Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 23 Feb 2011 00:23; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Sep 06, 2008 12:06 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 30

PREDSEDNIŠKE PLAČE

/13/...ob različnih analizah, ki se vsakodnevno pojavljajo, so nedvomno predsedniške plače nekaj najbolj zanimivega, saj jo marsikateri državni uskužbenec pri nas prekaša: Confused

Med balkanskimi predsedniki največ zasluži Mesić

Mesić naj bi mesečno zaslužil 3600 evrov, Kosovski predsednik Sejdiu pa 200 evrov manj.
Kosovski predsednik Fatmir Sejdiu se po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug ponaša z mesečno plačo, ki je v primerjavi z ostalimi predsedniki na Balkanu med najvišjimi.
Kot je v raziskavi ugotovila raziskovalna mreža Balkan insajt, ga po mesečnem zaslužku s 3600 evri mesečne plače prekaša le hrvaški predsednik Stipe Mesić. Neimenovani viri Balkan insajta v kosovski vladi so pojasnili, da Sejdiu že od 15. junija, odkar je začela veljati kosovska ustava, prejema 3400 evrov mesečne plače, medtem ko naj bi do tedaj prejemal 2612 evrov mesečnega zaslužka.
Medtem je Sejdiujev tiskovni predstavnik Džavit Bećiri potrdil, da se je plača predsednika Kosova po 15. juniju zares povečala, vendar naj bi ta po njegovih besedah znašala "le" 3100 evrov, poleg tega pa naj Sejdiu ne bi imel nikakršnih finančnih bonitet iz proračuna. Po navedbah Balkan insajta naj bi bil po višini mesečne plače na prvem mestu na Balkanu hrvaški predsednik Mesić s 3600 evri.
Hrvaškemu in kosovskemu predsedniku na tretjem mestu sledi albanski predsednik Bamir Topi, ki na mesec zasluži 2100 evrov, četrti pa je srbski predsednik Boris Tadić s 1900 evri mesečne plače.
http://www.vecer.com/clanek2008090605358591

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Sep 06, 2008 3:55 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

VZAJEMNA d.v.z.

/13/...že velikokrat je bilo slišati o največji zdravstveni zavarovalnici pri nas s skoraj 900.000 zavarovanci, najprej o določitvi pripadajočih deležih za vsakega zavarovanca in ob istočasnem statusnem preoblikovanju družbe za vzajemna zavarovanja v delniško družbo, potem o zapletih s predsednikom uprave Markom Jakličem in (ne)uspelo združitvijo z drugo zdravstveno zavarovalnico AdriaticomSlovenico d.d. in še opisano na strani 4 in 7 ter sedaj še z zadnjo skupščinsko spakedranščino: Embarassed

Začetek poslovanja 01.11.1999
Osnovni kapital: 3.138.040,39 €
Odvisne družbe v 100% Vzajemne d.v.z.
VZAJEMNASTIK d.o.o. - osnovni kapital 8.763 €
Prihodki za leto 2007: 232.238.000 €
Odhodki za leto 2007: 223.340.000 €
Rezultat obdobja: 6.086.000 €
Letno revidirano poročilo za leto 2007: http://www.vzajemna.si/uploaded/pdf/letnaporocila/revidirano%20letno%20porocilo%20za%20leto%202007-z%20mnenji-splet.pdf

POZIV ZAVAROVANCEM VZAJEMNE, d.v.z.

VZMD ustanavlja Sekcijo Vzajemna Zavarovance Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z., obveščamo, da je Vzajemna napovedala povezovanje z zavarovalnico Adriatic Slovenica. Ker ste zavarovanci Vzajemne hkrati tudi člani in lastniki zavarovalnice, bi morali, ob morebitni združitvi oz. prenosu premoženja na Adriatic Slovenico, prejeti delnice nove, združene družbe in tako postati njeni delničarji. V VZMD smo se v skladu z našim poslanstvom odločili, da bomo skušali zagotoviti nadzor procesa združevanja, z namenom zaščite interesov lastnikov (zavarovancev) Vzajemne, ki vas je, po naših informacijah, blizu 900.000, pri čemer ste vsi potencialni mali delničarji. Doslej smo v okviru naših prizadevanj od uprave Vzajemne pridobili naslednja zagotovila:
* Združenju bo dostopna dokumentacija v zvezi s povezovanjem, Vzajemna bo VZMD in njegovi sekciji na voljo za vse informacije in pojasnila ter bo na vprašanja VZMD odgovarjala v roku 48 ur;
* VZMD lahko sodeluje pri iskanju rešitev za zagotovitev ustrezne organizacije skupščine Vzajemne in obveščanje zavarovancev s pomočjo VZMD;
* VZMD se lahko pred sprejemanjem odločitev oz. obravnavo združevanja na skupščini Vzajemne seznani in opredeli do dokumentacije v zvezi s povezovanjem, naprimer s cenitvami in določitvijo menjalnega razmerja, na podlagi katerega bodo zavarovanci Vzajemne dobili delnice;
* Združenju bo omogočeno celovito obveščanje, v Sekcijo vključenih lastnikov Vzajemne, o vseh relevantnih dejstvih in okoliščinah. VZMD je v zadnjih mesecih sistematično zbiralo in uspelo pridobiti številne informacije in zagotovila v zvezi z napovedanim povezovanjem. Pri naših nadaljnjih aktivnostih pa bo bistvenega pomena množičnost in složnost pa tudi usklajenost, strokovna utemeljenost in domišljenost postopkov in ravnanj. VZMD je pripravljeno v procesu združevanja Vzajemne z Adriatic Slovenico potencialnim malim delničarjem nuditi vso razpoložljivo infrastrukturo, strokovno pomoč in informacije.
Zato je toliko pomembneje, da se vključite v VZMD oz. našo Sekcijo Vzajemna ter v okviru in s pomočjo Združenja izkoristite in udejanjite vse legalne možnosti za zaščito vaših interesov in premoženja iz tega naslova.
V minulem letu smo, v imenu združenih malih delničarjev – prav zaradi organiziranega skupnega nastopa v okviru VZMD, na nekaterih skupščinah družb preprečili sprejem odločitev, ki bi bile v škodo malih delničarjev, spet na drugih skupščinah, pogajanjih, postopkih ipd. pa dosegli sprejem odločitev, ki so v prid malim delničarjem.
Vabimo vas, da izpolnite priloženo pristopno izjavo in nam jo do 10. marca 2007 pošljete na zgoraj navedeni naslov sedeža Združenja.
Pristopno izjavo lahko izpolnite in odpošljete tudi v elektronski obliki na naši spletni strani www.vzmd.si/vzajemna.
Za vse dodatne informacije pa smo dosegljivi vsak delavnik na zgoraj navedenih številkah in naslovih. Lep pozdrav in srečno, mag. Kristjan Verbič predsednik VZMD

/13/...stališča sekcije o povezovanju z AdriaticSlovenico d.d. in oblikovanju skupščine: Embarassed

Pozno sinoči se je konstituiral Izvršni odbor Sekcije Vzajemna (IOS) ter sprejel pomembna stališča v zvezi s predlaganim prenosom lastništva z Vzajemne na AdriaticSlovenico ter organiziranim nastopom zavarovancev na skupščini Vzajemne.

11.04.2007

Pozno sinoči se je konstituiral Izvršni odbor Sekcije Vzajemna pri VZMD.
Po uvodni predstavitvi dosedanjih aktivnosti povezanih z Vzajemno je predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič na Izvršni odbor Sekcije (IOS) ter njenega predsednika dr. Ludvika Toplaka prenesel pretežni del nalog priprave stališč in usmerjanja dela na tem področju. V nadaljevanju svoje prve seje je IOS Vzajemna opravil splošno obravnavo obširne in kompleksne problematike napovedanega prenosa premoženja Vzajemne na AdriaticSlovenico. V okviru razprave je IOS sklenil, naj VZMD takoj prične z aktivnostmi za organizirano zbiranje pooblastil zavarovancev Vzajemne za glasovanje na skupščini. IOS je skušal izoblikovati tudi stališče do sklepa o prenosu premoženja Vzajemne, kot ga predlaga sklicatelj skupščine, pri čemer je večina članov izrazila nasprotovanje predlogu oz. prepričanje, da je lahko na podlagi podatkov, s katerimi trenutno razpolagajo, stališče Združenja le proti.
Vendar so, glede na dejstvo, da so dodatno relevantno in dokaj zajetno dokumentacijo prejeli še pred samo sejo, sklenili, da bo IOS dokončno stališče sprejel takoj po proučitvi dodatne dokumentacije, predvidoma čez dva dni, na svoji drugi seji, v četrtek, 12. 4. 2007.
OS Vzajemna pri VZMD je sejo sklenil s soglasno IZJAVO ZA JAVNOST
1.Predlagamo vodstvu Vzajemne, da razkrije javnosti vse podatke ter posreduje VZMD vpogled v spisek vseh zavarovancev (lastnikov), finančno in pravno dokumentacijo.
2.Predlaga vodstvu Vzajemne, da ponovno preuči ustreznost razpisa skupščine pred prazniki na Velikonočni petek ter ustreznost rokov in takega sklica z moralo in javnim redom ter osnovnim namenom Vzajemne, to je vzajemnost.
3.Poziva zavarovance Vzajemne, da se prijavijo v sekcijo Vzajemne pri VZMD s pooblastilom za zastopanje njihovih interesov na seji skupščine na naslov: VZMD, Salendrova 4, 1000 Ljubljana, na: info@vzmd.si ali na www.vzmd.si/vzajemna
4.Poziva vlado Republike Slovenije, zlasti pristojno Ministrstvo za zdravje, da glede na svojo odgovornost ustrezno ukrepa, glede na opuščeno obvezo iz ustavne odločbe, da bi v roku predložili ustrezen poseben zakon v zaščito pribl. 900.000 lastnikov Vzajemne d.v.z. in njihovih družin. 5.Poziva druge pristojne organe oblasti Republike Slovenije, zlasti Predsednika Republike, Varuhinjo človekovih pravic, da preučijo in ustrezno ukrepajo v zaščito 900 tisoč zavarovancev v Republiki Sloveniji in njihovih družin da se tako zaščiti pravičnost in trajnostni razvoj.
6.Poziva Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo za zavarovalni nadzor, da v skladu s svojimi pooblastili ustrezno ukrepajo v zaščito 900 tisoč trenutnih lastnikov, zavarovancev in bodočih malih delničarjev.
7.Poziva predstavnike pravne in finančne stroke, da v skladu s profesionalno etiko nesebično prispevajo k zaščiti interesov članov Vzajemne d.v.z.
8.Poziva medije, da objektivno obveščajo javnost in s tem omogočijo 900 tisoč zavarovancem in njihovim družinam ustrezno zaščito njihovih interesov.
9.Poziva vodstva zlasti parlamentarnih političnih strank, da izpričajo svojo predanost za interese 900.000 Slovencev in njihovih družin.
10.Pozivajo moralne avtoritete v družbi in državi, da s svojim glasom in dejanji zaščitijo interese 900 tisoč zavarovancev in njihovih družin ter s tem interese socialnega, pravnega in moralnega reda. Prof. dr. Ludvik Toplak Predsednik IO Sekcije Vzajemna pri VZMD
http://www.mali-delnicarji.si/?news=169&lang=slo

/13/...prišlo je celo do sramotnega in nizkotnega medijskega linča: Embarassed

KONSTRUIRAN MEDIJSKI LINČ NAD VZMD

Najvidnejši predstavniki VZMD doživljajo strahovite pritiske, pričel pa se je konstruiran medijski linč, z namenom diskreditacije VZMD, ki je zaradi prenosa lastništva Vzajemne edino napovedalo organiziranje 900.000 zavarovancev – lastnikov Vzajemne. - 13.04.2007

»Izdatnejše pritiske ter poskuse javne očrnitve društva VZMD in njegovih predstavnikov sem pravzaprav pričakoval, saj prenos lastništva Vzajemne na AdriaticSlovenico neposredno zadeva približno polovico državljanov Republike Slovenije, hkrati pa gre za »prevzem«, ki je tudi v kapitalskem smislu po svojem obsegu primerljiv s procesom privatizacije oz. eden njegovih zadnjih odmevov. Temu primerno interesno prejkoslej sega v same vrhove tako ekonomske kot politične moči in posledično tudi medijskega vpliva v Republiki Sloveniji. V teh velikih igrah - nekaj smo jih lahko le nemo spremljali - pa je mali delničar, kakor tudi "mali" človek seveda moteč dejavnik, ki mu je dopuščeno le, da se prikloni. Proti temu se bo Združenje borilo, vsaj dokler bom tu,« je pozno sinoči, po pregledu medijskih odzivov na prelomno 2. sejo Izvršnega odbora Sekcije (IOS) Vzajemna povedal predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič. Seja, na kateri se je sprejemalo dokončno stališče IOS do prenosa premoženja Vzajemne zavarovalnice na AdriaticSlovenico, d.d., se je tako že pričela v vzdušju izrednih razmer. Pred vhodnimi vrati sedeža VZMD je namreč član Združenja (elektronsko prijavil k članstvu le nekaj ur pred tem) sklical tiskovno konferenco, na kateri je predstavil svoj pamflet z izmišljenimi in zlonamernimi očitki na račun VZMD. Zgovorno je dejstvo, da je bil dotični posameznik - sicer tudi funkcionar parlamentarne politične stranke – z žaljivo provokacijo deležen neprimerno večje medijske pozornosti kot katerikoli med številnimi dosežki in uspehi Združenja, čeprav je od teh doslej imelo neposredne koristi vsaj 600.000 državljanov.

V čigavem interesu?!

Morda javnosti do obveščenosti ali socialne pravičnosti?! Interesu javnosti do obveščenosti pa tudi socialni pravičnosti bi bilo vsekakor neprimerno bolj zadoščeno, če bi medijski prostor namenili problematiki prenosa lastništva Vzajemne zavarovalnice na zavarovalnico AdriaticSlovenica, d.d., o čemer lahko odločite le edini lastniki Vzajemne – njeni zavarovanci, ki vas je 900.000. Vsak od vas ima na že sklicani skupščini en glas, ki lahko odloči o usodi vaše lastnine in pravic iz tega naslova. Ker se boste le redki odločili za neposredno udeležbo na skupščini, je VZMD doslej edino pristopilo k organiziranemu javnemu zbiranju pooblastil za udeležbo na skupščini z jasnim namenom: poskušati izboljšati položaj zavarovancev (lastnikov) tako, da se skuša s pogajanji zagotoviti najugodnejše menjalno razmerje ter pomembnejši vpliv sedanjih zavarovancev kot potencialnih delničarjev na sprejemanje odločitev v »prevzemni« družbi Adriatic Slovenica. V čigavem interesu je, da zavarovanci – edini lastniki – o tem niso osveščeni in obveščeni?! Edino VZMD, je že pred dobrim mesecem dni s plačanimi oglasi – drugače ni bilo mogoče(!) – v vseh slovenskih časnikih opozarjala na proces prenosa premoženja Vzajemne na AdriaticSlovenico ter pozivala zavarovance k nadzoru in vplivu na sprejem takšne odločitve, tudi preko napovedane ustanovitve Sekcije Vzajemna v okviru VZMD. Zato je na včerajšnji 2. seji Izvršnega odbora Sekcije (IOS) Vzajemna ta sprejel sklepe o organiziranem zbiranju pooblastil za zastopanje interesov zavarovancev na sklicani skupščini Vzajemne, predlogu pooblaščenca s strani VZMD in vsebini pooblastila. IOS načeloma ne nasprotuje prenosu premoženja Vzajemne, d.v.z., na Adriatic Slovenico, saj je treba dokončno uresničiti zakonsko določbo o tem, da so lastniki zavarovalnice njeni člani. Je pa nujno podrobno proučiti vso dokumentacijo ter poskušati izboljšati položaj zavarovancev (lastnikov) tako, da se skuša s pogajanji zagotoviti najugodnejše menjalno razmerje ter pomembnejši vpliv sedanjih zavarovancev kot potencialnih delničarjev na sprejemanje odločitev v »prevzemni« družbi Adriatic Slovenica.
V ta namen je Izvršni odbor Sekcije Vzajemna pri VZMD priporočil glasovanje PROTI prenosu lastništva Vzajemne na AdriaticSlovenico.
http://www.mali-delnicarji.si/?news=170&lang=slo

Siva lisa Vzajemne

Na skupščini Vzajemne bodo odločali o dveh novih nadzornikih, pooblastila se zbirajo od vrat do vrat, odloča pa običajno do dva odstotka članov. Prokurist Vzajemne Marko Jaklič naj bi se po ustoličenju dveh novih nadzornikov poslovil z mesta prokurista Vzajemne, seveda če jutri ne bo presenečenj. V sredo se bo na skupščini Vzajemne, ki ima slab milijon članov (zavarovancev), odločalo o dveh novih nadzornikih. Na dnevnem redu je tudi potrditev sklepov za širitev na segment življenjskih zavarovanj. Zavarovanec Marko Rogl, sicer odvetnik, je že na zadnji skupščini konec junija napovedal izpodbojno tožbo, saj je " uporaba drugih rezerv iz dobička Vzajemne za kapital zavarovalnih poslov iz skupine komercialnih življenjskih zavarovanj v nasprotju z zakonom in bistvom vzajemne zavarovalnice," je povedal Rogl. Podrobnosti tožbe ni želel komentirati, potrdil pa je, da ga zastopa odvetniška pisarna Kozinc. Skupščina bo glasovala tudi o imenovanju Alenke Janžekovič Kavšek in odvetnika Dejana Rituperja za nadzornika. Nadomestila bosta odpoklicana Francija Strajnarja in Damjana Gregorca. Že dlje se špekulira, da naj bi nov NS iz mesta prokurista nato razrešil nekdanjega prvega moža Vzajemne Marka Jakliča. Ta včeraj ni želel komentirati prihajajoče skupščine niti potrditi, ali se je bo udeležil. Zbiranje pooblastil Tudi tokrat zbiranje pooblastil poteka od vrat do vrat, od prijatelja do prijatelja in od družbe do družbe, o čemer smo v Žurnalu24 že pisali. Na Vzajemni priznavajo, da postopek organiziranega zbiranja pooblastil ne obstaja. Določba zakona o gospodarskih družbah, ki določa, da je treba vsakemu delničarju omogočiti vpogled v podatke, kdo so lastniki družbe, pa za Vzajemno ne velja. Tako se lahko na vsaki skupščini zgodi, da tisti, ki je najbolj spreten pri zbiranju pooblastil, uveljavi svoj interes. Zadnje skupščine se je udeležilo 47 članov in pooblaščencev. Zastopanih je bilo 20 tisoč članov ali dva odstotka kapitala. Vsi razen enega so glasovali http://www.zurnal24.si/Siva-lisa-Vzajemne/novice/gospodarstvo/65444

Zaplet na Vzajemni

Skupščina Vzajemne je bila končana v pičlih šestnajstih minutah. Član zavarovalnice Marko Rogl ni prišel do besede, spet pa je bila napovedana izpodbojna tožba. Skupščine se je udeležilo 41 članov in pooblaščencev. Stol Marka Jakliča je ostal prazen. V nadzornem svetu Vzajemne sta po novem še murskosoboški odvetnik Dejan Rituper in Semičan Ivan Sepaher. Na skupščini ju je, čeprav je bil Sepaher za nadzornika predlagan šele v sredo na sami skupščini, podprlo vseh 23.369 navzočih glasov prek 36 pooblaščencev. Uprava pa je že drugič dobila soglasje za začetek postopkov za širitev na segment življenjskih zavarovanj. Predsednik uprave Vzajemne Boštjan Aver pravi, da bodo vlogo za soglasje na Agencijo za zavarovalni nadzor vložili najpozneje do sredine oktobra. ˝Neomejena˝ pooblastila V bazi zavarovancev, ki so Vzajemni dali neomejena poblastila (pooblastila do preklica), je okoli 28 tisoč od skupno 900 tisoč članov.

Pooblaščenci.

Teh je okoli 60. Največ pooblastil (5.799) je imel včeraj Stane Vidmar iz Semiča, 1.600 pa tudi Edita Rituper iz Murske Sobote. Rogl brez besede Član Vzajemne Marko Rogl (sicer odvetnik) pa bo sklep o širitvi na življenjska zavarovanja izpodbijal na sodišču. Pred tem je po junijski skupščini prav tako vložil izpodbojno tožbo na iste sklepe. Na v sredini skupščini, ki je minila v rekordnih 16 minutah, naj mu predsednik skupščine, odvetnik Samo Ošabnik, celo ne bi dal besede. Iz notarskega zapisa ni razvidno, da bi Ošabnik pred glasovanjem o sklepu navzoče vprašal, ali želi kdo razpravljati, temveč je takoj predlagal glasovanje. Rogl je to je razvidno iz notarskega zapisa po končanju skupščine zahteval, naj se v zapisnik vnese, da se je pred koncem skupščine priglasil k besedi. Ošabnik pa, da se ni in da ni napovedal izpodbojne tožbe. http://www.zurnal24.si/Zaplet-na-Vzajemni/novice/gospodarstvo/65857

Vladarji Vzajemne

V Vzajemni lahko regijski direktorji zamenjajo nadzorni svet. Ta pa nastavlja in odstavlja upravo. Na skupščini je bilo 41 pooblaščencev in udeležencev. En zavarovanec, en glas Vzajemna ima okoli 900 tisoč zavarovancev, torej tudi toliko članov skupščine. Pooblastila. Zavarovanec lahko odda pooblastilo le za prihajajočo skupščino in z navodili, kako naj pooblaščenec glasuje. Če odda pooblastilo do preklica, pa pooblaščenec glasuje po lastni odločitvi. Menedžerji Vzajemne imajo prek pooblastil, ki so jim jih za nedoločen čas dali zavarovanci, glavno besedo na skupščinah. Z večino, ki jo imajo, lahko celo odpokličejo ves nadzorni svet. Iz seznama navzočih na zadnji skupščini je na primer razvidno, da je bilo 76 odstotkov glasov v rokah desetih največjih pooblaščencev. Vsaj osem jih je po dostopnih podatkih direktorjev regijskih poslovnih enot Vzajemne. Največ pooblastil, 5799, in s tem 24,8 odstotka glasov, je imel Semičan Stane Vidmar, direktor novomeške Vzajemne. "Za vsa pojasnila se obrnite kar na Vzajemno," pa nam je odgovoril Gorazd Dretnik, direktor enote na Ravnah na Koroškem. Na skupščini je glasoval v imenu 1353 zavarovancev. Nas pa je zanimalo, kako je zbral pooblastila in ali vsa veljajo za nedoločen čas, torej do preklica.

Deseterica mogočnih:
* Damjana Jager, direktorica PE Celje
* Boris Bandelj, direktor Pe Koper
* Matjaž Fajfar, direkor PE Kranj
* Oskar Selecl, direktor PE Maribor
* Gorazd Dretnik, direktor PE Ravne na Koroškem
* Edita Rituper, direktor PE Murska Sobota
* Alenka Starič, direktorica PE Ljubljana
* Tone Čeh
* Stane Vidmar, direktor PE Novo Mesto
* Marjan Hudej

*** Lahko bi šlo za konflikt interesov, vendar ne kar samo po sebi. Marijan Kocbek

Nadzor direktorjev

Predsednik uprave Vzajemne Boštjan Aver je že po sredini skupščini potrdil, "da res prihaja do takšnih ali drugačnih zbiranj pooblastil, vendar to ne sme biti organizirano". Na odgovore Vzajemne, kako nadzorujejo direktorje, da ti ne zlorabljajo osebnih podatkov zavarovancev, še čakamo. Konflikt interesov "Lahko bi šlo za konflikt interesov, vendar ne kar samo po sebi," meni Marjan Kocbek z mariborske pravne fakultete. Miha Juhart z ljubljanske pravne fakultete pa meni, da je Vzajemna ves čas neka posebnost in da bi področje moral urediti zakon. Odgovore Agencije za zavarovalni nadzor še čakamo.
http://www.zurnal24.si/Vladarji-Vzajemne/novice/gospodarstvo/66158

/13/...vse več ponudnikov bi radi poleg drugih dovoljenj še dovoljenje za opravljanje poslov iz življenjskega zavarovanja, ki postaja vedno večji posel za zavarovalnice, še posebej za njih, saj imajo kar 892.357 zavarovancev: Embarassed

Vzajemna vse bliže življenjskim zavarovanjem

Skupščina zavarovalnice Vzajemna je včeraj znova potrdila že junija sprejet sklep o uvedbi življenjskih zavarovanj, na katerega je bila takrat vložena izpodbojna tožba enega od delničarjev z enim samim glasom. Kot je pojasnil predsednik uprave zavarovalnice Boštjan Aver, nimajo glede izpodbojne tožbe nobenih pravnih pomislekov. "Nobene zakonske ovire ni, da ne bi mogli izvajati življenjskih zavarovanj," je povedal. Pojasnil je, da uprava za razpolaganje z dobičkom - kot kapital za zavarovalne posle iz skupine življenjskih zavarovanj bodo namenili 6,2 milijona evrov rezerv iz dobička - ne potrebuje. "Uprava bi lahko to naredila že pred časom, a smo kljub temu želeli soglasje skupščine. Predlog je podprlo več kot 20.000 glasov," je pojasnil Aver. Vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje življenjskih zavarovanj na Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN), ki jo vodi Mihael Perman, bo Vzajemna predvidoma vložila do konca septembra ali najkasneje do sredine oktobra. Aver pričakuje, da bo AZN vlogo odobril. "Imamo dovolj kapitala, bistveno več kot pred dvema letoma. Vse je zakonsko usklajeno," je povedal. Skupščina Vzajemne je včeraj potrdila tudi nova člana nadzornega sveta zavarovalnice, ki bo poslej deloval v polni, šestčlanski sestavi. Nadzornikom se bosta pridružila Dejan Rituper in Ivan Sepaher. Nadzorni svet je prvotno poleg Rituperja sicer predlagal Alenko Janžekovič Kavšek, vodjo poslovalnice NLB v Črnomlju, vendar so kasneje ugotovili, da je ta žena predsednika uprave Zavarovalnice Tilia Andreja Kavška. Ker bi ta lahko bila Vzajemni konkurenčna, predvsem kasneje pri življenjskih zavarovanjih, je skupščina podprla z nadzornim svetom predhodno usklajen predlog enega od delničarjev in imenovala Sepaherja, je pojasnil Aver. Rituper in Sepaher bosta med nadzorniki zamenjala Francija Strajnarja in Damjana Gregorca, ki ju je skupščina zavarovalnice razrešila 24. junija in s tem po mnenju poznavalcev vzvode odločanja dokončno odvzela nekdanjemu prvemu možu Vzajemne Marku Jakliču. Ta je sicer še vedno prokurist Vzajemne, pričakovati pa je, da bo prej ali slej tudi to mesto zapustil. Ali bo Jaklič odšel sporazumno, ali mu bo položaj prokurista odvzel nov nadzorni svet, še ni znano.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042204382

Zapisnik s seje skupščine:
http://www.vzajemna.si/uploaded/zapisnik.pdf

/13/...to kar je bila včasih samo domena zavarovalnic, se sedaj dopolnjuje tudi z drugimi zavarovalniškimi vrstami znotraj posameznih specializiranih zavarovalnic, kar priča o temu, kako dobičkonosni so lahko posli na tem področju in da hočejo na enem mestu ponuditi čim več različnih produktov:

Vzajemna z vlogo za življenjska zavarovanja na AZN v dveh tednih Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna bo vlogo za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini življenjskih zavarovanj na Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN) predvidoma vložila prihodnji teden oziroma najpozneje v dveh tednih, nam je povedal predsednik uprave zavarovalnice Boštjan Aver.
Kot nam je pojasnil, želijo pred tem pridobiti še dodatno pravno mnenje, sicer pa pričakujejo, da bo AZN, ki ga vodi Mihael Perman, o vlogi Vzajemne odločil dokaj hitro. Agencija ima po zakonu za odgovor na vlogo šest mesecev časa. Glede na to, da je agencija o vlogi Vzajemne odločala že dvakrat, prvič je Vzajemna vlogo oddala pred tremi leti, pa Aver pričakuje, da bo AZN odločitev sprejel prej kot v šestih mesecih. Upajo, da bodo odgovor prejeli že do konca leta, tako bi že v začetku prihodnjega leta lahko začeli tržiti življenjska zavarovanja. Aver pričakuje, da bo agencija vlogo Vzajemne odobrila. Kot je pojasnil, so uredili vse pravne zadeve, pogoje glede članstva, kateri del premije se upošteva, "kapitalska ustreznost je več kot ustrezna". Spomnimo, da je skupščina že v začetku meseca septembra potrdila prerazporeditev dobička in kot kapital za zavarovalne posle iz skupine življenjskih zavarovanj namenila 6,2 milijona evrov rezerv iz dobička. Če je bila še na junijski skupščini zavarovalnice na sklep o uvedbi življenjskih zavarovanj vložena izpodbojna tožba, na ponovno potrditev sklepa te ni bilo. "Sklepi septembrske skupščine veljajo," je pojasnil Aver. Ta nam je še povedal, da bodo prokuro Marka Jakliča, ki mu jo je nadzorni svet podelil po zahtevi AZN za zamenjavo vodstva, uredili sporazumno.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042209973

/13/...po zavarovalnici AdriaticSlovenica d.d. in Triglav zdravstveni zavarovalnici d.d. še tako premije po enem mesecu zvišujejo za 9,6% še na Vzajemni d.v.z. : Embarassed

Vzajemna z marcem zvišuje premije za skoraj desetino Premije Vzajemne zdravstvene zavarovalnice se bodo s 1. marcem letos povišale za 9,6 odstotka. Premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za zavarovance z najvišjim zakonsko dovoljenim, triodstotnim popustom bo znašala 23,12 evra (zdaj 21,10), za zavarovance brez popusta pa 23,84 evra (zdaj 21,75), so pojasnili na Vzajemni. Omenjena zavarovalnica je v sporočilu za javnost zapisala, da kljub uskladitvi premij Vzajemna "ne odstopa od svojega poslanstva in obljube, da bo še naprej skrbela za učinkovito poslovanje ter svojim zavarovancem tudi v prihodnje zagotavljala najnižjo premijo".
Na Vzajemni so pojasnili, da bodo premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja uskladili z rastjo odhodkov za zdravstvene storitve. O tem je pred dvema dnevoma govoril nadzorni svet zavarovalnice, ki je sprejel sklep o uskladitvi premije. Uprava je nadzornike seznanila s poslovnimi rezultati in analizami, iz katerih je razvidno, da so se v lanskem letu odhodki za zdravstvene storitve zvišali, in sicer zaradi dviga plač v zdravstvu, medicinske inflacije in širitve programov.
Največji vpliv na rast odhodkov za zdravstvene storitve pa ima povišanje cen, ki je posledica odprave plačnih nesorazmerij v zdravstvu, so zapisali na Vzajemni. Cena bolnišničnih storitev v decembru kar 60 odstotkov višja kot novembra lani
Tako je bila po njihovih navedbah cena za bolnišnične storitve v decembru kar za 60 odstotkov višja kot v novembru lani. Po novem ceniku, ki velja od začetka januarja, pa so cene za bolnišnične storitve za 24,6 odstotka višje kot v enakem obdobju lani. "Ker odhodki za zdravstvene storitve vseskozi naraščajo, premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa ostaja nespremenjena od novembra 2007, je nadzorni svet soglašal, da Vzajemna uskladi premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z rastjo stroškov za zdravstvene storitve in tako tudi v prihodnje zagotovi pokrivanje odhodkov za zdravstvene storitve ter zdravila zavarovancev s prihodki od premij," so sporočili iz omenjene zavarovalnice. Nadzorni svet je sicer soglašal tudi s poslovnim planom Vzajemne za leto 2009, "v katerem družba načrtuje nove produkte in nove razvojne usmeritve, s katerimi bo v korist svojih zavarovancev zagotavljala dolgoročno varno in stabilno poslovanje". Med drugim pa se je nadzorni svet seznanil še z ukrepi za dodatno preverjanje pravilnosti zaračunavanja zdravstvenih storitev. Vzajemna zaračunavanje storitev že sedaj podrobno spremlja, v prihodnje pa bo z namenom učinkovitega poslovanja in varčevanja s sredstvi