €
17.07.
Enotna cena - 11,68 €
Zadnja cena - 11,78 €
24.07.
Enotna cena - 11,96 €
Zadnja cena - 11,75 €
05.08.
Enotna cena - 11,84 €
Zadnja cena - 11,80 €
20.08.
Enotna cena - 11,92 €
Zadnja cena - 11,80 €
24.08.
Enotna cena - 11,96 €
Zadnja cena - 11,75 €
25.08.
Enotna cena - 11,78 €
Zadnja cena - 11,70 €
08.09.
Enotna cena - 11,65 €
Zadnja cena - 11,67 €
10.09.
Enotna cena - 11,47 €
Zadnja cena - 11,40 €
19.09.
Enotna cena - 12,40 €
Zadnja cena - 12,50 €
24.09.
Enotna cena - 12,21 €
Zadnja cena - 12,10 €
01.10.
Enotna cena - 12,22 €
Zadnja cena - 12,11 €
09.10
Enotna cena - 13,24 €
Zadnja cena - 13,23 €
15.10.
Enotna cena - 15,25 €
Zadnja cena - 15,25 €
23.10.
Enotna cena - 13,93 €
Zadnja cena - 13,99 €
06.11.
Enotna cena - 13,21 €
Zadnja cena - 13,20 €
10.12.
Enotna cena - 12,00 €
Zadnja cena - 12,01 €
18.12.
Enotna cena - 11,86 €
Zadnja cena - 11,99 €
12.01.
Enotna cena - 11,86 €
Zadnja cena - 11,79 €
22.01.
Enotna cena - 11,88 €
Zadnja cena - 11,90 €
09.03.
Enotna cena - 10,95 €
Zadnja cena - 11,00 €
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/borzna_kotacija/KBMR

/13/...zgleda da se moč države povečuje in ne kot je bilo obljubljeno, da bodo naredili vse za njen umik:

Jutri na sodišču v Mariboru obravnava izpodbojnih tožb VZMD zoper Novo KBM Pri Oddelku za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Mariboru je za jutri razpisan prvi narok za glavno obravnavo v zadevi tožb VZMD, s katerimi VZMD izpodbija veljavnost nekaterih pomembnih sklepov, ki so bili sprejeti na zadnji skupščini Nove KBM. VZMD z ustreznimi utemeljitvami in dokazi sodišču predlaga, da ugotovi neveljavnost dela sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta NKBM (22. člena), ki ureja mandatno dobo članov Nadzornega sveta, sklepa o odpoklicu celotnega Nadzornega sveta ter sklepa o imenovanju novih članov istega organa. Zoper navedene sklepe je mag. Kristjan Verbič, zakoniti zastopnik VZMD in pooblaščenec 3.808 delničarjev, na skupščini NKBM, 08. 07. 2008, napovedal izpodbijanje. Republika Slovenija, kot večinska lastnica banke, je namreč obšla zakonska določila, saj namerno ni v roku predstavila predloga spremembe statuta, ki omogoča predčasno zamenjavo celotnega Nadzornega sveta in imenovanje poslušnih oziroma politično usklajenih članov le-tega. -

03.11.2008

Vse to je jasen znak, da Republike Slovenije in paradržavnega sklada Slovenska odškodninska družba (SOD) ne zanimajo spremembe v sestavi delniške družbe, še več, je očiten pokazatelj, da si v nadzorni funkciji ne želijo neodvisnih predstavnikov malih delničarjev (ki so po dokapitalizaciji lastniki nekaj manj kot 21,50 % deleža NKBM), niti ne drugih institucionalnih lastnikov (z nekaj več kot 25 % deležem). Nasprotno, z dokapitalizacijo je država svojo moč v Novi KBM še okrepila na cca 48 %, kar je ravno nasprotno najavi umika države iz gospodarstva. VZMD je v mesecih pred skupščino Nove KBM, d.d., aktivno sodeloval v procesu priprave skupščine, 12. junija pa je z Upravo Nove KBM sklenil tudi dogovor o skupnih prizadevanjih za uveljavljanje interesov malih delničarjev, saj je bilo teh v Novi KBM po opravljeni javni prodaji preko 103.000. Prvi del dogovora je bil uresničen, saj je mag. Kristjan Verbič, kot predstavnik VZMD, sodeloval kot sedmi možni pooblaščenec z liste pooblaščencev na pooblastilu, ki ga je pripravila Uprava, in so ga prejeli vsi delničarji. V zvezi z drugim vprašanjem o delitvi bilančnega dobička za leto 2007 je VZMD vložil nasprotni predlog, na sami skupščini, 8. julija 2008, pa je za članstvo v Nadzornem svetu te družbe predlagal dva kandidata s strani malih delničarjev, in sicer dr. Ludvika Toplaka in dr. Boruta Bratino. O nasprotnem predlogu glede delitve dobička se na skupščini ni glasovalo, predlagana dva predstavnika pa prav tako nista uspela pridobiti mesta v Nadzornem svetu oz. se o njuni kandidaturi ni glasovalo zaradi nasprotnega predloga SOD, ki je ob podpori največjega lastnika Republike Slovenije podal nasprotni predlog. Z njim je bil razrešen celotni stari in imenovan nov Nadzorni svet (s štirimi starimi člani), ki je tako dobil nov štiriletni mandat. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, na katerega je mag. Verbič večkrat opozoril, in sicer, da je bil predlog podan šele ob sami točki dnevnega reda in neustrezno (zgolj ime in priimek kandidata), predvsem pa brez zakonsko opredeljenih podlag iz Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o bančništvu. To je toliko bolj zaskrbljujoče, ker gre za predlog pomembne državne institucije in države oz. njenih upravljavcev, ki bi morali prvi spoštovati zakonsko normo in vsaj minimalne standarde – posebej, ko gre za tako pomemben gospodarski subjekt kot je Nova KBM. Zaskrbljenost pa je več kot upravičena predvsem z vidika zaupanja državljanov v morebitnih drugih primerih javne prodaje lastništva države v gospodarskih subjektih, kar se je nazorno pokazalo pri tudi nedavni dokapitalizaciji Nove KBM med 24. 9. in 8. 10. 2008. V VZMD so prepričani, da so naredili največ, kar je možno, za predstavitev interesov malih delničarjev in njihovih stališč glede njihove vloge v lastništvu in upravljanju Nove KBM. Razočarani so, ker država v delniški družbi z največjim številom malih delničarjev v Sloveniji ni izkazala svoje zrelosti in odgovornosti za uveljavljanje interesov malih delničarjev in spoštovanje osnov kulture in standardov v razvitih ekonomijah. Njeno ravnanje na skupščini delničarjev NKBM postavlja pod vprašaj privatizacijo ostalih delniških družb in položaj malih delničarjev v njih. VZMD je kljub negativnemu razpletu skupščine nadaljeval s prizadevanji za uveljavitev interesov malih delničarjev, v skladu s tem je na Okrožno sodišče v Mariboru vložil napovedane izpodbojne tožbe na sklepe o spremembah statuta NKBM in imenovanje novih članov Nazornega sveta, katere bodo na Oddelku za gospodarsko sodstvo obravnavali jutri. http://www.mali-delnicarji.si/?news=303&lang=slo /13/...ali si lahko nekdo privošči, da mali delničarji z navljub 21,50% lastniško udeležbo v družbi nimajo svojega predstavnika v NKBM, kar priča koliko sploh in če, cenimo male delničarje v Sloveniji: Usoda nadzornikov Nove KBM pod drobnogledom mariborskega sodišča Dopoldan je bil na Okrožnem sodišču v Mariboru zaključen prvi narok, hkrati pa tudi glavna obravnava, na kateri je sodnica sprejela dokazni sklep ter pripustila vse dokaze, ki jih je v izpodbojnih tožbah zoper Novo KBM, d.d., podal VZMD. VZMD izpodbija sklepe, ki urejajo mandatno dobo članov Nadzornega sveta (sprememba Statuta), odpoklic Nadzornega sveta in imenovanje novih članov istega organa, ki so bili z zakonsko spornim nasprotnim predlogom Slovenske odškodninske družbe, ob podpori upravljavcev večinskega deleža, Republike Slovenije, sprejeti na burni julijski skupščini. - 04.11.2008 Danes dopoldan je na Oddelku za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Mariboru potekala glavna obravnava izpodbojnih tožb, ki jih je VZMD vložil zoper Novo KBM. Na sodišču je bil opravljen prvi narok, na katerem je sodnica sprejela dokazni sklep ter pripustila vse predlagane dokaze. Narok je bil zaključen, sodba pa bo izšla v pisni obliki. V zadnji pripravljalni vlogi je VZMD delno umaknil oziroma konstruktivno zožil tožbeni zahtevek in izpodbija sklep o spremembah in dopolnitvah statuta NKBM zgolj v delu, ki ureja mandatno dobo članov Nadzornega sveta, v celoti pa izpodbija sklep o odpoklicu celotnega Nadzornega sveta in sklep o imenovanju novih članov tega organa. Narok je bil zaključen dokaj hitro, rok za izdajo sodb je predvidoma oziroma instrukcijsko en mesec, VZMD pa pričakuje odločitev sodišča do konca letošnjega leta. Zoper navedene sklepe je mag. Kristjan Verbič, zakoniti zastopnik VZMD in pooblaščenec 3.808 delničarjev, napovedal izpodbijanje na skupščini Nove KBM, 8. julija 2008. Na skupščini je namreč Slovenska odškodninska družba (SOD), ob podpori največjega lastnika Nove KBM, Republike Slovenije, podala nasprotni predlog, ki je omogočil predčasno razrešitev starega in imenovanje novega Nadzornega sveta za mandatno dobo štirih let. Še zlasti sporno je dejstvo, da je SOD podal predlog šele ob sami točki dnevnega reda in neustrezno (zgolj ime in priimek kandidata), predvsem pa brez zakonsko opredeljenih podlag iz Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o bančništvu. Posledično ni prišlo niti do glasovanja o kandidaturi dr. Ludvika Toplaka in dr. Boruta Bratine, ki ju je za članstvo v Nadzornem svetu predlagal VZMD. Oba kandidata sta z dosedanjim sodelovanjem v VZMD izkazala razumevanje pravic interesov malih delničarjev in si zanje tudi aktivno prizadevala. Dr. Toplak, nekdanji rektor mariborske univerze, je tudi predsednik strokovnega sveta VZMD, dr. Bratina, redni profesor na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti, pa je član strokovnega sveta VZMD. VZMD je prepričan, da bi s svojim članstvom v Nadzornem svetu Nove KBM, kot delniške družbe z največjim številom delničarjev v Sloveniji, omogočila temu segmentu lastniške strukture ustrezno sodelovanje pri ključnih poslovnih odločitvah in zagotovila tudi največjo stopnjo informiranosti malih delničarjev. Vendar pa je potek dogodkov na skupščini na žalost jasno pokazal, da si Republika Slovenija in njeni predstavniki v nadzorni funkciji ne želijo neodvisnih predstavnikov malih delničarjev, ki so sicer po dokapitalizaciji lastniki nekaj manj kot 21,50 % deleža NKBM.

/13/...zelo odmevno pismo zelo pogumne male delničarke upravi NKBM:

Prejeli smo:

Pismo prevaranega malega delničarja
NKBM Nova KBM Ulica Vita Kraigherja 4 2505 Maribor
Irena Jeza Vogljanska 24 1217 VODICE

Predmet: pismo malega delničarja (»krik vpijočega v puščavi« ali kako se počuti prevarani mali delničar) Nič spoštovani, Sem povprečna državljanka, ki je do sedaj verjela med drugim tudi v to, da banke niso same sebi namen in da zagovarjajo ne samo svoje interese, temveč tudi interese lastnih malih delničarjev in vlagateljev in da je njihova vloga, skrbno ravnanje z denarjem, le teh. V dobri veri, da je tako sem tudi kupila nekaj malega delnic, ko je NKBM šla na borzo, z denarjem, ki je bil težko zaslužen. Seveda v pričakovanju, da bo donos vsaj malo večji, kot je donos na vezanih vlogah. To kar se je sedaj zgodilo, je pač kot vsi lažejo in trdijo in imajo lep izgovor, “globalna gospodarska in finančna kriza”, ki je kriva za vse in služi kot preproga za nesposobnosti in barabije vodstvenih kadrov in njihovih političnih prijateljev. Verjamem, da je del te krize kriv za padec vrednosti vaših delnic. Mislim pa, da je še večji krivec vodstvena struktura NKMB, ki si še sedaj deli mastne plače, sejnine in nagrade ne glede na to, kam vse skupaj gre. Gospodje pokažite dokaze (denimo jasno obelodanite podatke o uspešnosti poslovanja in kontroli stroškov) in vam bom verjela. Da pa ste nam ponudili takšne minimalne dividende je pa huda prevara in čista kraja malih delničarjev. Npr. za 42 delnic je znesek bruto dividend 8,64 EUR, davčni odtegljaj 1,73EUR in neto dividenda 6,91 EUR. Verjetno so stroški pošiljanja obvestila in moja povratna informacija, ki jo zahtevate večji. Zato sem vam lepo zahvaljujem za vaše prijazno pismo, kjer se celo zahvaljujete na koncu le tega, za zaupanje in vam sporočam, da si to dividendo nekam zataknite ali vtaknite, kakor želite in mi je ni potrebno nakazovati na račun. Preprost izračun pove, da bi v enem letu na vezani vlogi za znesek, ki sem ga plačala za 42 delnic dobila cca 40 do 50 EUR., da ne govorim o izgubi, če sedaj prodam te vaše nič vredne delnice. Le kdo je lopov in je ustvaril ta system Cach the cash? BARABE!!! Vi v banki in politika, ki je kaj takega omogočila. Irena Jeza V vednost: - Nova KBM - Časnik Finance http://www.finance.si/230513/Prejeli_smo_Pismo_prevaranega_malega_delni%E8arja_NKBM

/13/...za marsikaterega malega vlagatelja nepojmljiva zadeva:

The Banker: NKBM banka leta v Sloveniji Angleška revija The Banker je za banko leta v Sloveniji imenovala Novo kreditno banko Maribor K imenovanju za banko leta v Sloveniji naj bi precej prispevala tudi uspešna javna prodaja delnic NKBM. Nova KBM je dobitnica letošnje nagrade Banka leta v Sloveniji, ki jo vsako leto podeljuje angleška revija The Banker, sporočajo iz NKBM. Naša druga največja banka je nagrado prejela na osnovi odličnih rezultatov poslovanja v zadnjem letu ter strateških načrtov, ki so si jih zadali za prihajajoče petletno obdobje. Iz NKBM niso navedli, kaj so strateške usmeritve banke v petletnem obdobju, ki so prispevale k imenovanju NKBM. Na izboru sodelovalo več kot 500 bank Letos je pri izborih sodelovalo okoli 500 bank iz več kot 140 držav in regij. Osnovni kriterij ocenjevanja mednarodne skupine sodnikov je bil izčrpen vprašalnik, upoštevali pa so tako rezultate poslovanja, stopnje rasti in ostale podatke o poslovanju kot tudi analize gradiv o tehnologijah, pripojitvah in združitvah ter s
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Mar 09, 2010 9:53 pm; skupaj popravljeno 106 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sob Jun 21, 2008 4:34 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

LJUBLJANSKA BORZA - WIENER BöRSE

/13/...tudi ob velikodušni prodaji naše borze Avstrijcem so ostali nekateri lastniki z dolgim nosom, četudi so za delnico ponudili 1401 EUR, saj vsi niso pristopili k delniškemu sporazumu: Razz

Ob prodaji Ljubljanske borze Avstrijcem pred vrati ostalo šest lastnikov Ljubljanska borza bo v torek dobila novega večinskega lastnika. Dunajska borza je namreč v zadnjem krogu ponudila največ - 1401 evrov za delnico.
Za primerjavo: Skandinavci, ki so prvi izrazili interes za nakup naše borze, so za delnico najprej ponudili 125 evrov. Avstrijci bodo za nakup 81,01-odstotnega deleža odšteli 37,6 milijona evrov.
Za Ljubljansko borzo se z novim lastništvom odpirajo številne nove razvojne in poslovne priložnosti tako na domačem kot na regionalnem trgu, se je na prevzem Ljubljanske borze s strani Wiener Börse odzval predsednik uprave ljubljanske družbe Marko Simoneti. "Kot novi večinski lastnik si bomo intenzivno prizadevali za razvoj sosednje borze. Veselimo se sodelovanja z vsemi zaposlenimi na Ljubljanski borzi in z vsemi udeleženci slovenskega kapitalskega trga," je povedal izvršni direktor dunajske borze Heinrich Schaller in s tem nakazal, da ne načrtujejo menjave uprave.
Sodelovanje bo potekalo predvsem na področju proizvodov, izmenjave podatkov in indeksov, je dodal. Oba finalna kandidata, dunajska in atenska borza, sta se že pred odpiranjem zavezujočih ponudb pogodbeno zavezala, da vsaj deset let ne bosta prenesla sedeža družbe in da bosta vsaj toliko časa skrbela za razvoj slovenskega trga. Prav tako naj novo lastništvo ne bi vplivalo na cene storitev. Po besedah predsednika uprave Ljubljanske borze Marka Simonetija se za Ljubljansko borzo s tem odpirajo številne nove razvojne in poslovne priložnosti, tako na domačem kot na regionalnem trgu, predvsem pa možnosti za še bolj neposredno povezanost s finančnimi tokovi v EU. Pri (ne)podpisu delničarskega sporazuma o skupnem nastopu pri prodaji Ljubljanske borze se je uštelo nekaj največjih lastnikov, saj je po neuradnih informacijah dunajska borza sprva za delnico Ljubljanske borze ponujala zgolj 600 evrov.
Zlasti v želji po višjem izkupičku tako v Probanki, Publikumu, Petrolu, Potezi, KD BPD in Perspektivi namreč niso pristopili k sporazumu, vendar njihovega deleža, kot je za Dnevnik pojasnila predstavnica za medije pri dunajski borzi Beatrix Exinger, ne nameravajo odkupiti.
Skupaj je tako za zdaj omenjenih šest lastnikov ob 9,4 milijona evrov, samo Probanka ob 4,6 milijona evrov.
Po besedah Andreja Žejne, direktorja družbe Arkas, ki je vodila postopek v imenu delničarjev, je Perspektiva v delničarski sporazum sicer vključila 460 delnic, preostalih 500 pa zadržala. "Želja vseh teh je, da bi prodali. Po tistem, ko so Avstrijci oddali zavezujočo ponudbo za 81 odstotkov delnic, pa njihovih delnic ni bilo mogoče več vključiti," je pojasnil Žejn. Pričakovati je, da bodo po podpisu pogodbe vseeno pristopili tudi k lastnikom preostalih 19 odstotkov delnic, a se bodo z njimi individualno pogajali in jim verjetno ponudili nižjo ceno.
Dunajska borza ni dolžna objaviti prevzema, saj je po slovenski zakonodaji obvezno ponudbo za prevzem ciljne družbe objaviti le v primeru, če ima na zadnji dan leta pred prevzemnim letom najmanj 250 delničarjev in najmanj 4,2 milijona evrov osnovnega kapitala, česar pa Ljubljanska borza nima, je pojasnil Marko Jovič, finančni analitik KD BPD.
S prevzemom Ljubljanske borze je dunajska borza postala solastnica dveh vzhodnoevropskih borz. V prihodnjih tednih bo namreč, po pridobitvi dovoljenj pristojnih organov, povečala svoj delež z 12,5 na 37,7 odstotka tudi na borzi v Budimpešti. Dunajska borza ob tem tesno sodeluje tudi z borzami v Bukarešti, Sarajevu in Banjaluki.

Vprašljiv skupni učinek

"Seveda upamo, da bo ta nakup pozitivno vplival na razvoj slovenskega trga kapitala. Pričakujemo, da bo novi lastnik po eni strani izpolnil zaveze, ki jih je dal pred nakupom," je dejal Davor Hvala, član uprave Poteze, borznoposredniške družbe.
"Na žalost nakup Ljubljanske borze sovpada s sprejemom novega zakona o obdavčitvi izvedenih finančnih instrumentov, ki bo imel izrazito negativen vpliv na možnosti nadaljnjega razvoja kapitalskega trga v Sloveniji, tako da pravzaprav težko ocenimo skupni vpliv obeh dogodkov."
"Verjamem, da bo novi večinski lastnik s svojimi potezami in prijemi prinesel potrebno osvežitev predvsem na področju novih finančnih proizvodov na slovenski kapitalski trg," meni Marko Jovič, finančni analitik KD BPD.
Po njegovih besedah pa je bila presenetljiva predvsem visoka cena 1401 evrov za delnico. Nič več "nacionalnega interesa" "Debata o domačem ali tujem lastništvu je brezpredmetna, saj ne moremo več v imenu nacionalnega interesa ohraniti domače lastništvo.
Večina podjetij bo prej ali slej končala v zasebnih rokah, to pa lahko pomeni tudi v tujih zasebnih rokah," meni docent z Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Aljoša Valentinčič. Prodaja Ljubljanske borze tujcem se mu ne zdi sporna, saj gre za storitveno podjetje, ki bo uspešno, če bo ustrezno zadovoljilo pričakovanja vlagateljev in podjetij. Lastništvo pri tem ne igra nobene vloge.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/328340

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Tor Jun 24, 2008 3:12 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES,PA JE!

/13/...celo v Ameriki so izvedeli za uvedbo naših VINJET, saj praktično že vsi zaradi njih protestirajo, tako je morala nemška tajnica iz Nuernberga NATALIE WISCHER, katera je na začetku meseca za potovanje na Hrvaško obalo plačala 5,50EUR, morala sedaj na povratku po isti poti plačati 35EUR, kar je astronomskih 500% več: Embarassed

˝Sama pravi,da ob tako visokih cenah bencina,enostavno ni pošteno,da bodo oni toliko zaračunali,seveda brez možnosti,da se kupi kratkoročna vinjeta,kot je na voljo v Avstriji˝...

AVSTRIJA:
* 10-dnevna vinjeta: 7,70 €
* 2-mesečna vinjeta: 22,20 €
* Letna vinjeta: 73,80 €
MADŽARSKA:
* 4-dnevna vinjeta: 6,53 € - 1.530 HUF (od 1.5. do 30.9.)
* 10-dnevna vinjeta: 10,89 € - 2550 HUF
* Mesečna vinjeta: 17,93 € - 4200 HUF
* Letna vinjeta: 158,82 € - 37.200 HUF
ČEŠKA:
* Tedenska vinjeta: 9,35 € - 220 CZK
* Mesečna vinjeta: 14,03 € - 330 CZK
* Letna vinjeta: 42,53 € - 1.000 CZK
* Na vinjeto morate obvezno napisati svojo registrsko številko, sicer je ta neveljavna.
SLOVAŠKA:
* Tedenska vinjeta: 5,02 € - 150 SKK
* Mesečna vinjeta: 10,03 € - 300 SKK
* Letna vinjeta: 36,79 € - 1.100 SKK SLOVENIJA:
** Tedenska vinjeta od 01.07.2009: 15 €
* Polletna vinjeta: 35,00 €
* Letna vinjeta: 55,00 €
** Letna vinjeta od 01.07.2009: 95 €
BOLGARIJA:
* Tedenska vinjeta: 5,00 €
* Mesečna vinjeta: 13,00 €
* Letna vinjeta: 34,00 €
ROMUNIJA:
* Tedenska vinjeta: 3,00 €
* Mesečna vinjeta: 7,00 €
* Letna vinjeta: 28,00 €
ŠVICA:
* Letna vinjeta: 25,07 € - 40 CHF
ALBANIJA:
* Vstop v državo (z osebnim vozilom): 10,00 €
ČRNA GORA:
* Ekološka vinjeta: 10,00 €
http://www.finance.si/217563/Kje_po_Evropi_so_obvezne_vinjete_in_kako_drage_so http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=48237

2334 %

*** Še hujša je primerjava na relaciji Šentilj-Gruškovje,ko je sedaj za vožnji potrebno plačati 1,5 EUR, jutri pa 35 EUR, kar bo več za 2334% ***

/13/...zopet smo se znašli v dilemi, kako naprej, očitno pa nikoli ne bomo izračunali koliko gospodarske in predvem moralne škode so nam povzročili različni sistemi cestninjenja:

Vlačičeva dilema: vinjete za sedem ali štirinajst dni že letos? Posebna medresorska skupina, ki je po naročilu vlade pripravila načrt spremembe cestninjenja in financiranja avtocestnih programov, predlaga uvedbo sedem- ali štirinajstdnevnih vinjet, nam je v minulih dneh potrdilo več neuradnih virov. UVEDBA VINJET Bo minister za promet Patrick Vlačič vinjete s krajšo veljavo uvedel še letos? To mu kot eno od možnosti predlaga posebna medresorska skupina, ki pripravlja načrt za spremembe cestninjenja in financiranja avtocestnih programov. Po eni izmed možnosti iz gradiva, ki naj bi ga prihodnji teden obravnavala vlada, bi lahko vlada vinjete s krajšo veljavo uvedla še pred letošnjo turistično sezono. To bi po izračunih medresorske skupine pomenilo hud udarec za avtocestno blagajno. Če bi namreč Dars 1. julija uvedel vinjete s krajšo veljavo po ceni 15 evrov, bi letos ustvaril zgolj tri četrtine načrtovanih prihodkov iz cestninjenja osebnih vozil, kar v številkah pomeni le 75 od predvidenih sto milijonov evrov. Še slabši, zgolj 65-odstotni, bi bil izplen, če bi vinjete s krajšo veljavo stale deset evrov. Čeprav so čim hitrejši uvedbi vinjet s krajšo veljavo močno naklonjeni pri evropski komisiji, ki je Sloveniji zaradi domnevno diskriminatornega sistema cestninjenja že pred meseci "zamrznila" kohezijska sredstva za gradnjo avtocest, minister za promet Patrick Vlačič po neuradnih informacijah ni naklonjen hitrim spremembam obstoječega vinjetnega sistema, prav tako pa naj bi jim nasprotovali na Darsu. Vlada bi morala še pred uvedbo vinjet s krajšo veljavo spremeniti obstoječi zakon o javnih cestah in uredbo o cestnini. Po naših informacijah so v Bruslju pripravljeni sprejeti stališče Slovenije, da bi vinjete s krajšo veljavo uvedla šele prihodnje leto, a pod pogojem, da evropski komisiji predloži natančen časovni razpored sprememb. Kot smo že poročali, naj bi se naša država z njim zavezala k uvedbi mikrovalovnega sistema cestninjenja na frekvenci 5,8 GHz tudi za osebna vozila, kar pa se zagotovo ne bo zgodilo pred letom 2011. Pri tem naj bi slovenska stran komisiji že zatrdila, da bo pri določanju cene za vinjete s krajšo veljavo upoštevala njeno proporcionalnost v razmerju do cen vinjet z daljšim obdobjem veljavnosti, kar so na ministrstvu za promet še pred časom zanikali. Iz gradiva medresorske skupine je razbrati še nekaj pomembnih podrobnosti. Tako letne vinjete tudi v primeru zelo verjetne podražitve ne bodo stale več kot sto evrov. Najmanj toliko denarja za cestnino je predlani po dostopnih podatkih porabilo okoli 150.000 uporabnikov sistema ABC. Po eni izmed različic iz gradiva naj bi vlada podražitve cestnin za tovorni promet omilila z ugodnostmi za slovenske lastnike tovornih vozil. Na ministrstvu še vedno dopuščajo tudi možnost uvedbe elektronske vinjete, ki bi jo vozniki polnili z dobroimetjem v ustreznem znesku. Naših informacij včeraj na ministrstvu za promet niso želeli komentirati. Dejali so nam le, da bo o spremembi sistema cestninjenja "v kratkem odločala vlada". Člani posebne medresorske skupine so Tomaž Vidic (minister za promet), Alenka Bratušek (ministrica za finance), Marjeta Petrač (ministrica za gospodarstvo), Žan Jan Oplotnik (Dars) in Boštjan Vasle (Umar). Bo zmagovalec spora med EU in Slovenijo Tomaž Kastelic? Če se bo vlada tudi uradno odločila za mikrovalovno cestninjenje vseh vozil, se nov velik posel v primeru zmage na državnem razpisu obeta podjetju Traffic Design, ki je v lasti Tomaža Kastelica. Eden izmed možnih načinov za vzpostavitev cestninjenja na frekvenci 5,8 GHz je namreč tudi nadgradnja ABC-sistema, ki ga je izdelalo prav omenjeno podjetje. Več neuradnih virov dejstvo, da je ministrstvo za promet tako rekoč opustilo idejo o satelitskem cestninjenju, pripisuje domnevno intenzivnemu lobiranju Kastelica, sicer strica Simone Dimic, vodje kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja. Dars je uvedbo mikrovalovnega cestninjenja v prostem prometnem toku, pri katerem bi se uporabniku dobroimetje, naloženo na kartici v vozilu, odštevalo ob vožnji mimo posebnega čitalnika, nameščenega nad avtocesto, načrtoval že leta 2007, ko ga je vodil Rajko Siročič.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042243410

/13/...pa je bil le dosežen konzenz za kratkoročno časovno obdobje 7 dni: Tedenska vinjeta bo stala 15 evrov, letna 95 S
1. julijem bo uvedena 7-dnevna vinjeta, ki bo stala 15 evrov, 95 evrov pa letna. Polletna vinjeta bo ukinjena.
Dars bo imel 11 milijonov manjše prihodke Minister za promet Patrick Vlačič je po današnji seji vlade pojasnil, da bo s 1. julijem uvedena sedemdnevna vinjeta, ki bo stala 15 evrov, 95 evrov pa letna. Polletne vinjete bodo, kot je pojasnil Vlačič, ukinjene, saj niso potrebne.

Vinjete: politično darilo in prekletstvo "Uvedba vinjet je bila politično darilo," je še omenil minister in dejal, da je zaradi diskriminatornega obravnavanja turistov in občasnih uporabnikov avtocest EU zamrznila 38 milijonov evrov za avtocestni odsek Slivnica-Draženci.
Vlačič: Slovenija želi biti prijazna do turistov "Zahteva evropske komisije so bile kratkotrajne vinjete, katere cena mora biti sorazmerna s ceno letne in polletne vinjete. Vlada s tem soglaša," je dejal Vlačič in omenil, da želi biti Slovenija prijazna do tujih turistov. Darsovi prihodki bodo upadli Zaradi tega bo imel Dars enajst milijonov evrov dodatnega minusa oziroma skupno približno 30 milijonov manjše prihodke, kot bi jih imel po starem, že opuščenem sistemu cestninjenja.
http://www.finance.si/242237
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Mar 28, 2009 10:36 pm; skupaj popravljeno 8 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pet Jun 27, 2008 9:13 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE VLAGATELJEV

/13/...v kriznih časih je dobro prisluhniti pravljičnemu številu 7 in poznavalcem borznih trgov, da svoje izgube omilimo ali se jim poskušamo izogniti: Mad

Sedem nasvetov, da se ne opečete z delnicami

Tveganje izgube denarja lahko omilite, če se držite preprostih nasvetov, kako se izogniti najbolj pogostim napakam Kar ne veš, ne boli, pravi slovenski pregovor. Vendar je nevednost, zakaj vaše delnice padajo in zakaj vam denar izginja iz žepov, daleč od dobrega občutka. Investopedia je pripravila sedem najbolj tipičnih napak ter nasvete, kako se jim izogniti.
Najdete jih v galeriji Sedem vlagateljskih nasvetov [+].
http://www.finance.si/galerije?gallery=285
http://www.finance.si/galerije/285/2/
http://www.finance.si/galerije/285/3/
http://www.finance.si/galerije/285/4/
http://www.finance.si/galerije/285/5/
http://www.finance.si/galerije/285/6/
http://www.finance.si/galerije/285/7/

Bralce opozarjamo, da so zbrane le osnovne smernice za trgovanje z vrednostnimi papirji. Za razumevanje borze je potrebno precej več znanja. Kaj priporočajo strokovnjaki, je zbrano v galeriji Preberite, preden izgubite [+].
http://www.finance.si/galerije/151/1/
http://www.finance.si/galerije/151/2/
http://www.finance.si/galerije/151/3/
http://www.finance.si/galerije/151/4/
http://www.finance.si/galerije/151/5/
http://www.finance.si/galerije/151/6/
http://www.finance.si/galerije/151/7/
http://www.finance.si/galerije/151/8/
http://www.finance.si/galerije/151/9/
http://www.finance.si/galerije/151/10/
http://www.finance.si/galerije/151/11/
http://www.finance.si/galerije/151/12/
http://www.finance.si/galerije/151/13/
http://www.finance.si/galerije/151/14/
http://www.finance.si/galerije/151/15/
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Sep 10, 2008 2:02 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sre Jul 02, 2008 2:21 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ILIRIJA d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...povečuje se število sodnih preveritev denarnih odpravnin in delniških sporazumov ,tokrat tudi v Iliriji d.d.: Confused

Sodna preveritev primernosti cene tudi v primeru ILIRIJE, d.d.

Sekretar VZMD je ob pomoči cenilcev že na skupščini Ilirije, d.d., opozarjal na nepravilnosti cenitve, a sta Uprava in večinski delničar, ki je tudi predsednik Nadzornega sveta, ostala gluha. Na poziv VZMD za sodni preizkus se je odzvalo 76,26 % malih delničarjev (104 od 146). Če ne bi bili v strahu za svoja delovna mesta, bi se jih verjetno pridružilo še več. - 27.06.2008
Pred zadnjo skupščino Ilirija, d.d., ki je bila 12. oktobra 2007, so se na Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) obrnili številni mali delničarji Ilirije, saj so bili mnenja, da je ponujena odpravnina 25 € ob izključitvi malih delničarjev prenizka.
KDD ILIRIJA d. d. z dne 12. oktobra 2007
Delnic 210.613 - 84,32% - ROZMAN JANEZ
Delnic 28.315 - 11,34% -
ILIRIJA LASTNE DELNICE Delnic 10.850 - 4,34% -
146 MALIH DELNIČARJEV
SKUPAJ:249.778 - 100,00%

Zato smo v VZMD, po pooblastilu malega delničarja Ilirije, d.d., Milana Hozjana, ter ob sodelovanju uglednih zunanjih sodelavcev, ki so pooblaščeni za revizije in cenitve, pregledali materiale za skupščino in pripravili vprašanja za cenilce in Upravo družbe. Po pregledu dokumentov so njihovi cenilci ugotovili, da je prišlo do številnih nepravilnosti pri cenitvi družbe Ilirija, d.d.. Ilirija poleg diskontirane metode ni upoštevala tudi likvidacijske metode, kar bi dvignilo vrednost delnice. Vrednost zemljišča so ovrednotili po knjigovodski in ne po tržni ceni. Ker naj bi se vsa proizvodnja v roku enega leta preselila na drugo lokacijo in bo po vsej verjetnosti zemljišče tovarne namenjeno stanovanjski gradnji, bi morali ob cenitvi zemljišča upoštevati tržno ceno, ki pa se je v zadnjih desetih letih vsaj potrojila. Cenilec Ilirije poleg tega ni vključil vpliva poslovanja ostalih odvisnih družb v tujini, davčna stopnja 20 %, ki jo je cenilec upošteval v svojih obrazložitvah in izračunu diskontiranih denarnih donosov, pa ni v skladu z dejanskimi možnostmi družbe, saj ima družba kumulirano davčno izgubo, to pa bo lahko koristila v prihodnjih letih. Ob določitvi knjigovodske vrednosti delnice (približno 67,00 €) so upoštevali tudi lastne delnice, za kar pa nimajo pravic. Ob neupoštevanju lastnih delnic se cena zviša na 93,94 €. Po delničarskem sporazumu, h kateremu so se pridružili 104 mali delničarji Ilirije, d.d., ki imajo v lasti 3,31 % skupnega kapitala, je na sestanku z večinskim lastnikom Mirom Rozmanom in ob prisotnosti direktorja Uprave g. Danijela Petroviča (ki je zet g. Rozmana) VZMD predlagal izvensodno poravnavo v višini 50,00 € za delnico, za katero pa s strani večinskega lastnika ni bilo posluha.
PREGLED DELNIČARSKEGA SPORAZUMA LIRIJE PRI VZMD NA DAN
27. JUNIJ 2008
Delnic 8.274 - 76,26% - 104
K SPORAZUMU VZMD
Delnic 2.576 - 23,74% - 42
NISO PRISTOPILI V VZMD smo ob sodelovanju male delničarke dne 13. decembra 2007 poskrbeli za vložitev zahteve za sodno preveritev primernosti denarne odpravnine na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Prejeli smo odgovor nasprotne strani, katera zanika ugotovljena dejstva in gre celo tako daleč, da želi prikazati zahtevek male delničarke kot preuranjen in ga kot takega izločiti. Naši cenilci in pravni strokovnjaki so pripravili strokovno – pravno utemeljen odgovor. Ta je bil vložen na Okrožnem sodišču v Kranju, ki sedaj vodi postopek, in je v celoti ponovno potrdil, da cenitev ni v skladu s standardi in da pri cenitvi niso bile upoštevane vse metode, ki so ugodne za male delničarje. Kdaj bo zadeva končana? Žal v VZMD natančnega odgovora še ne poznamo, saj čakamo na vrstni red za 1. obravnavo na Okrožnem sodišču v Kranju.
http://www.mali-delnicarji.si/?news=268&lang=slo
http://www.youtube.com/watch?v=zWNfk9XDEis&eurl=http://www.mali-delnicarji.si/?news=268&lang=slo

/13/...104 izključenih malih delničarjev jo vložili na sodišče tožbo za preveritev primernosti denarne odpravnine,saj je 25EUR na delnico (ne)primerna cena:

Janez Rozman edini lastnik Ilirije Ilirija bo po tistem, ko so delničarji družbe oziroma njen večinski, skoraj 97-odstotni lastnik Janez Rozman na aprilski skupščini sprejeli sklep o umiku še zadnjih, 3,2 odstotka lastnih delnic družbe, v celoti v Rozmanovi lasti. Konec minulega leta je namreč Rozman iz lastništva družbe že iztisnil male delničarje. A ti so na sodišče vložili tožbo za preveritev primernosti denarne odpravnine, saj menijo, da 25 evrov bruto odpravnine za delnico ni primerna cena. "Ponujena cena znaša dobro četrtino knjigovodske vrednosti delnice, ki je brez vpliva lastnih delnic na dan 30. junij 2007 znašala približno 93,94 evra," je pojasnil Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), v okviru katerega je več kot 75 odstotkov vseh malih delničarjev Ilirije oziroma 104 od 146 malih delničarjev podpisalo sporazum. Cenilec Matej Auda iz družbe Avalon je po Verbičevi oceni pri cenitvi naredil številne napake. Med drugim ni ugotavljal likvidacijske vrednosti delnice in je zanemaril vpliv nepremičnin. "Ocenjujemo, da bi z odprodajo premoženja družba iztržila višje vrednosti od trenutnih knjigovodskih, zaradi česar menimo, da bi bila vrednost delnice ob uporabi likvidacijske metode višja," je dejal Verbič. Poleg tega, kot opozarja Verbič, Auda pri cenitvi ni upošteval vpliva poslovanja odvisnih družb Ilirije v Nemčiji, na Poljskem, v Makedoniji, na Hrvaškem in v Franciji. Auda je dejal, da cenitve ne more pojasnjevati, saj to ni v skladu s standardi, poleg tega pa ga veže molčečnost. Dejal je le, da je cenitev opravil na poziv večinskega delničarja v namene iztisnitve malih delničarjev in da jo je pregledal tudi revizor. Za vsa druga vprašanja nas je napotil na lastnika. V Iliriji so dejali, da so "metodologijo cenitve in izračune pripravili pooblaščeni cenilci, pregledali pa na sodišču potrjeni pooblaščeni revizorji. Narejene in revidirane so na osnovi standardov in vsebujejo vse za to potrebne elemente." Na Verbičev očitek, da je Rozman več kot 90-odstotni lastnik v Iliriji - z denacionalizacijo je Rozman dobil vrnjenih skoraj 85 odstotkov Ilirije - postal z manipuliranjem s skladom lastnih delnic, pa niso odgovorili. "V skladu s sklepom skupščine je odkupoval delnice v sklad lastnih delnic in nato te delnice umikal ter s tem presegel prag," je dejal Verbič. Sodišče zahtevka malih delničarjev še ni obravnavalo, upajo pa, da ga bo kmalu. Ilirija lani povečala prihodke in dobiček Ilirija, ki je med drugim lastnica Leka Kozmetike, je lani po podatkih AJPES ustvarila dobrih 16 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za skoraj pet odstotkov več kot predlani. Čisti dobiček je bil nekaj več kot 650.000 evrov, medtem ko je leta 2006 znašal slabih 400.000 evrov. Družba, ki zaposluje okoli 200 ljudi, je lani prvič po več letih ustvarila tudi dobiček iz poslovanja, in sicer dobrih 570.000 evrov.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/330441
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Sep 10, 2008 2:02 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sob Jul 05, 2008 11:54 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PRAVIČNO TRŽENJE VZAJEMNIH SKLADOV - EFAMA

/13/...v posameznih rubrikah je bilo že kar nekaj povedano o pozitivnih in negativnih donosih, o potrebni previdnosti vlagateljev, o medsebojnem tekmovanju in ocenjevanju vzajemnih skladov pri nas v okviru revije Kapital - ZLATI V, sedaj pa je nastopil trenutek, ko se bo zadeva urejala tudi v EU, saj bi le-tako zagotovili prepotrebno prepoznavnost in sploh verodostojne možnosti za ocenjevanje naložbene politike vzajemnih skladov,poleg tega pa zagotovitev možnosti primerljivosti posameznih konkurenčnih naložbenih produktov,tudi z različnimi davčnimi obravnavami: Idea

Konec junija sta evropsko združenje upravljavcev premoženja EFAMA in Raiffeisen Capital Management novinarjem iz srednje- in vzhodnoevropskih držav predstavila prioritete pri delovanju te organizacije v trenutnem mandatu. Slovensko Združenje DZU je član EFAME postalo leta 2006. Predsednik uprave RCM dr. Mathias Bauer, ki je trenutno tudi predsednik EFAME, se je v svojem delu osredotočil predvsem na pereči problem z imenom 'level playing field', kar pomeni enakopravnost pri pogojih za trženje raznih finančnih produktov. Za kaj gre? Investicijski skladi ter njim konkurenčni produkti za male vlagatelje, kot so na primer naložbene police življenjskega zavarovanja in pa strukturirani bančni produkti (naložbeni certifikati) so na "prodajnem mestu" soočeni z bistveno različnimi zahtevami. Pogoji pri trženju vzajemnih skladov so z naskokm najostrejši med vsemi, kljub temu, da za to ni vsebinskih razlogov. Dodatna ironija je v tem, da so pogosto vsi trije tipi produktov naprodaj na istem, npr. bančnem okencu.
"Konkurenčne vrste produktov so zaradi tega neupravičeno v občutni prednosti", pravi Bauer in nadaljuje:
"Ko gre za vsebino, donosnost in stroške, je pri skladih prisotna brezhibna transparentnost. Stranka plača le toliko, kolikor znašajo stroški uradnih provizij. Ničesar ne skrivamo. Druge finančne produkte pa praviloma spremljajo skriti stroški. Stranka, ki vlaga v sklade, tako dobi največji možni donos, družba za upravljanje pa za to zaračuna uradne in za vsakogar sledljive provizije. Kot stroške je treba prikazati tudi to, kar je naložbeniku odtegnjeno posredno, denimo zaradi omejene udeležbe pri tržni donosnosti".
S tem ima v mislih dejstvo, da je pri zapakiranih produktih, kot so NŽZ z jamstvom glavnice ali pa garantiranih certifikatih zaradi netransparentnosti praktično nemogoče izračunati teoretično ceno produkta v odvisnosti od gibanja spremenljivk, na katere je produkt vezan, saj podatki o stroških niso razkriti.
Po podatkih EFAME se je na trg naložbenih certifikatov prelilo od 50 do 100 milijard evrov, pri čemer je bil del tega sprožen z nepoštenimi tržnimi praksami, zaradi česar po njihovih podatkih poteka preiskava pri regulatorjih finančnega trga v več evropskih državah. EFAMA nadaljuje z aktivnostmi na evropskem nivoju za zagotovitev enakopravnosti. Sredi julija bo sodelovala v hearingu Evropskega parlamenta na to temo. Generalni direktor Peter De Proft je poudaril, da je kriza ameriških tretjerazrednih kreditov evropske UCITS sklade skoraj v celoti zaobšla, saj je bilo le 10 od približno 30.000 delujočih skladov primorano začasno prekiniti izplačevanje denarja, res pa se je okrepilo nezaupanje v finančne trge, sa so zadnji trije kvartali beležili padanje skupne količine sredstev v upravljanju, in to prvikrat za vse naložbene razrede razen čistih skladov denarnega trga. Ob koncu se je Mathias Bauer dodatnil tudi standardne klasifikacije skladov, ki naj bi odpravila nekaj zmede na trgu pri poimenovanju skladov. Klasificiranje naj bi se najprej uveljavilo v postopkih čezmejnega trženja skladov, potrebno pa bo sodelovanje regulatorjev, medijev ter ocenjevalnih agencij, kot sta Lipper in Morningstar.
http://www.financna-tocka.si/text.php?id=10735&src=nbox http://www.efama.org/ http://www.zdu-giz.si/
http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=5280&oznaci=vzajemni+skladi http://www.revijakapital.com/kapital/naslovnatema.php?idclanka=5199&oznaci=vzajemni+skladi http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=5229&oznaci=ZLATI+V http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=4667&oznaci=ZLATI+V+2007 http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=5190&oznaci=vzajemni+skladi http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=4481&oznaci=ZLATI+V http://www.revijakapital.com/kapital/naslovnatema.php?idclanka=3634&oznaci=ZLATI+V http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=3587&oznaci=ZLATI+V

EVROPSKA KLASIFIKACIJA SKLADOV

Doslej ni bilo enotne metodologije za klasifikacija vzajemnih skladov v posamezne kategorije. Večje analitske organizacije (Lipper, Morningstar, S&P) so uporabljale vsaka svoj sistem. Pod okriljem evropskega združenja EFAMA pa je delovna skupina European Fund Categorization Forum po petih letih dela ravnokar pripravila usklajen enoten predlog, European Fund Classification (EFC), ki naj bi ga uporabljali tako upravljavci, tržniki, ponudniki podatkov kot tudi mediji. Predvsem pa naj bi vlagateljem olajšal primerjavo med skladi.

Štiri glavne kategorije so:
**** delniški skladi (najmanj 85% delnic)
**** obvezniški skladi (najmanj 90% dolžniških papirjev)
**** denarni skladi
**** mešani skladi
Vsaka od kategorij se potem deli na manjše.

Vsaj kar se tiče Slovenije, tale enotna klasifikacija prav nič ne pomaga tistim, ki bi se ukvarjali z ocenjevanjem/nagrajevanjem ali podeljevanjem zvezdic vzajemnim skladom. Namreč, ker slovenski zakon teh pojmov ni jasno razmejeval, ATVP pa je bila tolerantna pri omejitvah v naložbeni politiki, bo velika večina slovenskih vzajemnih skladov padla v rubriko mešani skladi, kajti zgoraj omenjenim številčnim omejitvam ustrezajo le redki. P.S. Je pa ta klasifikacija prvikrat Slovenijo postavila v rubriko Advanced Europe skupaj z zahodnoevropskimi sosedami, medtem ko je bila doslej največkrat v rubriki Frontier Markets skupaj z Bangladešem in Botsvano. Brošuro z opisom EFC najdemo tukaj: PDF
http://www.efama.org/30Documents/35Statistics/0070Efcf/EFAMA%20Documents/efcbrochure/documentfile
http://www.financna-tocka.si/text.php?id=3798

/13/...mnogo je pasti za vlagatelje posebej je potrebno biti pazljiv na skrite provizije in ostale prikrite stroške: Mad

Za enakopravnost finančnih produktov Evropsko združenje upravljavcev skladov želi poenotenje trga investicijskih skladov, ki upravlja osem tisoč milijard premoženja vlagateljev Od leta 2005 se je na trgih srednje in vzhodne Evrope močno povečal priliv sredstev v investicijske sklade, ugotavljajo analitiki Raiffesen Capital Management (RCM).
"Pri razvoju povpraševanja po naložbah v sklade v to regijo gre za enak vzorec, kot je bil v zahodni Evropi, le ob občutno hitrejši dinamiki," je v Bruslju povedal direktor in predsednik uprave Raiffeisen Asset Management Romunija Mihail Ion, ki vodi tretjo največjo romunsko družbo za upravljanje premoženja s 40 milijoni evrov in trenutnim 14-odstotnim tržnim deležem. V regiji srednje in vzhodne Evrope je trenutno v upravljanju več kot 60 milijard evrov (od tega v Sloveniji okoli 4 milijarde evrov) premoženja vlagateljev v investicijske sklade. Glede na to, da nove članice EU v povprečju dosegajo 9,4 odstotka naložb v sklade glede na bruto družbeni proizvod (BDP), stare članice EU pa 30-5-odstotnega, analitiki napovedujejo nadaljnjo rast tovrstnih naložb. Predsednik uprave RCM in Evropskega združenja upravljavcev skladov in premoženja (EFAMA) Mathias Bauer pa opozarja na nekonkurenčnost nekaterih trgov investicijskih skladov zaradi neenakopravnih prodajnih pogojev v primerjavi z drugimi finančnimi produkti. "Pri tem izstopajo nekateri strukturirani produkti investicijskih bank (certifikati, op. a.) in življenjska zavarovanja vezana na investicijske sklade, ki so v občutni prednosti. Ko gre za vsebino, donosnost in stroške, so skladi veliko bolj pregledni, saj stranka plača le toliko, koliko znašajo stroški uradnih provizij. Ničesar ne skrivamo, druge finančne produkte pa praviloma spremljajo skriti stroški," trdi Bauer. Pojasnil je še, da da nekatere investicijske banke, ki uradno sicer ne zaračunavajo provizij, lahko "zadržijo" dividende in dodatno zaslužijo s trgovanjem z vrednostnimi papirji. "Kot stroške je treba prikazati tudi to, kar je investitorju odtegnjeno posredno, denimo zaradi omejene udeležbe pri tržni donosnosti," pravi Bauer. Zato se EFAMA zavzema za enotni trg investicijskih skladov, njegove pravne okvire pa bi morali razvijati v skladu z direktivo UCITS. Poudarjajo tudi potrebo po uskladitvi izvajanja evropskih direktiv na ravni nadzornih organov posameznih evropskih držav, saj se trenutno z izvajanjem ene direktive ukvarja kar 27 organov. "Naš cilj je uveljavitev investicijskega sklada kot prvega finančnega proizvoda, ki bi izpolnjeval vse kriterije skupnega trga. Srednjeročno pa naj bi direktiva UCITS veljala tudi za odprte nepremičninske sklade in krovne hedge sklade.
Odprta je tudi možnost čezmejne prodaje zaprtemu krogu investitorjev t. i. private placement," je načrte EFAME razložil Peter De Proft, generalni direktor združenja.
Čista sredstva evropskih investicijskih skladov so se od leta 1998 več kot podvojila s 3042 milijard evrov na 7924 milijard evrov.
Institucionalni vlagatelji imajo v primerjavi z malimi vlagatelji največji delež sredstev v upravljanju (77 %) v Veliki Britaniji in najmanjšega v Belgiji (34 %). Med institucionalnimi vlagatelji je največ zavarovalnic (41 %), pokojninskih skladov (30 %), ostalih (25 %) in bank (4 %).
Od letos je v združenju EFAMA 24 nacionalnih združenj (od leta 2006 tudi slovensko Združenje družb za upravljanje), dve združenji s statusom opazovalcev in 42 družb za upravljanje.
http://www.vecer.si/clanek2008071105342303

/13/...tržni deleži na Evropskem trgu investicijskih skladov ponujajo povsem drugačno sliko kot pri nas: Mad

Četrtina evropskih skladov je luksemburških

Po podatkih združenja EFAMA imajo na evropskem trgu investicijskih skladov 26-odstotni tržni delež luksemburški skladi, sledijo jim francoski (19,0 %), nemški (13,1 %), angleški in irski imajo desetino trga skladov, italijanskih je za 4,3 %, španskih 3,5 %, švicarski in avstrijski skladi pa dosegajo okoli dveodstotne tržne deleže. http://www.vecer.si/clanek2008071105342302
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Okt 01, 2008 3:32 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sob Jul 05, 2008 5:11 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES,PA JE!

/13/...na spletni aukciji se prodaja ročna ura, ki je bila last znanstvenika NIKOLA TESLE, ki je bil podarjen s strani skavnega znanstvenika 1930 leta v Ameriki z začetno izklicno ceno 1.000.000 €, piše Beograjski Danas. Shocked

Prav tako pravi, da mu je bila ročna ura podarjena od sorodnika iz Gospića, kateri je poznal Teslo, ko je emigriral v Ameriko, sta se večkrat družila in srečevala. Ročna ura, ki je vzbudila nemalo medijske pozornosti. http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=48772
http://www.danas.co.yu/20080703/hronika1.html#5
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:29 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Ned Jul 06, 2008 9:25 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES,PA JE!

/13/...mar sta zneska 6,48 EUR in 6,82 EUR res dovolj, za današnje mukotrpno in stresno delo ter vse bolj pogoste mobbinge, ki se vsakodnevno dogajajo na delovnih mestih: Shocked

V Sloveniji moški še vedno zaslužijo več, razlika pet odstotkov V Sloveniji so ženske leta 2006 v povprečju zaslužile 95 odstotkov povprečne bruto plače moških, je po anketi o strukturi plače, ki se izvaja vsake štiri leta v državah članicah EU, razvidno iz podatkov državnega statističnega urada.
Ženska bruto plača za plačano uro je v povprečju znašala 6,48 evra.
Ženska bruto plača za plačano uro je v povprečju znašala 6,48 evra (1554 tolarja), medtem ko je moška bruto plača za plačano uro v povprečju znašala 6,82 evra (1635 tolarja).
Do razlike prihaja zaradi različne razporeditve moških in žensk po dejavnostih, poklicih, izobrazbi, starosti in drugih dejavnikov.
Moški so v večini dejavnosti zaslužili v povprečju več od žensk, razen v gradbeništvu in oskrbi z elektriko, plinom in vodo.
Razlog je v poklicni in izobrazbeni strukturi, saj je bil v teh dveh dejavnostih višji delež žensk z višjo šolsko izobrazbo in bolje plačanim poklicem kot pri moških.
V gradbeništvu so bile, glede na bruto plače moških, bruto plače žensk v povprečju višje za 19,1 odstotka, v oskrbi z elektriko, plinom in vodo pa za 4,1 odstotka. Najvišja razlika med moškimi in ženskimi plačami je bila v zdravstvu in socialnem varstvu, in sicer skoraj za 30 odstotkov.
Najvišja povprečna letna bruto plača je bila v omenjenem obdobju v velikih podjetjih (250 zaposlenih oseb in več), in sicer 15.657 evrov (3,7 milijona tolarjev) na zaposleno osebo, medtem ko je v t.i. mikro podjetjih (manj kot deset zaposlenih oseb) povprečna letna bruto plača znašala 11.075 evrov (2,6 milijona tolarjev) na zaposleno osebo.

Starejši tudi do trikrat več kot mlajši

Primerjava plač po starostnih razredih prikazuje, da so starejše zaposlene osebe v letu 2006 v povprečju zaslužile za 3,6-krat več od mlajših zaposlenih oseb. Najvišjo povprečno letno bruto plačo so prejemale zaposlene osebe v starostnem razredu od 60 let in več (29.456 evrov oz. dobrih sedem milijonov tolarjev), najnižjo pa v starostnem razredu manj kot 20 let (8182 evrov oz. 1,9 milijona tolarjev).
Največ zaposlenih oseb je bilo starih od 40 do 49 let (31,8 odstotka) in so prejele 15.338 evrov oz. slabih 3,7 milijona tolarjev povprečne letne bruto plače, so še navedli v uradu.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/331363
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Sep 21, 2008 10:48 am; skupaj popravljeno 3 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli