Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Sre Maj 07, 2008 10:03 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES,PA JE !

Charles Ray Fuller (21) iz severnega Teksasa je načrtoval ogromno glasbeno - izdajateljsko družbo, saj je bil v prejšnjem tednu zaloten, ravno v trenutku, ko je poskušal vnovčiti ček za 300 milijard $.
Blagajniki v banki v Forth Worthu so takoj posumili, ko so videli osebni ček z desetim ničlami. Fuller, ki stanuje v bližnjem predmestju Crowleyu je bil obsojen za ponarejanje in spuščen z jamstvom 3.750$.
http://business.hr/Default2.aspx?ArticleID=6d7d07ee-acbb-4384-8362-6cf7262aeede&open=four
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:23 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Čet Maj 08, 2008 10:09 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

LIV NALOŽBE in MALI DELNIČARJI

/13/...končuje se še ena slovenska saga malih delničarjev v podjetju LIV NALOŽBE d.d., saj je to postalo povsem normalno in samorazumljivo, čeravno se še nihče (še)ne trudi za zaščito njihove imovine, obenem so pri dokapitalizaciji ostali brez predkupne pravice in bodo za delnico dobili 12,52 € denarne odpravnine: Embarassed

Po dokapitalizaciji iztisnitev malih delničarjev Liv Naložb Malim delničarjem bo zaprla vrata še ena od družb blizu privatizacijskemu tajkunu Igorju Lahu. Delničarji Liv Naložb bodo namreč na skupščini, ki je napovedana za 26. maj, odločali o iztisnitvi malih delničarjev, ki bodo za delnico dobili 12,52 evra odškodnine, njihove delnice pa bodo prenesli na družbo Delod.
Iztisnitev malih delničarjev družbe Liv Naložbe, ki je nastala pred letom dni, je zahtevala družba Delod, ki je v lasti družbe MNP-F, ki pa jo vodi privatizacijski tajkun Igor Lah. Ta je bila ustanovljena šele v začetku letošnjega leta zgolj z 7500 evri osnovnega kapitala, le kratek čas po ustanovitvi pa je od ciprske družbe Ampelus Holding, za katero po neuradnih podatkih stoji Lah, kupila njen celotni delež Liv Naložb.
Vendar je šlo pri tej prodaji očitno le za prenos delnic na drugega lastnika, saj je po podatkih spletnega registra GVIN lastnik Deloda družba MNP-F, ki jo vodi Lah, lastnik MNP-F pa je Ampelus Holding. Da bodo delničarji Liv Naložb iztisnjeni, gre pripisati predvsem nedavni dokapitalizaciji Liv Naložb, pri kateri je sodeloval le Ampelus, prednostno pravico drugih delničarjev pa so izključili.
Kot razlog za izključitev prednostne pravice delničarjev so v Liv Naložbah tedaj navedli, da je Ampelus Holding, "vpis in vplačilo delnic pogojil s prevzemom celotnega paketa novih delnic". Glede na to da so ravno dokapitalizacijske delnice prispevale k dokončni konsolidaciji Liv Naložb, je bil očitno pravi razlog za izključitev prednostne pravice malih delničarjev priprava na njihovo dokončno izključitev iz lastništva družbe. Liv Naložbe so nastale šele pred dobrim letom z oddelitvijo od Liv Nepremičnin, zaradi česar ni znano, kakšna je dejanska velikost družbe, saj podatki o poslovanju še niso bili objavljani. Sodeč po iztisnitveni ceni jo Delod vrednoti na vsega 838.000 evrov.
Omenimo še, da si je Ampelus že lani jeseni prizadeval, da bi Liv Naložbe pripojili h KS Naložbam, s čimer bi se njegov delež v zadnji družbi opazneje povečal. Načrte o pripojitvi jim je tedaj prekrižal nov zakon o pravnih naslednicah pidov, po katerem bi moralo pripojitev podpreti najmanj 75 odstotkov delničarjev. Ker imajo KS Naložbe več kot 35.500 malih delničarjev, ki imajo v lasti skoraj 60 odstotkov vseh delnic, se skupščine ni udeležilo dovolj delničarjev, da bi o predlogu lahko glasovali.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/317941
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:23 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Tor Maj 13, 2008 11:27 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NAJVIŠJE IN NAJNIŽJE PLAČE

/13/...ve se, da je vsaka statistika varljiva, ampak vseeno le nekaj pove in je ravno zaradi tega tudi zanimiva: Embarassed

Najbolj in najslabše plačani poklici:

Najvišje plače imajo borzniki, najnižje taksisti
Manj kot 500 evrov neto prejemajo še proizvajalci oblačil in žganih pijač, prodajalci na tržnicah, čistilci in popravljalci motornih koles Statistika pravi, da imajo v Sloveniji najvišje plače zaposleni v dejavnosti finančnih trgov ter denarnih in blagovnih borz. V povprečju prejemajo 1739 evrov neto.
Več kot 1600 evrov povprečne neto plače imajo tudi raziskovalci trgov in javnega mnenja, posredniki pri prodaji medicinskih, laboratorijskih in farmacevtskih preparatov in naprav ter trgovci z električno energijo.
Najnižje plače prejemajo taksisti, v povprečju le 372 evrov neto.
Manj kot 500 evrov neto so plačani tudi v proizvodnji žganih pijač, prodajalci na tržnicah, proizvajalci oblačil, čistilci objektov in opreme. Najvišje plače v Sloveniji imajo zaposleni na finančnih trgih, kamor sodijo tudi denarne in blagovne borze.
V povprečju prejemajo 1739 evrov neto ali več kot dvakrat toliko, kolikor znaša povprečna slovenska plača.
V zadnjem letu so plače najbolj porasle zaposlenim v trgovini na debelo z motornimi kolesi, v menjalnicah, posredništvu hipotek in agencijah. Največji padec plač so imeli tisti, ki oddajajo ladje v najem, posredniki motornih vozil in prodajalci na stojnicah.
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) znaša povprečna slovenska bruto plača 1325,73 evra oziroma 864,50 evra neto.
Najvišje plače imajo zaposleni v dejavnosti finančnih trgov, kamor sodijo tudi denarne in blagovne borze, kjer prejemajo povprečno 1739 evrov neto.
Več kot 1600 evrov povprečne neto plače imajo tudi raziskovalci trgov in javnega mnenja, posredniki pri prodaji medicinskih, laboratorijskih in farmacevtskih preparatov in aparatov ter trgovci z električno energijo. Po drugi strani imajo najnižje plače taksisti, in sicer povprečno le 372 evrov neto. Manj kot 500 evrov neto prejemajo tudi v proizvodnji žganih pijač, prodajalci na tržnicah, proizvajalci oblačil, čistilci objektov in opreme ter popravljalci motornih koles.
Povprečna bruto plača se je v zadnjem letu realno povišala za 2,6 odstotka, povprečna neto plača pa za 2,3 odstotka. Največji skok je bil pri zaposlenih v trgovini na debelo z motornimi kolesi, kjer so se plače v letu dni povišale za več kot dve tretjini.
Za več kot polovico so višje tudi plače v pomožnih dejavnostih finančnega posredništva, kamor sodijo menjalnice, posredništvo s hipotekami in dejavnost agencij, ki opravljajo storitve plačilnega prometa. Za več kot 40 odstotkov so se zvišale plače v nekaterih razvedrilnih dejavnostih, kot so plesne šole in cirkusi, dejavnost mažoretk, kabaretni nastopi, prirejanje ognjemetov in podobno. Visoko najdemo tudi proizvodnjo orožja, kjer so se plače v zadnjem letu povišale za dobro tretjino, za četrtino pa so višje tudi na področju obrambe.
Največji padec plač so v zadnjem letu doživeli zaposleni v dejavnosti dajanja ladij v najem, in sicer za skoraj 40 odstotkov. Za tretjino so se znižale plače v posredništvu pri trgovini z motornimi vozili, za skoraj 30 odstotkov pa tudi v trgovini na drobno na tržnicah in stojnicah.
Plače v javnem sektorju so se v zadnjih šestih letih zelo znižale Glede na leto 2002, odkar trajajo pogajanja o novem plačnem sistemu v javnem sektorju, so se bruto plače v zdravstvu in socialnem varstvu v primerjavi s povprečno bruto plačo v Sloveniji znižale za 14,9 odstotne točke. Še večji je padec v univerzitetnem izobraževanju, kjer so se v omenjenem obdobju znižale kar za 26,8 odstotne točke. Bruto plače v družboslovju so nižje za 8,3 odstotne točke, od tega v humanistiki za 28,2 odstotne točke. Podobno velja za skoraj vse kulturne dejavnosti, v katerih so plače nižje skoraj za 20 odstotkov, in pri varovanju kulturne dediščine (v zavodih na primer za 27,3 odstotne točke). Arhivi, ki so v glavnem sestavni del uprave, pa imajo "samo" za 10,6 odstotne točke nižje plače. Tistim, ki so grozili s stavkami, so plače večinoma porasle In kakšne so plače v dejavnostih, ki so ali še najbolj glasno napovedujejo možnost stavk?
V zdravstvu znaša povprečna plača 1008 evrov neto in je v zadnjem letu realno porasla za 0,8 odstotka.
V izobraževanju je povprečna neto plača 1057 evrov in je v letu dni realno porasla za 0,7 odstotka. V pravosodju prejemajo povprečno 1048 evrov neto, njihova plača pa je od februarja 2007 realno padla za 0,7 odstotka. V proizvodnji oblačil znaša povprečna plača le 498 evrov neto in je v zadnjem letu realno zrasla za 1,5 odstotka.
Gostinci imajo v povprečju 657 evrov neto plače, te pa so od februarja lani porasle za 3,8 odstotka. Avtobusni prevozniki zaslužijo povprečno 799 evrov neto, pri čemer so se jim plače v zadnjem letu realno povečale za 4,8 odstotka. V kemični industriji, ki je bila zelo aktivna v enodnevni opozorilni stavki, prejemajo od 755 do 1011 evrov neto (bistveno več zaslužijo le v farmacevtski industriji), realni porast pa znaša 2,8 odstotka. Papirničarji zaslužijo povprečno 819 evrov. Neto plače so se jim v zadnjem letu realno dvignile za 8,3 odstotka.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/318901
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:24 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Tor Maj 13, 2008 11:46 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DAVČNO SVETOVANJE

/13/...o davčnem svetovanju je bilo že marsikaj povedanega, a se pri tolikšnemu spreminjanju zakonodaje, ki vpliva na življenje in delo vsakega izmed nas, tega še vse premalo zavedamo: Idea

Davčni svetovalci ustanavljajo zbornico

Člani Društva davčnih svetovalcev Slovenije, ki ga vodi Petra Mlakar, se bodo organizirali v zbornico. V okviru društva je združenih 150 davčnih svetovalcev z licenco, na trgu pa jih deluje mnogo več in želijo si, kot je povedala Mlakarjeva, da bi se v okviru strokovne in kompetenčne organizacije delovanje poenotilo. Zbornica, ki se bo organizirala po novem zakonu o gospodarskihzbornicah s prostovoljnim članstvom, želi postati sogovornik vlade na področju oblikovanja davčne zakonodaje, želijo si tudi zakonsko ureditev položaja na področju davčnega svetovanja. Priprave na ustanavljanje zbornice, ki bo ponujala tudi izobraževanje članov in organizirala razne izpite, bodo začeli v začetku junija, ob 15-letnici delovanja društva davčnih svetovalcev. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/318802

/13/...v okviru revije Kapital je občasno tudi priloga DFS - Davčno Finančno Svetovanje v kateri je veliko koristnih nasvetov:

http://www.revijakapital.com/dfs/

/13/..ali bomo res nekoč postali druga IRSKA,se je res za vprašati:

Slovenija je lahko druga davčna Irska

Pogovor s prvim davčnim reformistom Andrejem Šircljem o učinkih davčne reforme in kako lahko Slovenija postane država z najnižjimi davki v Evropi Z davčno reformo se je v Sloveniji uresničil princip Lafferjeve davčne krivulje, da nižji davki prinesejo večje davčne prilive. Državni sekretar za davke Andrej Šircelj o učinkih davčne reforme, uresničitvi načela Lafferjeve davčne krivulje v Sloveniji, aktualnih dohodninskih doplačilih in odpravljeni stanovanjski olajšavi, vnovični uvedbi investicijske olajšave za podjetja in o tem, kako lahko Slovenija postane druga davčna Irska. Pri naših največjih plačah niso proble-matični davki, ampak socialni prispevki.Tako je, med drugim, poudaril Andrej Šircelj. Ste davčni prevarant? Nikakor ne. Gre za očitek politične opozicije, ki je ob prvih informativnih izračunih dohodnine vašo dohodninsko reformo označila za veliko davčno prevaro. Očitek opozicije je bizaren. Najprej je treba razčistiti osnovni pojem, kaj sploh je dohodnina. To je letni davek. Na podlagi informativnega izračuna se opravijo plačila oziroma vračila davka kot razlike med akontacijami in končnim obračunom. Predlog za znižanje davka na dodano vrednost smo po temeljiti analizi zavrnili. V obdobju med 2004 in 2007 se je povprečna bruto plača zvišala za 16,4 odstotka in povprečna neto plača za 20,4 odstotka. Večja rast neto povprečne plače od rasti bruto povprečne plače pomeni, da se je v bruto plači dejansko povečal delež neto plače, in sicer zaradi manjše dohodnine. S povprečno plačo, ki jo navajate, se nihče ne poistoveti. Zvišanje povprečne neto plače pomeni, da so se zaradi pozitivnega učinka dohodninske reforme dejansko zvišale vse neto plače - od minimalne do najvišje plače. Res pa je, da so se nadpovprečne neto plače zvišale bolj kot podpovprečne. Po uvedbi cedularne obdavčitve kapital ne beži v tujino, v proračunu pa imamo veliko večje davčne prilive. Zakaj takšen učinek? To je posledica sprejetega koncepta dohodninske reforme o zmanjšanju strme progresije dohodninskega sistema, ki je v minulih letih močno obdavčevala bolj produktivne in izobražene. Na to danes vsi pozabljajo. Tudi nekateri od tistih, ki so pred letom 2005 močno kritizirali strmo dohodninsko progresijo. Očitek o davčni prevari je povezan z doplačili dohodnine, ki so bila v preteklosti manj pogosta. Zakaj sprememba? Pred dohodninsko reformo je prevladovalo načelo, da so imeli dohodninski zavezanci med letom nižjo neto plačo na račun višje akontacije dohodnine. Tako so dejansko brezobrestno kreditirali državo, ki jim je del dohodnine vrnila šele naslednje leto. Z dohodninsko reformo se je to spremenilo, saj je zdaj država tista, ki med letom brezobrestno kreditira del dohodninskih zavezancev, ti pa z doplačilom dohodnine državi vrnejo brezobrestno posojilo. Doplačilo pomeni le manjši del plačane dohodnine. Kakšno je razmerje med doplačili in vrnjeno dohodnino? Po zdajšnjih podatkih bo okoli 44 odstotkov dohodninskih zavezancev doplačalo dohodnino. Preostalih 56 odstotkov jih bo bodisi dobilo vrnjeno dohodnino bodisi bodo na ničli. Očitek o davčni prevari je povezan tudi z odpravo stanovanjske olajšave. Glede stanovanjske olajšave, ki je dvignila veliko političnega prahu, je treba najprej razčistiti, da je to olajšavo uvedla ta vlada, in sicer leta 2005. In ta vlada je to olajšavo z dohodninsko reformo v začetku leta 2007 tudi odpravila. Če opozicija meni, da je odpravljena posebna stanovanjska olajšava tako pomembna, me čudi, zakaj je ni uvedla že sama pred letom 2005. Takratna vlada ni imela veliko posluha za stanovanjske težave prebivalcev. Zakaj ste potem olajšavo odpravili? Za davke velja nepisano pravilo, da so polovica politike in polovica stroke. Politika je navzoča zlasti pri olajšavah in tam, kjer interesne skupine želijo pridobiti določene izjeme. Stanovanjska olajšava je bila odpravljena zaradi sprejetega koncepta dohodninske reforme o čim večji nevtralnosti davčnega sistema s čim manj olajšavami in izjemami ter zaradi uvedbe preprostih rešitev, ki se kažejo v informativnem izračunu, ki ga pripravi Durs. Številne raziskave OECD, Mednarodni denarni sklad in drugih ustanov so pokazale, da lahko olajšave povzročijo tržne distorzije in neučinkovito alokacijo proizvodnih dejavnikov. Z odpravljeno stanovanjsko olajšavo se vendarle odpira vprašanje, kako naj država spodbuja reševanje žgoče stanovanjske problematike? Ob odpravi stanovanjske olajšave se je vlada zavedala te težave. Zato je tudi povečala subvencije v stanovanjski sklad za dodatnih 25 milijonov evrov. Ali ni to premalo? Strinjam se, da bi bile večje stanovanjske subvencije še bolj dobrodošle. Vendar smo po drugi strani odpravili tudi obdavčitev obresti iz nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, ki so bile leta 2004 še obdavčene. Kje je torej težava politično tako razvpite stanovanjske olajšave? Odgovoril bom s konkretnimi podatki: v letu 2006 je bilo napovedano 642 milijonov evrov olajšav za stanovanjske namene, dejansko je bilo izkoriščenih le 84 milijonov evrov ali zgolj osmina napovedane stanovanjske olajšave, ker so bili dohodki zavezancev premajhni, da bi jo sploh lahko uveljavili. Če so hoteli dohodninski zavezanci v celoti uveljaviti stanovanjsko olajšavo, so morali imeti razmeroma visoke dohodke. Kakšne? V višini okoli 2,5-kratnika povprečne bruto plače. Večina dohodninskih zavezancev s tako velikimi dohodki se lahko zaradi odprave stanovanjske olajšave znajde v situaciji, da bodo plačali več dohodnine. Po naših izračunih jih je okoli devet tisoč. In koliko je vseh dohodninskih zavezancev? Leta 2006 je bilo izdanih milijon in 94 tisoč dohodninskih odločb. Kar pomeni, da obstaja samo za približno 0,8 odstotka vseh dohodninskih zavezancev možnost, da bodo lahko zaradi odprave stanovanjske olajšave plačali več dohodnine. Za preostalih 99,2 odstotka dohodninskih zavezancev velja, do so z dohodninsko reformo pridobili. Reforma davčnega sistema je bila glavna reforma te vlade. Kakšni so sploh njeni učinki na davčno konkurenčnost? Po 15 letih dvigovanja davkov in stiskanja davčnega primeža je šele ta vlada prvič začela splošno zniževanje davčne obremenitve prebivalstva in gospodarstva. Povprečna stopnja davkov in socialnih prispevkov se je zmanjšala s 37,1 odstotka v bruto plači v letu 2004 na 36,2 odstotka v letu 2006 in nadalje na 35,04 odstotka v letu 2007. Ob tem je za podjetja izredno pomembno tudi postopno znižanje progresivnega davka na izplačane plače, ki smo ga začeli odpravljati z začetkom leta 2006, dokončno pa bo odpravljen 1. januarja prihodnje leto. Zato se je po letu 2006 začel zmanjševati tudi celotni davčni primež v skupnih stroških dela. Koliko denarja je zaradi davčne reforme ostalo gospodarstvu? Davčna razbremenitev gospodarstva znaša skupno okoli 500 milijonov evrov. Ima davčna reforma učinek na makroekonomsko podobo Slovenije? V letu 2007 smo imeli največjo gospodarsko rast po letu 1991 in spremljala jo je rekordna rast izvoza. Imamo najvišjo stopnjo zaposlenosti in najnižjo stopnjo brezposelnosti po letu 1991. Imamo tudi rekordno rast investicij. Nižji davki imajo tako spodbujevalno kot pomembno psihološko funkcijo, saj pozitivno vplivajo na podjetniška pričakovanja, ki so bila in so še vedno zelo pozitivna. Nasprotniki davčne reforme bi vam odgovorili, da so ugodna gospodarska gibanja posledica različnih dejavnikov. Res je. Ugodna gospodarska gibanja so posledica različnih zunanjih in notranjih dejavnikov. Koliko je posamezen dejavnik pripomogel k visoki gospodarski konjunkturi, je stvar akademskih razprav. Osebno menim, da je davčna reforma zagotovo pripomogla k ugodnim gospodarskim razmeram. Lahko to trditev podkrepite s podatki? Po podatkih statističnega urada je bil izvoz v zadnjih letih glavno gibalo velike gospodarske rasti. Izvozna konkurenčnost predelovalnih dejavnosti se meri tudi z gibanjem stroškov dela na enoto proizvoda, ki pomeni kazalnik stroškovne konkurenčnosti. Po tem kazalniku je bila po podatkih evropske komisije lani od Slovenije bolj konkurenčna samo še Nemčija. Ugodna stroškovna konkurenčnost našega izvoznega sektorja je bila tudi posledica manjše rasti stroškov dela zaradi postopne odprave progresivnega davka na izplačane plače. Zaradi dohodninske reforme so bili lani tudi manjši pritiski na dvig bruto plač in s tem stroškov dela. Davčni analitiki OECD nižji davčni primež povezujejo zlasti z nižjo brezposelnostjo. Kako je s tem pri nas? Po mnenju OECD lahko država prek nižjih davkov vpliva na nižje stroške dela, ki so pomemben dejavnik pri zaposlitvenih odločitvah podjetij. Bolj dobičkonosna podjetja, ki imajo manjši delež stroškov dela v dodani vrednosti, več vlagajo in zato tudi več zaposlujejo. Dejstvo je, da smo po začetku davčne reforme tudi v Sloveniji priče veliki rasti investicij in zaposlovanja ter doslej najnižji brezposelnosti. Se je po davčni reformi leta 2006 uresničil princip Lafferjeve davčne krivulje, ko nižji davki poženejo gospodarsko aktivnost in v državno blagajno prinesejo realno več davkov? Po mojem mnenju se je z davčno reformo v Sloveniji uresničil princip Lafferjeve davčne krivulje. Na podlagi sprejete zakonodaje prejšnje vlade v letu 2004, ki se je prvič uveljavila v letu 2005, smo imeli zelo zapleten davčni sistem z zelo visokimi davčnimi stopnjami. Leta 2006 smo začeli proces postop-nega zniževanja davkov na plače in uvedli cedularno obdavčitev. Sledila je dohodninska reforma. Močno smo poenostavili tudi sistem davka od dobička podjetij in do leta 2010 napovedali postopno znižanje davčne stopnje na raven 20 odstotkov. Ob ugodnih zunanjih in notranjih dejavnikih je vse to rezultiralo v večjih dobičkih podjetij, večjih neto plačah, večji zaposlenosti, večji potrošnji, večjem prilivu davka na dodano vrednost in nasploh večjih davčnih prilivih. Danes imamo proračunski presežek, kar zanika naše kritike iz leta 2005 in 2006, da bomo z davčno reformo povzročili velikanski proračunski primanjkljaj. Če bo v Sloveniji politična volja za nadaljnjo zniževanje davkov, lahko opisani krogotok Lafferjeve davčne funkcije v prihodnje znova ponovimo. Kakšni so učinki cedularne obdavčitve kapitalskih dobičkov iz leta 2005? Znova bom odgovoril s konkretnimi podatki: leta 2004 je bilo iz naslova akontacije kapitalskih dobičkov od prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu 1,8 milijona evrov davčnih prihodkov in leta 2007 že 23 milijonov evrov. Smo imeli torej do leta 2004 veliko davčno luknjo pri obdavčitvi privatiziranega kapitala? Skozi davčno luknjo znanega triletnega roka, po preteku katerega kapitalski dobički niso bili obdavčeni, je bila do leta 2004 dejansko speljana glavnina neobdavčene privatizacije. Nakar je bila v volilnem letu 2004 sprejeta še nerazumna obdavčitev večinskih deležev z ekstremno visoko 50-odstotno davčno stopnjo. Sledil je beg kapitala v tujino. Ste zaznali beg kapitala tudi po uvedbi cedularne obdavčitve? Po uvedbi cedularne obdavčitve z 20-odstotno stopnjo kapital ne beži v tujino, v proračunu pa imamo veliko večje davčne prilive. Aktualna je tudi predvolilna razprava o vnovični uvedbi investicijske olajšave za podjetja. Se boste priklonili davčnim lobistom? Pri davčni reformi smo izhajali iz koncepta nevtralnosti davčnega sistema, da država z davki ne vpliva na investicijske odločitve podjetnikov. Izjemo ste naredili pri olajšavi za vlaganje v raziskave in razvoj. To olajšavo smo obdržali v skladu z lizbonsko strategijo, da država spodbuja naložbe v inovacije in tehnološki razvoj z največjih potencialom prihodnje rasti. Izkazalo pa se je, da lahko to olajšavo izkoristijo predvsem velika podjetja. Mikro in mala podjetja, ki so v začetnih fazah razvoja, veliko manj vlagajo v raziskave in razvoj in so zato v slabšem položaju. Ta podjetja veliko več vlagajo v opremo, stroje in premoženjske pravice, kot so licence, patenti in podobno. Imate odgovor na zahteve po investicijski olajšavi? Razmišljamo o uvedbi omejene investicijske olajšave v absolutnem znesku, kjer bi bil večji poudarek na vlaganju v opremo, ne samo na vlaganju v ozko področje raziskav in razvoja. Še vedno pa bi bil poudarek na vlaganju v razvojno opremo, kjer bi vključili tudi blagovne znamke, intelektualne storitve in podobno. Kaj pa predlog za znižanje davka na dodano vrednost (DDV) s ciljem znižanja inflacije, ki ga predlaga opozicija? Na ministrstvu smo o tem razmišljali že januarja letos, vendar smo predlog po temeljiti analizi zavrnili. Ali bi podjetja ob nižjem DDV sploh znižala cene? Zaradi slabe konkurenčnosti našega trgovskega trga je veliko bolj verjetno, da bi se nižja stopnja DDV zelo kmalu prelila v večje dobičke podjetij. Predlagani ukrep nižje stopnje DDV je lahko časovno omejeno učinkovit samo v razmerah administrativnega določanja cen. Država pa ne sme administrativno posegati na trg, ampak mora zagotovi učinkovito delovanje konkurence. Vam je znana najnovejša Forbsova davčna lestvica? Seveda. Pri Forbsovi davčni lestvici je treba poudariti, da velja samo za najvišje plače zelo ozkega sloja prebivalstva. Predvsem gre za plače menedžerjev, ki presegajo trikratnik povprečne bruto plače. Zakaj smo pri najvišjih plačah kljub davčni reformi še vedno davčno nekonkurenčni? Po davčni reformi se je začelo zmanjševati tudi davčno breme za najvišje menedžerske plače. Pri naših najvišjih plačah niso problematični davki, ampak socialni prispevki. Slovenija je namreč ena od zelo redkih držav, ki nima navzgor omejene višine prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Imamo pa navzgor omejene pravice iz pokojninskega zavarovanja. Tako je. Prihodnja vlada bo morala poiskati rešitev, kako navzgor omejiti socialne prispevke, na kar nas opozarja tudi Evropa, in hkrati ohraniti finančno stabilnost pokojninskega in zdravstvenega sistema. Kaj bi morala prihodnja vlada še narediti na davčnem področju? Nadaljevati mora zmanjševanje davčnega bremena prebivalstva in podjetij, saj imamo danes zelo dobro proračunsko situacijo s presežkom državne blagajne. Dohodninska reforma mora iti v smeri povečevanja splošne olajšave, kar zagotavlja socialno vzdržen sistem. Bomo dočakali dan, ko ne bomo prejeli niti informativnega računa za dohodnino? Dohodnino je možno še bolj poenostaviti, tako da večina dohodninskih zavezancev dejansko ne bi dobila niti informativnega izračuna. Tudi pri davku od dohodkov pravnih oseb je treba po letu 2010 nadaljevati zniževanje davčnih stopenj. Rešiti je treba tudi nekaj parcialnih zadev, med katerimi je aktualno področje kmetijstva.
Ali lahko Slovenija postane druga davčna Irska, ki velja za evropsko državo z najnižjimi davki?
Odgovoril bom politično: Slovenija lahko postane druga davčna Irska, če bo na volitvah zmagala tista politično-strokovna usmeritev, ki je začela zdajšnji proces davčnih reform in naj bi ga nadaljevala v smeri zniževanja davkov tudi v prihodnje. V letu 2004 so današnje opozicijske stranke ali njihove predhodnice sprejele davčno reformo, ki je šla v povsem drugo smer in močno povečala obremenitve podjetij in posameznikov ter naredila davčni sistem nepregleden in zapleten. Takšne ideje še živijo, saj se znova obujajo predlogi o povečanju dohodninske progresije. Najboljši dokaz, kakšno smer zasleduje opozicija, je davek na izplačane plače, ki je bil uveden kot začasen - nekajmesečen ukrep, veljal pa je več let in močno zmanjšal konkurenčnost gospodarstva. Reformisti: Kako je Janša reformiral davke Davčna reforma pod Janševo vlado se je začela leta 2006 s procesom postopnega zniževanja močno progresivnega davkov na plače, ki bo dokončno odpravljen 1. januarja 2009. Uvedena je bila cedularna obdavčitev kapitalskih dobičkov, obresti in dividend z enotno 20- odstotno davčno stopnjo. Sledila je dohodninska reforma, ki temelji na konceptu davčne nevtralnosti in je zmanjšala strmo progresivnost dohodninskega sistema. Reforma je poenostavila tudi sistem davka od dobička podjetij in do leta 2010 napovedala postopno znižanje davčne stopnje na raven 20 odstotkov.
Biografija: Kdo je Andrej Šircelj Mag.
Šircelj se je leta 1988 zaposlil v GZS, kjer je kot samostojni svetovalec opravljal svetovalno delo s področja davkov. Od leta 1992 do leta 1996 je bil kot vodja oddelka za prometne davke na ministrstvu za finance odgovoren za pripravo in vodenje davčne politike in davčnega sistema na področju posrednih davkov. Leta 1996 se je zaposlil kot direktor davčnega področja v družbi Deloitte & Touche. Leta 1997 je ustanovil družbo za davčno in poslovno svetovanje Šircelj Consulting, d. o. o., v kateri je bil zaposlen do 7. decembra 2005, ko je bil imenovan za državnega sekretarja za davčni sistem na ministrstvu za finance.
http://www.finance.si/213161/Slovenija_je_lahko_druga_dav%E8na_Irska
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Maj 23, 2009 6:28 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran 13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Sre Maj 21, 2008 1:30 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NAJBOLJ MIROLJUBNA DRŽAVA

/13/...vizija človeštva je po naročilu Inštituta za ekonomijo in mir iz Washingtona objavila nov indeks miru, ki nas uvršča na 16.mesto in smo tako za eno mesto nazadovali:: Shocked

Najbolj miroljubna država je Islandija

Sodeč po letošnjem globalnem indeksu miru je najbolj miroljubna država na svetu Islandija. Slovenija je na 16. mestu. Indeks je že drugo leto zapored objavila skupina Vizija človeštva po naročilu novega Inštituta za ekonomijo in mir v Washingtonu. Na vrhu so letos tik za Islandijo še Danska, Norveška in Nova Zelandija. Indeks je izdelan na podlagi 24 različnih kazalcev, od števila vojakov države v mirovnih operacijah, stopnje domačega nasilja, spoštovanja človekovih pravic, do prodaje orožja v tujino, števila ubitih vojakov v tujini ipd. Islandija je najbolj miroljubna država.
Tiskovni predstavnik State Departmenta Sean McCormack je v komentarju dejal, da je včasih potrebno delati stvari, s katerimi se drugi ne bodo strinjali, če se želi ustvariti bolj miroljuben in napreden svet.
ZDA so tarča hudih kritik iz sveta, ker so začele vojno v Iraku, zaradi kršenja človekovih pravic v tajnih zaporih CIA in v taborišču Guantanamo na Kubi ter zaporu Abu Graib v Iraku, kakor tudi ugrabitev in izročanj ljudi v države, kjer jih mučijo. McCormack je zagotovil, da so bile vse akcije ZDA namenjene zaščiti načina življenja, ki so ga lahko uživali v zadnjih desetletjih. Na vrhu lestvice je med prvimi 20 državami kar 16 evropskih.
Od bogatih držav je Japonska na 5. mestu, Kanada je 11., Nemčija 14., Italija 28., Francija 36. in Velika Britanija 49. ZDA so letos nazadovale za eno mesto, tako kot Slovenija, ki je bila lani uvrščena na 15. mesto.
Slovenija se je med drugim uvrstila za Avstrijo, Švico, Švedsko in Belgijo, vendar pred Češko, Madžarko, Čilom, Slovaško, Urugvajem, Nizozemsko in Romunijo. Od držav na Balkanu je Hrvaška na 60. mestu, Bosna in Hercegovina na 66., Albanija na 79. mestu, Srbija na 85. mestu in Makedonija na 87. mestu. Od velikih držav je najmanj "miroljubna" Rusija na 131. mestu, Kitajska je na 67. mestu, na zadnjih petih mestih pa so Izrael, Afganistan, Sudan, Somalija in Irak.
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/najbolj-miroljubna-drzava-je-islandija.html

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 20 Feb 2011 12:55; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1110
Objavljeno: Sre Maj 21, 2008 1:38 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 25

BTC d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...da ne kaže podcenjevati instituta lastnih delnic, nam pove tudi primer izpred pravljičnih 7 let: Laughing

Višje sodišče: sklep o umiku lastnih delnic BTC leta 2001 je ničen
Po sedmih letih, kar so menedžerji BTC pod vodstvom predsednika uprave Jožeta Mermala izpeljali odkup podjetja, se je znova začelo zapletati.
Višje sodišče je namreč s pravnomočnim sklepom odločilo, da je bil skupščinski sklep BTC iz leta 2001 o umiku lastnih delnic ničen, o drugih skupščinskih sklepih - umiku delnic BTC z Ljubljanske borze, o obsežnih spremembah in dopolnitvah statuta družbe in o takratni izvolitvi novih članov nadzornega sveta - pa bo moralo prvostopenjsko sodišče ponovno odločati. Sodni postopki v primeru menedžerskega prevzema BTC očitno še lep čas ne bodo končani. Višje sodišče je namreč odločilo, da je sklep skupščine BTC o umiku lastnih delnic leta 2001, s katerim je uprava družbe s predsednikom uprave Jožetom Mermalom (na sliki) na čelu med drugim izpeljala prevzem, ničen. O preostalih skupščinskih sklepih bo prvostopenjsko sodišče moralo znova odločati.

Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč leta 2006 zavrnilo vse točke izpodbojne tožbe na sklepe skupščine BTC, ki jo je vložil mali delničar BTC Goran Šibič, lastnik družbe Fi-com. Toda višje sodišče je pred kratkim razsodilo, da je umik 475.828 lastnih delnic BTC, s katerim se je osnovni kapital družbe zmanjšal za 15,86 milijona evrov, na 8,34 milijona evrov, ničen. Razlog je zmotna uporaba materialnega prava, v sodbi navaja višje sodišče. Ničnost umika lastnih delnic (z umikom lastnih delnic sta okoli 85-odstotna lastnika družbe postali družba pooblaščenka Ajdacom in družba Investpoint, ki sta v lasti menedžerjev in zaposlenih BTC) po pojasnilih več virov pomeni, da bo morala družba v tej točki vzpostaviti prvotno stanje in posledično lastne delnice v skladu z zakonom o gospodarskih družbah znova odsvojiti.
Vprašanje je tudi, kaj ta odločitev pomeni za bilance družbe od leta 2001 in od takrat razdeljeni dobiček. Po mnenju poznavalca s področja revidiranja, ki pa je želel ostati neimenovan, ta odločitev na delitev dobička nima vpliva, ker se razmerja med lastniki niso spremenila. Mermal je po odločitvi prvostopenjskega sodišča, ki je leta 2006 zavrnilo vse pritožbe Fi-coma, dejal: "Pravnomočno je dokazano, da je imel BTC pravno podlago, dovolj sredstev in virov in vso pravico za umik lastnih delnic, denar pa smo namenili za naložbe." In danes? "Pri tej izjavi še vedno vztrajam. Za družbo odločitev višjega sodišča ne pomeni nobene velike spremembe. Registrsko sodišče je tisto, ki mora izvesti sklep sodišča, uprava pa bo zadevo pojasnila delničarjem na skupščini 13. junija," je včeraj komentiral Mermal in dodal, da vse poteka v skladu z odločitvijo višjega sodišča. Vzpostavitve stanja iz leta 2001 sklep sodišča ne zahteva, je zatrdil, na bilance in delitev dobička pa, po zagotovilih, ki jih je dobil od več pravnikov, ničnost umika lastnih delnic nima vpliva. Ničen je sklep skupščine, ne pa kapital, je še dejal in dodal, da "Šibič meni, da lahko s 57 delnicami BTC družbo postavi na glavo". Šibič pa, nasprotno, meni, da so zaradi ničnosti sklepa posledično od leta 2001 napačne vse bilance in vsa izplačila dobička. "Zdaj bom zahteval odstop uprave, odgovornost takratnega nadzornega sveta in to, da uprava in drugi delničarji vrnejo vse dobičke, ki so jim bili v tem času nezakonito izplačani," je napovedal in dodal, da bo pozorno spremljal, ali bo sodni register vrnil kapital in število delnic na stanje v letu 2001. Tožilec zamudil pritožbeni rok v kazenskem postopku Zoper upravo BTC je zaradi menedžerskega prevzema družbe pred sodnimi organi potekal tudi kazenski postopek, a se je končal z njegovo ustavitvijo. Vrhovno sodišče je namreč pred dobrim letom zavrnilo zahtevo vrhovnega državnega tožilstva za varstvo zakonitosti v tem primeru. Ker je takratni vodja gospodarskega oddelka na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani Borut Markošek zamudil tridnevni pritožbeni rok zoper odločitev sodišča, je bil postopek ustavljen. Markošek je bil zaradi tega kasneje odstavljen.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/320818

GORAN ŠIBIC

/13/...in ojunačil se je mali delničar Goran Šibic: Laughing

Mali delničar BTC ponovno v tožbe
Po tem, ko je višje sodišče v primeru BTC odločilo, da je sklep o umiku lastnih delnic družbe oziroma zmanjšanju osnovnega kapitala iz leta 2001 ničen, bo tožnik, mali delničar BTC Goran Šibič oziroma njegova družba Fi-com, najverjetneje moral vložiti novo tožbo. Sklep sodišča po pojasnilih več pravnih strokovnjakov namreč nima posledic za kapitalska razmerja v družbi, bi pa lahko bila ta odločitev osnova za vložitev tožbe za ničnost vpisa v sodni register. Ljubljansko okrožno sodišče je sklep višjega sodišča v sodni register sicer že vneslo, uprava BTC pod vodstvom predsednika Jožeta Mermala pa je podatek objavila tudi v revidiranem letnem poročilu za leto 2007. To je mogoče storiti le v roku treh let od vpisa v sodni register. Ker pa je bil znižan osnovni kapital družbe v sodni register pravnomočno vpisan že leta 2004, to pomeni, da je rok že pretekel. V odvetniški pisarni Jadek$amp;Pensa, ki zastopa Šibiča, smo povprašali, ali so morebiti takšno tožbo vložili že prej, a so pojasnili, da ne. Na vprašanji, kakšni bodo njihovi nadaljnji ukrepi in ali se bo Šibič morebiti odločil za kakšno novo tožbo, odvetnik Pavle Pensa ni hotel odgovarjati, ker je to odločitev stranke. Ljubljansko okrožno sodišče je sklep višjega sodišča v sodni register sicer že vneslo, uprava BTC pod vodstvom predsednika Jožeta Mermala pa je podatek objavila tudi v revidiranem letnem poročilu za leto 2007. "Za delniško družbo velja višina osnovnega kapitala, kot je vpisan v sodni register, ta pa se lahko spremeni le na podlagi ponovnega sklepa skupščine, zato skupščina družbe BTC postopka zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic ni dolžna ponovno opraviti in osnovni kapital BTC ostane nespremenjen," so včeraj pojasnili v BTC. BTC tako očitno ne bo izpolnil Šibičevih pričakovanj o povrnitvi osnovnega kapitala nazaj na raven iz leta 2001 in o vrnitvi, po njegovi oceni, napačno izplačanih dobičkov od leta 2002. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/321221

/13/...dividende v višini 9,3 EUR in izpodbojne tožbe prihajajo,v prihodnje pa bodo največ 10% dobička razdelili zaposlenim: Laughing

V BTC vre: Mermal ima dovolj, Šibič napovedal izpodbojne tožbe Včerajšnja skupščina BTC se je odvijala bolj ali manj po pričakovanjih. Večji del razprave se je vrtel okoli interpretacije posledic pravnomočne odločitve višjega sodišča, da je skupščinski sklep iz leta 2001 o zmanjšanju osnovnega kapitala BTC z umikom lastnih delnic ničen. Znano je, da so menedžerji BTC s tem izpeljali odkup družbe. Predsednik uprave družbe Jože Mermal ,ki mu je dovolj blatenja BTC v javnosti, je zatrdil, da sklep sodišča za BTC nima nikakršnih posledic. "Registrsko sodišče je sklep vpisalo in s tem je za upravo zadeva končana. Pravna mnenja, ki smo jih pridobili, potrjujejo, da sklep sodišča od nas ne zahteva nobenega ukrepanja. Če bomo morali kaj storiti, pač bomo," je poudaril. S tem pa se nikakor ni strinjal mali delničar BTC Goran Šibič, ki je tudi vložil tožbo na ničnost sklepa iz leta 2001. Njegov odvetnik Pavle Pensa je poudaril, da je sodišče ugotovilo, da je BTC za zmanjšanje kapitala uporabil napačne kategorije kapitala, zato bi morala družba preveriti bilance za nazaj. Zanimalo ga je, če je uprava BTC preverila, ali so bile sporne kategorije kapitala uporabljene in ali bi prišlo do sprememb kapitala ali ne. Poudaril je, da bodo vztrajali pri uskladitvi bilanc in kapitala BTC v skladu s sklepom sodišča. Odvetnik uprave BTC Stojan Zdolšek, ki je vodil skupščino, je interpretacijo Pense zavrnil kot napačno, sicer pravnomočen sklep sodišča pa označil za zelo sporen. V nobenem primeru pa sklep ne posega v bilance ali kapital BTC, ker Šibič ni izpodbijal zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je bil v sodni register pravnomočno vpisan že leta 2004, je dejal. Tudi če bi sodišče razveljavilo znižanje kapitala, se ne bi zgodilo nič drugega, kot da bi BTC znova umaknil lastne delnice, je pojasnil. Eden izmed malih delničarjev BTC je Šibiču očital, da izsiljuje in naj pojasnil, na osnovi česa zahteva poravnavo. Šibič naj bi za svojih 57 delnic BTC od uprave družbe zahteval milijon evrov. Ob tem se je edinkrat na skupščini oglasil tudi Šibič: "Komu pa sem to ponujal?" Takšno poravnavo naj bi predlagal članu uprave BTC Andreju Repini, vendar pisnih dokazov za to ni nihče predložil. Mermal je ob tem zatrdil, da se s Šibičem ne bo nikdar poravnal za kakšno enormno vsoto, saj bi drugi delničarji temu nasprotovali. Z umikom lastnih delnic sta okoli 86-odstotna lastnika BTC postali družba pooblaščenka Ajdacom in družba Investpoint, ki sta v lasti menedžerjev in zaposlenih BTC. Ko se je razprava o spornem umiku lastnih delnic BTC končala, so delničarji potrdili predlagano delitev bilančnega dobička, revizorja za letos, spremembe statuta, delitev dobička med zaposlene in se seznanili z lanskim poslovanjem družbe. Pensa je napovedal izpodbojni tožbi na delitev bilančnega dobička in na imenovanje revizorja Constantia Plus. Zato, ker bilance po njegovem mnenju ne izkazujejo pravilne višine dobička in ker je Constantia v prejšnjih letih revidirala sporne bilance. Kakšni bodo nadaljnji Šibičevi ukrepi, Pensa ni razkril. BTC lani ob višjih prihodkih z manj dobička BTC je lani kljub višjim prihodkom (zvišali so se za okoli tri milijone evrov, na 45,5 milijona evrov) ustvaril dobrih šest milijonov evrov čistega dobička, kar je nekoliko manj kot predlani. Ob tem velja opozoriti, da je BTC ob lanskoletnem poročanju navedel dobrih pet milijonov evrov čistega dobička, naknadno pa je k lanskoletnemu dobičku s prevrednotenjem poslovnih prihodkov iz izvedenih finančnih inštrumentov prištel še približno 1,4 milijona evrov. Mermal je na skupščini izpostavil obsežne, več kot 10 milijonov evrov vredne naložbe v lanskem letu, za letos pa načrtovano gradnjo poslovnega nebotičnika in hotela, posodobitev prometne ureditve BTC ter projekt urejanja zemljišč ob Šmartinski cesti. Delničarjem 9,3 evra dividende, do dobička v prihodnje tudi zaposleni BTC bo delničarjem letos v dividendah razdelil približno četrtino bilančnega dobička, kar znese dobra dva milijona evrov oziroma 9,3 evra na delnico. Nadzorniki bodo skupaj prejeli dobrih 41.000 evrov bruto nagrade, slabih 6,5 milijona evrov bilančnega dobička pa ostane nerazporejenega. Do deleža dobička, in sicer največ 10 odstotkov čistega dobička, pa bodo prihodnje leto upravičeni tudi zaposleni.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/326693
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:24 pm; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1110
Objavljeno: Sre Maj 21, 2008 2:16 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

STEČAJ ALUPAKa

/13/...negotova in skrb zbujajoča usoda 55 malih ljudi na eni strani ter menefregizem in neučinkovitost inšpekcijskih in nadzornih služb na drugi strani, je privedla zasebno firmo na rob: Shocked

Ovadba zoper lastnika, ki sta firmo pahnila v stečaj

Na včerajšnji tiskovni konferenci so delavci in sindikalisti razkrili nepravilnosti, ki so se pred stečajem dogajale v bistriški zasebni firmi Alupak Mirko Senekovič: "Uničeno podjetje, ki je neslo zlata jajca!"
Naš časnik je 19. aprila letos pravilno napovedal konec zasebne firme Alupak iz Slovenske Bistrice. Včeraj so delavci tega podjetja, predstavniki sindikata kovinske in predelovalne industrije Skei ter KNSS Neodvisnost na tiskovni konferenci razkrili podrobnosti o podjetju in njegovi proizvodnji ter razgalili nečedne posle lastnikov družbe Zdenka Mačka in Stanislava Kovača. Alupak je bil vse do stečaja vzorno podjetje, ustanovili so ga na osnovi zakona o lastninskem preoblikovanju, proizvodnja se je izločila iz Impola. Ker je podjetje v stečaju, je delo izgubilo 55 ljudi, po neuradnih podatkih je Alupak za surovine, ki jih kupuje v Impolu, dolžan nad milijon evrov. Prav zaradi tega je Impol že pred meseci odpovedal dobavo aluminija, iz katerega so v Alupaku izdelovali izdelke za cigaretno, farmacevtsko in prehrambno-živilsko industrijo. Oplemenitene folije so uporabljali za ovoje v cigaretnih škatlah, čokoladah, sirih in paštetah, srebrne in zlate folije so tudi na steklenicah vina in penin.
Proizvodnja brez uporabnega dovoljenja za obratovanje Milan Mesarič, predsednik sindikata KNSS Neodvisnost mariborske regije, je včeraj povedal, da je Zdenko Maček Alupak dobil v dar od Impola.
V 15 letih mu je uspelo gospodarsko družbo v dobri kondiciji spraviti v stečaj in pogubo.
"V hlastanju za bogastvom je direktor pozabil na zaposlene in družbo namerno vodil v stečaj. Takoj po prevzemu firme sta Maček in drugi lastnik Kovač začela zlorabljati svoj položaj, ne da bi za svojo nečedne posle komu odgovarjala. O zlorabi položaja in okoriščanju so pisali tiskani mediji," je opozoril Mesarič, zgodilo se ni nič. Inšpekcijske službe so molčale, prav tako policija in tožilstvo. Mariborska policijska uprava in okrožno tožilstva imata dokazno gradivo, ukrepala pa nista. Lastnika sta ustanavljala bypass firme, v hčerinskih družbah v Srbiji in na Češkem pa prala denar. Pa to še ni vse: Maček je celo poneveril uradne listine, certifikat o varnosti črpalk. Ker podjetje ni imelo čistilne naprave, je proizvodnja tekla brez uporabnega dovoljenja za obratovanje. Zaradi pomanjkljive požarne varnosti so v minulem obdobju izbruhnili štirje požari, eksplodiral je stroj, delovne nezgode so pri šestih delavcih povzročile trajne poškodbe. Inšpektorati so si tudi pred temi grozljivi primeri zatiskali oči in navidezno ukrepali," je še dejal Mesarič in dodal, da bo sindikat podal ovadbo zoper lastnika, ki je povzročil naslednja kazniva dejanja: gospodarsko oškodoval upnike, zlorabil položaj, poneverjal in uničeval poslovne listine, uvedel lažni stečaj in ustvarjal monopolni položaja.

"Mobing" so najbolj občutile ženske

Vodstvo Alupaka je zaposlenim trdilo, da družba ni več v takem položaju, kot je bila pred stečajem Tobačne tovarne v Ljubljani. Takrat so menda izgubili štiri desetine poslov, doma in na tujem so se pojavili podobni proizvajalci in bistriška firma se je znašla v hudi konkurenci. Delavci Alupaka so včeraj govorili nasprotno: zlasti Maček je grozil z odpuščanjem in nižjimi plačami, ves čas pa grabil zase. Veliko napak je bilo na račun potnih nalogov, lastništvo je bilo skrivnostno in tako imenovani "mobing" so najbolj občutile ženske. Danilo Pipenbaher, planer proizvodnje v Alupaku, je povedal, da je v minulih letih doživel več pritiskov, najprej je bil vodja proizvodnje, potem je postal planer, na koncu se je moral zdraviti v bolnišnici. "Maček pa je medtem še naprej uničeval proizvodnjo in bogatel. Kar poglejte njegovo hišo v Slovenski Bistrici," je dvignil glas Pipenbaher. Na novinarsko vprašanje, zakaj so zaposleni in sindikata tako dolgo molčali o nepravilnostih, je Tone Detiček, predsednik Impolovega sindikata Skei, odgovoril: "Ljudje so se bali, da bodo izgubili delo, če bi pa sindikat dvignil svoj glas, bi lastnika stečaj pripisala nam."
Mirko Senekovič, delavec v Unipaku, je povedal, da je kljub svoji septembrski upokojitvi žalosten in razočaran nad lastnikoma in vodstvom in vprašal, kako bodo odslej živeli delavci s 300 evri dohodka. Kritičen je bil tudi do posodabljanja proizvodnje in organizacije dela. "Zakaj so uničili firmo, ki je nesla zlata jajca?" je še opozoril Senekovič.
Branko Medik, predsednik sindikata Skei Podravja, je k temu dodal, da je zdaj jasno, zakaj je direktor Alupaka Zdenko Maček pognal firmo v stečaj in na cesto 55 ljudi. Res pa je tudi to, da se je ves čas vodenja ukvarjal z nečednimi posli, z denarjem firme financiral poroko svojo hčere, podeljeval štipendije svojim bližnjim in leto dni manjkal v firmi.
http://www.vecer.si/clanek2008052105326139
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Sep 10, 2008 2:05 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1110
Objavljeno: Čet Maj 22, 2008 9:35 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ACTIVA NALOŽBE d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...že na straneh 5,8,11 in 12 opisano kalvarijo in tudi lastno lanskoletno grenko izkušnjo iztisnitve iz družbe Activa Invest bodo kot kaže izkusili tudi mali delničarji Active Naložb d.d.: Shocked

Aktiva Holdings v iztisnitev malih delničarjev

Aktive Naložb Vse bolj očitno je, da bo lanskoletni iztisnitvi malih delničarjev Aktive Invest sledila tudi iztisnitev malih delničarjev Aktive Naložb. V Aktivi Naložbe, ki je v večinski lasti nizozemske Aktive Holdings, so namreč začeli s postopki pripojitve družb Gradis Finance, Koto Real in Pinus Fin k Aktivi Naložbe. Vendar pregled lastništva omenjenih družb razkrije, da bo z njihovo pripojitvijo pridobila predvsem Aktiva Holdings, za katero naj bi stal privatizacijski mogotec Darko Horvat. Aktiva Holdings je namreč največja lastnica vseh družb, ki se bodo predvidoma pripojile k Aktivi Naložbe. Slednja ima po dostopnih podatkih v lasti le 15-odstotni delež podjetja Koto Real in tretjino Pinusa Fin, medtem ko ima Aktiva Holdings na drugi strani v lasti dve tretjini Pinusa Fin in dobrih 49 odstotkov delnic družbe Koto Real, ki ji jih je nedavno prodala družba M. B. Satler Investicije. Še več, po dostopnih podatkih Aktive Naložb sploh ni med lastniki Gradis Financ, je pa njegova največja, več kot 75-odstotna lastnica Aktiva Holdings. Kako natančno nameravajo izpeljati pripojitev, ni znano, glede na podatke o poslovanju omenjenih družb za leto 2006 (za lani še niso bili objavljeni) pa se bo kapital Aktive Naložb s pripojitvijo povečal za 18,8 milijona evrov, sredstva pa za 26,5 milijona evrov. Ker ima Aktiva Holdings že sedaj v lasti skoraj 80 odstotkov Aktive Naložb, po neuradnih podatkih pa že več kot 85 odstotkov, bo po vsej verjetnosti s pripojitvijo omenjenih družb Aktiva Holdings presegla 90-odstotni delež, kar ji bo omogočilo iztisnitev 27.700 malih delničarjev Aktive Naložb. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/321190

/13/...na skupščini,ki je sklicana 12.avgusta bodo ob mnoštvu pripojitev,ki se pripravljejo,nedvomno pa bo od tega imela največjo korist Aktiva Holdings,v lasti privatizacijskega mogotca Darka Horvata s katerim že imamo izkušnje,saj so družbe v njegovi lasti iztisnile že veliko malih delničarjev:

Darko Horvat prevzema nadzor nad Aktivo Naložbe
Privatizacijski mogotec Darko Horvat bo na skupščini Aktive Naložbe, ki je napovedana za 12. avgusta, prevzel popoln nadzor tako nad vodenjem Aktive Naložbe kot tudi nad njenim lastništvom. Na skupščini bodo namreč delničarji odločali o prehodu na enotirni sistem upravljanja. Vsem družbam, ki si jih bo pripojila Aktiva Naložbe je skupno predvsem to, da je njihov največji lastnik nizozemska družba Aktiva Holdings Darka Horvata, ki bo s tem še dodatno okrepila svoj vpliv v lastništvu Aktive Naložbe. Predsednik tričlanskega upravnega odbora naj bi tako postal nekdanji predsednik uprave Aktive Invest in sedanji predsednik nadzornega sveta Aktive Naložbe Aleš Okorn, za člana pa sta predlagana dosedanji direktor Aktive Naložbe Tadej Počivavšek in odvetnik Albert Antony Mena. Počivavška bodo morali pred tem razrešiti z mesta direktorja družbe, na prvi seji pa ga mora upravni odbor imenovati za izvršilnega direktorja Aktive Naložbe. O tem, ali bo predlog za prehod na enotirni sistem upravljanja dobil zadostno podporo, ni dvoma, saj ima nizozemska Aktiva Holdings že zdaj v lasti 79,8-odstotni delež Aktive Naložbe, ki ga počasi povečuje. Počivavšek za komentarje ni bil dosegljiv. Tako nismo dobili niti odgovora na vprašanje, zakaj - kljub rekordnim rezultatom - delničarji Aktive Naložbe letos ponovno ne bodo dobili dividend. Uprava in nadzorni svet sta namreč predlagala, da celotni bilančni dobiček v višini 42,2 milijona evrov ostane nerazporejen.
Delničarji bodo na skupščini odločali tudi o pripojitvi Gradisa Finance, Kota Real in Pinusa Fin, katerih največja lastnica je Aktiva Holdings, k Aktivi Naložbe. Zaradi pripojitve bo Aktiva Naložbe izdala do 1,9 milijona novih delnic, posledično pa bo na lastniškem deležu pridobila predvsem Aktiva Holdings. Pripojitev so pred dnevi potrdili tudi nadzorniki Aktive Naložbe, ki so soglašali tudi z menjalnim razmerjem.
Pri Gradisu Finance bodo delničarji za eno delnico dobili 0,3 delnice Aktive Naložbe in denarno doplačilo v višini 77,35 evra za delnico, pri Kotu Real bodo za delnico dobili 0,65 delnice in 12,65 evra doplačila, pri Pinusu Fin pa 0,11 delnice ter 77,35 evra doplačilo za delnico.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/333104

/13/...po leto in več trajajočih mukah so nasprotujoče strani le malo zbližale z izvensodno poravnavo:

AKTIVA NALOŽBE - sporazum o izvensodni poravnavi v obojestransko korist Družba Aktiva Naložbe, njen večinski lastnik Aktiva Holdings in Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) so včeraj podpisali sporazum o izvensodni poravnavi z namenom prekinitve vseh tožbenih postopkov, ki so bili s strani mag. Kristjana Verbiča vloženi proti Aktivi Naložbe. Obe družbi in VZMD so s podpisom uskladili stališča glede posameznih vidikov prihodnjega upravljanja družbe Aktiva Naložbe. Kot je znano, je predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič proti nekaterim sklepom lanskoletne in letošnje skupščine družbe Aktiva Naložbe napovedal in tudi vložil izpodbojne tožbe, predlog za izdajo začasne odredbe in predlog za zavrnitev postopka vpisa izpodbijanih sklepov v sodni register. Vendar so tožbene stranke, kot je povedal, »uspele doseči konstruktiven sporazum, ki bo gotovo pripomogel k nadaljnjem razvoju družbe, hkrati pa bo utrdil in nadgradil pravice malih delničarjev«. Verbič o sprejetem sporazumu pravi, da ga veseli, »da so imeli v vodstvu družbe posluh za zahteve VZMD in uveljavitev interesov malih delničarjev. Posebej pa nas veseli dejstvo, da je k sporazumu o izvensodni poravnavi pristopila tudi družba Aktiva Holdings, ki je večinska lastnica družbe Aktiva Naložbe.« S sporazumom so se njegovi podpisniki med drugim dogovorili, da se morebitna dokapitalizacija družbe lahko izpelje le na način, ki ne bi imel za posledico prikrajšanja/oškodovanja malih delničarjev. Inštitut odobrenega kapitala pa se lahko izkoristi le na način, ki ne bo izključeval prednostne pravice obstoječih delničarjev pri takšnem povečanju osnovnega kapitala, razen, če bodo delničarjem preko javnih glasil, posebej pa VZMD, predstavljeni utemeljeni razlogi za drugačno odločitev, na katero bo VZMD podal mnenje. Ob tem so se podpisniki tudi sporazumeli, da se bo dividendna politika družbe Aktiva Naložbe v prihodnje oblikovala glede na že sprejeto politiko, ki pa jo bo uprava preučila in revidirala ter predstavila na prvi naslednji skupščini družbe.
Dodatne informacije: aktiva@vzmd.si in info@aktiva-invest.si .
http://www.mali-delnicarji.si/?news=292&lang=slo

***** nadaljevanje na strani 94 *****

Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Sep 12, 2008 6:13 pm; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1110
Objavljeno: Čet Maj 22, 2008 9:42 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SVETOVNA KONKURENČNOST in MI

/13/...vsaj v nečem smo napredovali: Laughing

Slovenija na lestvici svetovne konkurenčnosti napredovala za osem mest Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj managementa (IMD), napredovala za osem mest in zasedla 32. mesto.
Na prvem mestu ostajajo ZDA, na drugem in tretjem vedno bolj tesno sledita Singapur in Hongkong.
"Razlogi za napredek Slovenije za osem mest so tudi v tem, da je imela lani večina svetovnih gospodarstev visoko gospodarsko rast, Slovenija pa bistveno nadpovprečno, kar je tudi vplivalo na konkurenčnost," je na današnji predstavitvi rezultatov povedal Peter Stanovnik z ljubljanskega Inštituta za ekonomske raziskave. Stanovnik je pojasnil, da so ZDA kljub hipotekarni krizi konec lanskega leta ostale na prvem mestu.
"Tega ne moremo trditi za letošnje leto, ko se je situacija bistveno zaostrila zaradi krize hipotekarnih kreditov, posledice prevelike liberalizacije finančnih storitev brez ustreznih nadzornih mehanizmov, trgovinski in proračunski primanjkljaj pa je vplival tudi na zmanjšanje gospodarske rasti v Evropi," je povedal Stanovnik in dodal, da bo letos po 15. letih verjetno prišlo do spremembe v vrhu lestvice svetovne konkurenčnosti. Ugodne rezultate pri konkurenčnosti je, komentira Stanovnik, letos omogočila ugodna gospodarska rast, izziv evropskega notranjega trga je pripeljal v Slovenijo več multinacionalk, slovenska podjetja pa se bolj povezujejo v evropskem prostoru.
"Slovenija je izboljšala podjetniške pogoje, izboljšala je finančne pogoje za mala in srednja podjetja, pogoji za tuje naložbe se povečujejo," ugotavlja Stanovnik.
http://www.vecer.si/clanek2008052205326845
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:25 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1110
Objavljeno: Pet Maj 23, 2008 9:25 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ZNANSTVENICA LETA

/13/...revija Jana je ta laskavi naziv znanstvenice leta podelila dr.LEJI DOLENC GROŠELJ,ki je vodja laboratorija za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljani: Idea

NARKOLEPSIJA

Znanstvenica leta je dr. Leja Dolenc Grošelj
Na prireditvi v Narodni galeriji v Ljubljani je bil razglašena znanstvenica leta. Bralke in bralci revije Jana so ta naziv podelili dr. Leji Dolenc Grošelj.
Zmagovalki sta kot prvi čestitali tudi Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Mojca Kucler Dolinar in gospa Sonja Grizila, namestnica glavne in odgovorne urednice revije Jana. Posebno darilo pa je prejela iz rok Elizabete Suhadolc, direktorice Marketinga in direktorice programa Farmacevtika v podjetju Krka, d. d., ki je že drugo leto glavni pokrovitelj akcije Znanstvenica leta. Dr. Leja Dolenc Grošelj je vodja laboratorija za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljani.
Svetovno uveljavljena strokovnjakinja na področju motenj spanja je prva zaslužna za to, da so te izjemno moteče in obremenjujoče motnje resneje obravnavane. Je avtorica številnih publikacij o tej temi, sodelovala pa je tudi pri pripravi najnovejših evropskih smernic za zdravljenje narkolepsije.
http://www.vecer.si/clanek2008052305327307

*****ISKRENE ČESTITKE*****
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:25 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1110
Objavljeno: Pet Maj 23, 2008 9:32 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

TAJNICA LETA

/13/...na 16.kongresu tajnic in poslovnih sekretark Slovenije v Portorožu je bila izbrana BETKA ŠTEFANIČ, poslovna sekretarka Dolenjskega lista, za prestižni naslov tajnica leta: Laughing

Tajnica leta obožuje konje Betka Štefanič, poslovna sekretarka Dolenjskega lista, je letošnja tajnica leta Tajnica leta - Betka Štefanič, poslovna sekretarka Dolenjskega lista Na letošnjem 16. kongresu tajnic in poslovnih sekretark Slovenije, v Portorožu, ki ga organizira podjetja Planet GV, se je zbralo več kot 600 udeleženk. Kariero tajnice leta Betke Štefanič spremlja učenje in pozitiven odnos do sodelavcev.
Končala je srednjo gradbeno šolo, vendar ni študirala naprej, temveč je delala preko študentskega servisa in tako prišla do prve službe pri multinacionalki Wrigley, ki je vodilni svetovni proizvajalec žvečilnih gumijev.
"Opravljala sem delo področne prodajne predstavnice za širše območje Dolenjske in Bele krajine. Pospeševanje prodaje in delo na terenu mi je bilo pisano na kožo. Pridobila sem ogromno izkušenj in znanj, ki sem jih kasneje s pridom uporabila.
Potem je prišla na vrsto družina: poročila sem se in rodila hčerki. Med drugo nosečnostjo sem se ponovno odločila za študij in uspešno končala višjo strokovno šolo za komercialiste. Čas doma sem izkoristila tudi za učenje računalništva in tujih jezikov, tako sem opravila izpit iz nemščine pri republiškem izpitnem centru. A pri pisanju prošenj za zaposlitev, dejstvi, da sem doma v Beli krajini in da sem mati dveh majhnih otrok, nista prav pripomogli k odzivu delodajalcev.
Vztrajala sem in dobila zaposlitev pri podjetju Hofer, kjer sem bila kot referentka v regionalni nabavi tudi na dvomesečnem uvajanju v Avstriji. To je bila zame in za mojo družino težka odločitev. Sledilo je delo v upravi podjetja Hofer v Ljubljani in dnevna vožnja s Suhorja v Beli krajini, kjer prebivam, je trajala uro in pol v eno smer. Kljub zaposlitvi za nedoločen čas sem se ozirala za novimi priložnostmi.
Uspelo mi je, prišla sem na Dolenjski list." Na sedežu Dolenjskega lista v Novem mestu nam je odgovorna urednica Jožica Dormiš o Betki Štefanič povedala: "Za časopisno podjetje je zelo pomembna tajnica, ker smo na udaru javnosti. Vsak dan smo v stikih z bralci, oglaševalci in ljudmi, o katerih pišemo. Naša Betka je zelo komunikativna, ima veliko energije in je tudi zelo zvedava. Vse jo zanima, zato je dobro informirana, kaj se dogaja, in potem tudi pravilno ukrepa, ko nas kličejo ljudje. Vse telefone prestreže in se pozanima, kdo nas želi in zakaj. Do nas je zaščitniška in marsikdaj nas reši pred neugodnimi pogovori. S prejšnjo tajnico smo bili prav tako zadovoljni in se z njo s težkim srcem razšli, ker je šla v zaslužen pokoj. Nato smo dobili Betko Štefanič, ki se je izkazala za sodobno in energično tajnico, ki bi jo lahko imela vsaka slovenska redakcija.
Zaradi izkušenj iz nemških firm je natančna, dosledna in dobro organizirana. Je tudi poslovna in se zna postaviti za nas, saj je z našim pisanjem neobremenjena. Na vprašanja odgovarja suvereno in vedno vpraša, kaj je bilo potem, ko je telefon prevezala.
" Betka Štefanič je še povedala, da ni pričakovala tako dobre uvrstitve pri testiranju za tajnico leta, ker se je nanj prijavila zadnji trenutek. Testi so bili zahtevni in so zajemali vsa področja dela ter nekatera specifična znanja poslovnih sekretark.
"Test je zajemal štiri področja: računalništvo, tuji jezik, slovnično komunikacijo v slovenščini in splošna znanja. Ko sem izvedela, da sem zmagovalka, sem bila presrečna in zahvalila sem se prijateljici, da me je prepričala za testiranje. V prostem času se najboljše počutim v konjskem sedlu, zato sem po končanem delu najraje z možem in otrokoma. Skupaj hodimo v naravo in uživamo v ježi," je še o sebi razkrila tajnica leta Betka Štefanič.
http://www.vecer.si/clanek2008052305326997

*****ISKRENE ČESTITKE*****
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:25 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1110
Objavljeno: Sob Maj 24, 2008 6:22 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SVETOVNO BOGATSTVO IN MI

/13/...statistika kot statistika, a ob tej pa si le kaže dati duška in si izračunati kam vsak od nas spada, vsaj ob tem zavedajoč se, da v svetovnem merilu naš zaslužek sploh ni slab, kot si morda mi zamišljamo in da spadamo v % kar med visoko TOP povprečje, po vsem tem si sploh lažje predstavljamo, kam šele spadajo drugi: Laughing

GLOBAL RICH LIST

Na spletni strani Global Rich List si lahko izračunate kateri najbogatejši Zemljan ste po vrsti, v galeriji pa si lahko ogledate, kam spadajo naši managerji in politiki Kako bogati ste na svetu, lahko preverite na spletni strani Global Rich List [+]. V polja vpišete svoj letni prihodek v evrih in stran vam bo izračunala, katero mesto po premoženju v svetu zasedate in v kakšen odstotek najbogatejših spadate.
Bruto plača povprečnega Slovenca znaša 15.417,48 evra in se tako v svetovnem merilu uvršča med 11,92 odstotka najbogatejših na 677.699.410. mesto.
Preverili smo, kam se na tej lestvici uvrščajo naši politiki in managerji. S pomočjo izračuna in podatkov, ki smo jih pridobili v letošnjem letu od podjetij in organov, smo ugotovili, da imajo naši managerji za ta program previsoke plače in je vse enostavno uvrstil med 0,001 odstotka svetovnega prebivalstva in spadajo med 107.565 najbogatejših ljudi na svetu.
Smo pa zato preverili kam se uvrščajo naši politiki.
Podrobnosti si oglejte v galeriji.
http://www.finance.si/najbogatejsislovenci/?213782
http://www.globalrichlist.com/
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:25 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru

Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1110
Objavljeno: Tor Maj 27, 2008 10:32 am Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PROBANKA d.d. IN MALI DELNIČARJI

/13/...obstoječim delničarjem bodo IZKLJUČILI PREDNOSTNO PRAVICO pri dokapitalizaciji banke, saj je emisijska vrednost dokapitalizacijske delnice 20,94 EUR, medtem ko je bila knjigovodska vrednost delnice Probanke konec aprila 30,6 EUR: Shocked

Probanka izključuje prednostno pravico pri dokapitalizaciji
Uprava mariborske Probanke, ki jo vodi Romana Pajenk, je sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala z izdajo novih delnic, pri vplačilu katerih bodo ponovno izključili prednostno pravico obstoječih delničarjev. Skupno bodo tako izdali 866.600 rednih in 400.000 prednostnih delnic, emisijska vrednost celotne izdaje pa znaša 26,5 milijona evrov oziroma 20,94 evra za delnico. Kdo bo imel možnost vplačati dokapitalizacijske delnice, v Probanki niso razkrili, po vsej verjetnosti pa bo šlo ponovno za upravi Probanke prijateljske lastnike, ki že sedaj obvladujejo večino njenega lastništva. Za podoben korak so se v Probanki odločili tudi lani, ko sta dokapitalizacijske delnice lahko vplačala zgolj Medaljon in Zlata Moneta II. Prvi je v stoodstotni lasti družbe Profectus, katere lastniki so Probankini menedžerji, drugega pa sta nedavno prevzela Avtotehna in Medaljon. Glede na to, da je bila knjigovodska vrednost Probankine delnice konec aprila pri 30,6 evra za skoraj polovico višja od vrednosti dokapitalizacijske delnice, bi zelo verjetno tudi nekateri preostali delničarji Probanke želeli vplačati dokapitalizacijske delnice. Zakaj jim ne želijo ponuditi te možnosti, smo želeli včeraj preveriti pri članici uprave Probanke Milani Lah, vendar je bila za komentarje nedosegljiva. Največji lastniki Probanke so Medaljon, Perutnina Ptuj, Avtotehna in Pivovarna Laško, ki imajo v lasti več kot polovico rednih delnic Probanke, skupno pa jim je predvsem to, da so bili v zadnjem času tarče prijateljskih prevzemov.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/322220

/13/...danes se zaključuje tudi Probankina dokapitalizacija, seveda z grenko ugotovitvijo, da so izključili prednostno pravico obstoječih delničarjev: Shocked

Danes konec postopka dokapitalizacije Probanke Probanka bo danes sklenila postopek dokapitalizacije, v okviru katere bo povečala osnovni kapital za 3,61 milijona evrov na 15,85 milijona evrov. Danes se bo namreč končalo obdobje vpisovanja in vplačevanja novih delnic Probanke. Probanka je osnovni kapital povečala z izdajo 866.600 navadnih kosovnih delnic. Osnovni kapital bo razdeljen na 3,39 milijona navadnih kosovnih delnic, ki so prenosljive na banke in druge finančne organizacije le z dovoljenjem družbe, in na 400.000 prednostnih kosovnih delnic brez glasovalne pravice. Emisijska vrednost celotne izdaje novih delnic znaša 26,51 milijona evrov. Prednostna pravica dosedanjih delničarjev do vpisa novih delnic je izključena, nove delnice pa se izdajajo brez objave prospekta v skladu z zakonom o trgu finančnih instrumentov.
http://www.vecer.si/clanek2008053005329466

/13/...kljub izključeni prednostni prevaici do nakupa delnic je bila dokapitalizacija uspešna: Shocked

Dokapitalizacija Probanke uspešna
Probanka je sklenila postopek dokapitalizacije, v okviru katere je povečala osnovni kapital za 3,61 milijona evrov na 15,85 milijona evrov. Probanka je z dokapitalizacijo in prodajo obveznic v preteklih dneh pridobila za 56,51 milijonov evrov dolgoročnih virov financiranja, so sporočili iz banke. Probanka je sklenila postopek dokapitalizacije, v okviru katere je povečala osnovni kapital za 3,61 milijona evrov. Pri dokapitalizaciji je bila prednostna pravica dosedanjih delničarjev izključena, kljub temu pa so ti priložnost za okrepitev svoje lastniške vloge po navedbah banke v glavnini vendarle izkoristili. Dodatne delnice Probanke so pridobili Medaljon, Perutnina, Avtotehna, Gorenje, Trimo in Iskratel. S prodajo lastnih rednih delnic je banka za dobrih 26,50 milijona evrov okrepila svojo ustreznost, ki jo zaradi hitre rasti usklajuje vsako leto. Lani je Probanka za dobrih 35 odstotkov povečala obseg svojega poslovanja. Podobno dinamiko prodaje so imele tudi obveznice desete emisije Probanke. V zadnjih dneh jih je banka prodala za 30 milijonov evrov in s tem pridobila pomemben vir za financiranje dolgoročnih naložb, so še nanizali v banki.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/323241

/13/...na včerajšnji skupščini je bilo napovedanih kar nekaj izpodbojnih tožb, odobrili so tudi povečanje osnovnega kapitala, tako so delničarji upravi podelili pravico, da sme obstoječim delničarjem v celoti ali deloma izključiti prednostno pravico do novih delnic, pa tudi delitev dividende 1,50EUR: Shocked

O prednostni pravici bo odločala uprava Probanke
Delničarji Probanke dobijo 1,50 evra bruto dividende na delnico, uprava bo lahko umaknila (odkupila) do 10 odstotkov lastnih delnic banke, pri načrtovani dokapitalizaciji pa bo Romana Pajenk skupaj s člani uprave odločala, kateri delničarji se je lahko udeležijo Na včerajšnji skupščini Probanke so delničarji napovedali kar nekaj izpodbojnih tožb. Potrdili so letno poročilo banke za leto 2007 in poročili o notranjem revidiranju ter nadzornega sveta o njegovem delu. Kljub dobremu odstotku proti so razdelili dobiček, kot sta predlagala uprava in nadzorni svet, in sicer: 13,433 milijona evrov bilančnega dobička iz leta 2007 so za dividende namenili 4,399 milijona evrov ali 1,50 evra bruto na delnico, nerazporejenega dobička so pustili 7 milijonov evrov, v druge rezerve pa je šlo nekaj več kot 2 milijona evrov. Skupščina je za lansko delo podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu. Delničarji so upravo banke pooblastili, da lahko v naslednjih 18 mesecih kupuje delnice banke, katerih skupni nominalni znesek ne sme presegati 10 odstotkov osnovnega kapitala, po najmanj 20 evrov in največ 45 evrov za kosovno delnico razreda A. Tudi temu sklepu je nasprotoval več kot odstotek delničarjev z glasovalnimi pravicami.
Statut banke so spremenili tako, da bo lahko uprava banke do 2. julija 2013 povečala osnovni kapital s sedanjih 15.856.342,85 evrov za 7.928.171,42 evrov, tako da bo znašal osnovni kapital skupaj 23.784.514,27 evrov. Povečanje osnovnega kapitala bodo izvedli z izdajo novih delnic za denarne vložke, a le s soglasjem nadzornega sveta. Določili so tudi prednostno pravico pri nakupu, ki jo bodo imeli dosedanji delničarji v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu, a jo bodo lahko uveljavljali v 14 dneh. Toda upravi so delničarji podelili pravico, da sme obstoječim delničarjem v celoti ali deloma izključiti prednostno pravico do novih delnic. Za sprejetje tega sklepa je sicer glasovalo 88,8 odstotka vseh oddanih glasov, proti pa jih je bilo 11,1 odstotka. Delničarji so potrdili tudi nekatere druge formalne spremembe statuta, ki jih je uprava predlagala tudi zaradi sinhronizacije njegovega besedila z zakonodajo. Na skupščini je odvetnik Andrej Simonič s pooblastiloma dveh malih delničarjev praktično pri vseh točkah dnevnega reda, tudi tistih, ki so odražale zgolj skupščinske formalnosti in takšne statutarne uskladitve, kot je uskladitev naslova Probanke, ker je občinski svet MO Maribor preimenoval ulico, v kateri je njen sedež, v Trg Leona Štuklja 12, napovedal izpodbojne tožbe, so sporočili iz Probanke.
http://www.vecer.si/clanek2008070305339666

/13/...bančni imperij je že na varnem: Shocked

Pajenkova lastniško zaprla svoj poslovni imperij
Predsednica uprave Probanke Romana Pajenk je ob pomoči prijateljskih družb zaprla lastništvo mariborske Probanke in po neuradnih informacijah skupaj s prijateljskimi družbami obvladuje že več kot 75 odstotkov njenega lastništva. K temu je pripomogla tudi zadnja 26,5 milijona evrov vredna dokapitalizacija, pri kateri so ponovno izključili prednostno pravico obstoječih delničarjev tako, da so dokapitalizacijske delnice lahko vplačale le "izbrane" družbe. Podobno kot lani je ključno vlogo pri dokapitalizaciji odigrala družba Medaljon, ki je v lasti družbe Profectus, katerega največji lastnici sta Pajenkova in članica Probankine uprave Milana Lah. Poleg Medaljona so pri dokapitalizaciji sodelovali še Avtotehna, Trimo, Perutnina Ptuj, Iskratel in Gorenje. Z izjemo Iskratela in Gorenja je preostalim družbam skupno predvsem to, da so jih ob pomoči Probanke in z njo povezanih podjetij prevzeli njihovi menedžerji. Z zadnjo dokapitalizacijo se je tako lastniško zaprl še zadnji člen poslovnega imperija Probanke, ki je po mnenju poznavalcev vreden več kot milijardo evrov. Glede na ugodno ceno dokapitalizacijske delnice se postavlja vprašanje, ali je to preveril tudi revizor in kdo je pravzaprav izbral družbe, ki so imele možnost vplačati dokapitalizacijske delnice. Na ta vprašanja nam v Probanki niso odgovorili. "Naši strateški delničarji z dokapitalizacijami ohranjajo lastniška razmerja na približno nespremenjenih ravneh, uprava pa izvaja svojo poslovno politiko v skladu s potrjeno strategijo in v okviru svojih pooblastil," na očitke, da so z dokapitalizacijo dokončno zaprli lastništvo Probanke, odgovarja Lahova. Pri konsolidaciji lastništva Probanke so sicer v zadnjih tednih opazne predvsem družbe, ki jih obvladuje brat Pajenkove Tomaž Ročnik. Pri nakupih mu občasno konkurirata tudi družba Monera in njen lastnik Matej Raščan, ki je na zadnji skupščini napovedal izpodbijanje skoraj vseh sklepov, ker so po njegovi oceni največji lastniki banke povezane osebe. Probanko pregleduje tudi Urad za varstvo konkurence (UVK), ki ga vodi Jani Soršak. Če bodo na UVK ugotovili povezanost lastnikov, bi bili posledično vsi sprejeti sklepi na zadnji skupščini vključno s pooblastilom upravi za povečanje osnovnega kapitala nični. Konzorcij iztisnil male delničarje Avtotehne Potem ko je konzorcij lastnikov na zadnji skupščini Avtotehne iz njenega lastništva iztisnil vse male delničarje, so njihove delnice prenesli na finducirani račun Centralne klirinško depotne družbe KDD. Tako Avtotehno v celoti obvladujejo njeni menedžerji, zbrani v družbi Hat, Probanka in družba SGP Kograd Igem v lasti Tomaža Ročnika. Pri prevzemu je sicer sodeloval tudi Medaljon, vendar je svoj celotni 20-odstotni delež pred dnevi prodal družbi Hat. Zakaj so se odločili za prodajo, ni znano, saj direktorica Medaljona Irena Stanka Čurin prodaje ni želela komentirati.
Prav tako ni želela odgovoriti niti na vprašanje, ali je bila cena pri prodaji višja od 111,95 evra, kolikor so ob iztisnitvi dobili mali delničarji. Spomnimo, da je konzorcij lastnikov Avtotehne sprva načrtoval, da bodo delnice, ki so bile v lasti malih delničarjev Avtotehne, prenesli na vse člane konzorcija, vendar so se nato premislili in predlagali prenos delnic na Medaljon.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/333406

/13/...tudi dividende pomagajo pri managerskem odkupu: Shocked

Menedžerji Probanke z visokimi dividendami odplačujejo prevzem Medaljona Probankini menedžerji na čelu s predsednico uprave Romano Pajenk bodo letos odplačali velik del stroškov, ki so jih imeli z lanskoletnim prevzemom Medaljona, sicer ključne družbe Probankinega poslovnega imperija. Medaljon bo namreč svojemu edinemu lastniku, družbi Profectus, ki je v lasti Probankinih menedžerjev, letos nakazal za kar 2,5 milijona evrov dividend, kar je celo 341.000 evrov več, kot je imel konec decembra lani Profectus lastnega kapitala. Po dostopnih podatkih je Profectus za prevzem Medaljona odštel okoli 17 milijonov evrov, medtem ko je imel Medaljon konec minulega leta 35 milijonov evrov kapitala, ustvaril pa je 7 milijonov evrov čistega dobička. V nadzornem svetu Medaljona pa bo prišlo do kadrovskih menjav, saj bosta Gregorja Drnovška in Boruta Bizjaka zamenjala Hermina Krt in Peter Lobnik. Ponovno naj bi bil za člana nadzornega sveta imenovan tudi Radovan Stonič. Vsem bodočim članom nadzornega sveta Medaljona je, poleg zaposlitve v Skupini Probanka, skupno tudi to, da so lastniki Profectusa.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/336577
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Sep 10, 2008 2:13 pm; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1110
Objavljeno: Tor Maj 27, 2008 10:47 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ABANKA VIPA d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...očitno so se tudi banke zbudile in pričele lastninsko konsolidacijo zato je v teku, tako kot pri Probanki, podoben postopek izključitve prednostne pravice in tako tudi neenakopravne obravnave malih delničarjev do nakupa tokrat lastnih delnic in morebitnih novih delnic v Abanki Vipa d.d.: Laughing

A-banka Vipa - nasprotni predlog zaradi neupoštevanja prednostne pravice Prispevek VZMD TV o okoliščinah in razlogih za nasprotni predlog na skupščini Abanke Vipa,ki ga je podal član VZMD Harald Karner,zaradi predlagane neutemeljene izključitve prednostne pravice pri spornemu nakupu lastnih delnic.

26.05.2008

Harald Karner, član VZMD in delničar Abanke Vipa, d.d., bo na 20. redni skupščini delničarjev Abanke Vipa, ki je sklicana 29. maja, ob 11. uri v hotelu Slon, ugovarjal predlogu uprave in podal nasprotna predloga sklepoma k 6. in 8. točki dnevnega reda skupščine. Sklep k točki 6 dnevnega reda se nanaša na izdajo pooblastila upravi za pridobivanje lastnih delnic in izključitev prednostne pravice pri odsvajanju lastnih delnic ter pooblašča upravo, da lahko v imenu in za račun Abanke Vipe, d.d., kupi lastne delnice, katerih delež ne sme presegati 10 % osnovnega kapitala, in sicer zaradi povečanja vrednosti premoženja banke ter zaradi obrambe pred sovražnimi prevzemi. Sklep k točki 8 dnevnega reda pooblašča upravo za povečanje osnovnega kapitala z izdajo novih rednih delnic z vplačili denarnih vložkov, osnovni kapital pa se lahko poveča največ do višine 15.022.533,80 €.

Za izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev pri pridobivanju lastnih delnic ni poznanih in navedenih razlogov, saj je mogoče prednostne pravice, dokler delnice ne kotirajo na borzi, uveljaviti tudi na drug način, denimo s ponudbo obstoječim delničarjem. Ker iz namena uporabe ne izhaja, da bi bilo treba posel opraviti hitro in hkrati, so vsa določila o višjih dovoljenih cenah nepotrebna. Njihova dopustitev bi pomenila neenakopravno obravnavo delničarjev, saj je cena, višja od tržne, pač oblika vračila kapitala delničarjem. Ta neenakopraven pristop Abanke Vipa je presenetljiv predvsem spričo dejstva, da je banka doslej pri svojih poslih postopala korektno do vseh delničarjev in bila pri njih tudi zelo uspešna. Zakaj je tokrat drugače? Banka ne daje pojasnil, te pa bi si delničarji nedvomno zaslužili. Delničarji imajo po zakonu predkupno pravico do nove delnice in do enake obravnave. Oblikovanje składa lastnih delnic z izključitvijo prednostne pravice ostalih delničarjev je torej v nasprotju z zakonom ter duhom borze, ki ponuja enake pogoje vsem. http://www.mali-delnicarji.si/?news=243&lang=slo in še vroči posnetek: http://www.youtube.com/watch?v=4VbkvT0ZOwU

/13/...zgoraj napovedano se že uresničuje, a v neželjeni smeri za upravo:

Državni Triglav stisnil upravo Abanke Na skupščini delničarjev Abanke Vipa bo frčalo perje Uprava Abanke pod vodstvom Aleša Žajdele bo danes dobila zeleno luč za dokapitalizacijo banke le, če se bo odrekla pooblastilu, s katerim bi delničarjem lahko izključila prednostno pravico do nakupa dokapitalizacijskih delnic. Na dokapitalizacijo banke se nanaša predlog za spremembo 15. člena statuta Abanke, ki govori o povečanju osnovnega kapitala banke za do 15 milijonov evrov do leta 2013. O tem predlogu bodo delničarji banke glasovali na koncu današnje seje, predvidoma pod deseto točko. Triglav postavil upravo v kot Vendar pa se je zapletlo. Uprava delničarjem predlaga, in to je podprl tudi nadzorni svet (NS) Abanke, da omogočijo izključitev prednostne pravice do nakupa dokapitalizacijskih delnic. Temu pa nasprotuje pretežno državna Zavarovalnica Triglav (ZT) in mali delničar Abanke Harald Karner. Ker ZT obvladuje tretjino kapitala Abanke, sklep pa mora za izglasovanje podpreti vsaj 75 odstotkov kapitala na skupščini, bo morala uprava Abanke - če želi omogočiti dokapitalizacijo banke - popustiti predlogu ZT in zdajšnjim delničarjem pustiti prednostno pravico do nakupa novih delnic. Omenimo, da je uprava Abanke pred kratkim zanikala namige, da je njen predlog pisan na kožo zlasti Savi, ki je s 23,8 odstotka druga največja lastnica Abanke, ki ima v nasprotju z ZT neposrednega zastopnika v NS Abanke in ki želi Abanko združiti z Gorenjsko banko (GB), katere prevladujoča lastnica je. Predlog ZT poznavalci razumejo tudi kot znamenje, da se v času te vlade zagotovo ne bo premaknilo povezovanje Abanke in GB, ki mu je naklonjena tudi uprava Abanke. Bohorič in Trošt med nadzornike Abanke Sava bo danes zelo verjetno v sedemčlanskem NS banke dobila še eno mesto; nanj je predlagan sam prvi mož Save Janez Bohorič, na ta predlog pa do včeraj ni bilo nasprotnega predloga. Kot novinec v NS je predlagan še prvi mož Hita Niko Trošt. Delničarji, Abanke jih ima več kot tisoč, bodo danes med drugim odločili še o delitvi lanskega bilančnega dobička. Od 22,7 milijona evrov naj bi šlo v rezerve 15,4 milijona, za dividende pa 7,3 milijona (na delnico 1,01 evra bruto, kolikor je bilo lani). http://www.finance.si/214300/Dr%BEavni_Triglav_stisnil_upravo_Abanke
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Sep 10, 2008 2:13 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1110
Objavljeno: Tor Maj 27, 2008 11:25 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KRAS d.d. - FARMA IHAN d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...scenarij iztisnitve je uspel tudi v Farmi Ihan.d.d. tako, da se sedaj pridružujejo že vsem že zmanipuliranim iztisnjenim malim delničarjem, ki bodo za delnico dobili premajhno odpravnino 52,3EUR: Razz

Farma Ihan tik pred skupščino popustila Krasu, sklep o iztisnitvi malih delničarjev izglasovan Na skupščini družbe Kras, ki je bila prejšnji teden, so delničarji vendarle izglasovali sklep o iztisnitvi malih delničarjev, ki bodo za delnico prejeli 52,3 evra odpravnine.
Dan pred skupščino so Farme Ihan umaknile predlog za izdajo začasne odredbe. Kaj je razlog za to, v petek pri generalnemu direktorju Farme Ihan Marku Višnarju in predsedniku uprave Krasa Edvardu Fondi nismo uspeli preveriti. Le štiri dni pred skupščino Krasa je kazalo, da do iztisnitve malih delničarjev ne bo prišlo.

BRINOVKA

Manjšinski delničar Farma Ihan je namreč pri okrajnem sodišču v Sežani vložil predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče družbi Brinovka, ki je v lasti menedžerjev Krasa in je lastnica 93 odstotkov delnic Krasa, naložilo umaknitev glasovanja o umiku lastnih delnic z dnevnega reda skupščine. Sodišče je na podlagi predloženih dokazov ocenilo, da je Brinovka kršila veljavne predpise s trgovanjem z lastnimi delnicami Krasa v obdobju od leta 2003 do leta 2007 in pri tem oškodovala manjšinske delničarje, ki naj bi bili iztisnjeni iz družbe Kras. Spomnimo, da je 28 odstotkov lastnih delnic Kras v preteklosti brez ponudbe preostalim delničarjem prodal svetovalni družbi Taxgroup po 60 evrov, medtem ko so čez dva tedna od zadruge Vinakras skoraj desetino delnic odkupili po ceni 120 evrov. Delnice, ki jih je kupil Taxgroup, je kasneje kupila Brinovka. Dan pred skupščino so Farme Ihan umaknile predlog za izdajo začasne odredbe. Kaj je razlog za to, v petek pri generalnemu direktorju Farme Ihan Marku Višnarju in predsedniku uprave Krasa Edvardu Fondi nismo uspeli preveriti. Ker je Kras s pomočjo Taxgroupa v preteklosti poskušal sovražno prevzeti Farme Ihan in pridobil 30-odstotni delež v družbi pooblaščenki Emona Ihan, lahko sklepamo, da sta zdaj Fonda in Višnar sklenila dogovor, na podlagi katerega se bo Kras umaknil iz lastniške strukture Farm Ihan. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/329929

/13/...tako so presegli mejo 90%,ki je podlaga za iztisnitev malih delničarjev: Razz

Zaposleni imajo že več kot 90 odstotkov Farm Ihan Emona Farma Ihan, družba pooblaščenka, je od podjetja Neos kupila 34,36-odstotni lastniški delež Farm Ihan in povečala svoj delež v družbi na 91,86 odstotka. Po besedah direktorja družbe pooblaščenke, ki je hkrati tudi direktor Farme Ihan Marka Višnarja so se za nakup odločili, ker so bile delnice naprodaj. Koliko je Emona Farma Ihan odštela za Neosov delež, Višnar ni hotel razkriti. V bližnji prihodnosti lahko pričakujemo, da bo Emona Farma Ihan kupila še 3,80-odstotni delež Farm Ihan od Krasa in 3,71-odstotni delež od podjetja Taxgroup, ki ima naj bi delnice hranil za Kras. Razlog za to je, da so tik pred junijsko skupščino Krasa Farme Ihan in Kras dosegli premirje. Pred skupščino je Farma Ihan pri okrajnem sodišču v Sežani vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče družbi Brinovka, ki je v lasti menedžerjev Krasa in je lastnica 93 odstotkov delnic Krasa, naložilo prepoved glasovanja o umiku lastnih delnic. Sodišče je na podlagi predloženih dokazov ocenilo, da je Brinovka kršila veljavne predpise s trgovanjem z lastnimi delnicami Krasa v obdobju od leta 2003 do leta 2007 in pri tem oškodovala manjšinske delničarje, ki naj bi bili iztisnjeni iz družbe Kras. Ker pa je Farma Ihan dan pred skupščino umaknila predlog za izdajo začasne odredbe, je bil predlog o iztisnitvi malih delničarjev izglasovan. Ali lahko pričakujemo, da bodo Farme Ihan v bližnji prihodnosti iz družbe iztisnile male delničarje? »Da bi se s tem zdaj ukvarjali, nimamo energije. Če se bo izkazalo za potrebno, pa bomo to storili,« odgovarja Višnar. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/336933
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Sep 10, 2008 2:13 pm; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1110
Objavljeno: Sre Maj 28, 2008 1:32 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

STARANJE PREBIVALSTVA IN NJIHOVA ZAPOSLJIVOST

/13/...ob zelo jasnih demografskih gibanjih v Sloveniji se povečujejo pritiski na pokojninsko blagajno in ob tem zavedajoč se na pomen varčevanja za starost: Twisted Evil

V povprečju z 2000 evri zbrane premije

Kar v 71 odstotkov slovenskih podjetij ne želijo zadržati starejših zaposlenih in le v štirih odstotkih podjetij imajo zanje posebne programe
Na okrogli miza Staranje prebivalstva Izziv in odgovornost države, podjetij ter posameznikov: Helena Bester, dr. Vlado Dimovski, dr. Jože Ramovš, Jože Smole, dr. Boris Dular in Uroš Slavinec. O staranju prebivalstva kot izzivu in odgovornosti države, podjetij in posameznikov je bil govor na včerajšnji okrogli mizi, ki so jo v Ljubljani pripravili predstavniki Kapitalske družbe (Kad). Okroglo mizo so organizirali ob raziskavi, ki so jo izvedli skupaj z Inštitutom za management in organizacijo pri ljubljanski ekonomski fakulteti. Kot je dejal Tomaž Toplak, predsednik uprave Kada, je treba javnost ozaveščati o demografskih spremembah in nujnosti varčevanja za starost, so pa z raziskavo posebej želeli preveriti, kakšen je v podjetjih odnos do starejših zaposlenih. Nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve, zdaj pa predstavnik omenjenega inštituta na ljubljanski ekonomski fakulteti, dr. Vlado Dimovski, je omenil, da bo staranje prebivalstva bistveno spremenilo družbo kot celoto, kar se bo odrazilo tudi v podjetjih. Ekonomske posledice pa so vidne tako, da nam na določenih področjih že primanjkuje delovne sile, povečujejo se tudi pritiski na izdatke države, ne le na pokojninsko, temveč tudi na zdravstveno blagajno. Ker je tudi vedno več zelo starih ljudi, zna biti v prihodnosti velika težava dolgotrajna oskrba, za katero bo treba najti povsem nov financiranja. Težava je tudi v tem, ker smo v Sloveniji v okviru EU precej pri dnu, kar se tiče deleža zaposlenih v starosti od 55 do 64 let.
Pri nas je v tej starosti 32-odstotna zaposlenost, cilj EU do leta 2010 je pri 50 odstotkih. Le desetina iskalcev zaposlitve povpraša tudi po dodatni pokojnini Med v raziskavi anketiranimi se jih velika večina zaveda problema zniževanja osnovnih pokojnin, pa tudi, da je dodatno pokojninsko zavarovanje (DPZ) primerna oblika tovrstnega varčevanja. Vendar le desetina iskalcev prve zaposlitve, zlasti zaradi njihove mladosti tudi vpraša, ali jim delodajalec nudi DPZ kot boniteto, medtem ko skoraj 60 odstotkov podjetij ta podatek razkrije. Za nevključitev zavarovancev v DPZ, tako Dimovski, gre iskati razlog v nezainteresiranosti vodstev podjetij in v pomanjkanju denarja, opozarja pa, da bodo za državo zlasti problem delovno intenzivne panoge, zlasti tekstilna, kjer DPZ praktično ne prakticirajo. Sistem DPZ je vedno bolj vpet v naše življenje, meni Helena Bešter, članica uprave Kada, in doda, da država ni storila nič konkretnega, da bi se sistem primerno razvijal. Poudarila je, da so že bile ideje o obveznem DPZ, a da se v nekaterih tranzicijskih državah to ni izkazalo za najboljše, a vseeno te možnosti ne bi zavrnila. Opozorila je tudi na prenizko vplačevanje premij DPZ, zlasti pri javnih uslužbencih, ki ne bodo mogli računati na zadovoljivo dodatno pokojnino. Trenutno imajo posamezniki v povprečju zbrane za 2000 evrov premije. Sistem DPZ pa se po njenem prepričanju ne bo spremenil kar sam od sebe, ampak bo treba povečati davčne olajšave. Produktivnost starejših ni nižja? Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole pa je dejal, da bo staranje prebivalstva neugodno vplivalo na gospodarsko rast in na znižanje števila delovno sposobnih. Po njegovih podatkih se v približno 40 odstotkih podjetij zavedajo problema staranja zaposlenih in tam tudi ukrepajo - s prilagajanjem delovnega okolja, izobraževanjem, pri spremembi organizacije dela. Za pozitivne lastnosti starejših zaposlenih se štejejo delovne izkušnje, pripadnost podjetju, odgovornost in zanesljivost, za slabe pa nizka mobilnost, slabša prilagodljivost, manjša tehnološka pismenost, slabše znanje tujih jezikov, ni pa bil izpostavljen problem nižje produktivnosti. Zanimivo, da kar v 80 odstotkov slovenskih podjetij ne zaposlujejo starejših od 55 let, ker ni prijav in ker ti kandidati nimajo primernih kvalifikacij. Pri delodajalcih pa tudi niso priljubljeni, ker imajo več dopusta, višji dodatek za delovno dobo in ker je oteženo nadurno in drugo zaposlovanje. Tudi dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, je menil, da se v Evropi zavedajo, da je staranje prebivalstva eden največjih problemov v družbi, ter da bi lahko bile razmere kritične že čez 5 do 10 let. V naslednjih letih se bo število starejših od 85 let, ki bodo potrebni dolgotrajne oskrbe, povečalo za štirikrat. Opozoril je, da smo v Sloveniji med zadnjimi na področju medgeneracijskega sodelovanja, med vodilnimi pa po samoiniciativnosti. Podjetja, ki bodo dosegla medgeneracijsko sožitje, bodo na dolgi rok uspešnejša, meni Ramovš, pa tudi da bo izobraževalni sistem kmalu od medijev prevzel največjo izobraževalno moč. Konkretne izkušnje s staranjem zaposlenih sta predstavila Uroš Slavinec, predsednik uprave Heliosa, in dr. Boris Dular, v novomeški Krki direktor kadrovskega sektorja. V Heliosu imajo 15 odstotkov zaposlenih, ki so starejši od 50 let. So pa njihovi starejši zaradi specifičnih znanj neprecenljivi in praktično nenadomestljivi, med njimi so tudi slabi delavci, je dejal Slavinec. Pri starejših opaža tudi slabšo mobilnost, bodo pa posebne programe zanje šele pripravili. Po Dularjevih besedah so v Krki spremenili filozofijo glede starejših zaposlenih, saj nekomu pri 48 letih ne rečejo, da ima še nekaj let do upokojitve, ampak da ima pred sabo še 15 let aktivne dobe. Invalidom in tistim z omejeno delovno sposobnostjo, ki jih je pri njih v Sloveniji 12 odstotkov, so poiskali zmožnostim primerno delo in tudi znižali število dni bolniškega dopusta.
http://www.vecer.si/clanek2008052805328630

55 LET

/13/...drugi vidik je tudi zaposlovanje starejšega kadra, saj je skoraj 80% delodajalcev odgovorilo, da niso v zadnjih treh letih zaposlili nikogar, ki bi bil starejši kot 55 let, kar bo potrebno v prihodnje nedvomno temeljito spremeniti in prevetriti zakonodajo na tem področju: Twisted Evil

Cenijo izkušnje starejših, vendar raje zaposlijo mlade Odnos delodajalcev do zaposlovanja starejših Podjetja, ki so zaposlila starejšega delavca v zadnjih treh letih. Delež starejših delavcev v podjetjih. Skoraj 80 odstotkov delodajalcev v Sloveniji v zadnjih treh letih ni zaposlilo delavca, ki bi bil starejši od 55 let. Vzroki? Nismo dobili nobene prijave starejših kandidatov, niso ustrezali našim zahtevam, niso imeli ustreznih kvalifikacij ali naše podjetje ne zaposluje starejših delavcev, so bili odgovori, ki so jih najpogosteje dali v raziskavi o staranju delovne sile. Opravilo jo je Združenje delodajalcev Slovenije v podjetjih šestih držav, poleg Slovenije še v Avstriji, na Češkem, Hrvaškem, Madžarskem in Slovaškem.
Na vprašalnike je odgovorilo nekaj manj kot 1300 delodajalcev, pri katerih je zaposlenih več kot 630.000 delavcev; več kot 40 odstotkov podjetij je malih (do 50 zaposlenih), slaba tretjina srednjih in manj kot 30 odstotkov velikih (več kot 250 zaposlenih). Zlasti v Sloveniji so med 240 podjetji, ki so se odzvala, prevladovala prva (bilo jih je več kot 40 odstotkov, med vsemi sodelujočimi je bilo največ podjetij iz proizvodnje) in verjetno je tudi to vzrok, da so delodajalci pri zaposlovanju starejših v preteklih letih navedli takšne rezultate, dodaten vzrok je tudi dokaj zgodnja upokojitvena doba, sta v razlagi sklepali Grit Ackerman in Tatjana Pajnkihar iz Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS). Tudi v drugih državah so bili odgovori na to vprašanje podobni, le deleži so bili manjši: da v zadnjih letih niso zaposlili človeka, ki bi bil starejši od 55 let, je odgovorilo skoraj 60 odstotkov anketiranih podjetij. Med pojasnili prevladujeta odgovora, da niso dobili njihovih prijav in da je politika podjetja, da ne zaposluje starejših, tretji pa je bil, da jim prinaša zaposlovanje teh ljudi višje stroške.
Zaradi teh so se pritoževali tudi delodajalci v Sloveniji; med ovirami za zaposlovanje starejših od 55 let so sicer poudarili predvsem, da imajo ti več plačanega dopusta, da so manj fleksibilni in mobilni kot mladi in da jim morajo zaradi delovne dobe dati višjo plačo. Moti jih tudi, da imajo več zakonskih varoval pri nadurnem, nočnem in izmenskem delu in da je pri njih tveganje za zdravje bistveno večje. Podjetja vseh šestih držav so na vrh postavila manjšo fleksibilnost, pripravljenost za timsko delo in mobilnost in nato višjo plačo zaradi delovne dobe, veliko manj pa so izpostavila strožjo zakonodajo in tveganje, da bodo več odsotni kot mladi. Pogrešajo obvladovanje tehnologije Med lastnostmi, ki jih cenijo pri starejših, so navedli delovne izkušnje, lojalnost, strokovno znanje, mentorstvo ter odgovornost in zanesljivost. Na dnu so bile lastnosti, ki jih pripisujejo predvsem mladim – mobilnost, znanje jezikov, obvladovanje sodobne tehnologije ter prilagodljivost in timsko delo. Anketirani delodajalci se večinoma zavedajo, da bodo starejši v prihodnje igrali pomembnejšo vlogo na trgu dela – tako je odgovorilo več kot 40 odstotkov anketiranih v vseh državah (v Sloveniji je bil rezultat podoben), s tem se ni strinjala četrtina. Kljub temu zavedanju jih je povsem pozitiven odnos do njihovega zaposlovanja pokazalo le slabih 18 odstotkov, 30 odstotkov negativnega, preostali pa ga podpirajo, vendar pod nekaterimi pogoji. Negativno stališče je zaslediti predvsem v malih podjetjih. Pri izrazito odklonilnem stališču izstopa predvsem Slovenija, približa se ji še Hrvaška. Skoraj polovica naših podjetij, ki se sicer v več kot 60 odstotkih strinjajo, da bo treba dvigniti upokojitveno starost, niti še ni začela uvajati ukrepov, s katerimi bi upoštevala ugotovitev, da bodo starejši pomemben del trga dela, pa čeprav jih je več kot polovica potožila, da so imeli težave z iskanjem ustreznega kadra.
http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,300071
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Dec 17, 2008 2:49 pm; skupaj popravljeno 1 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli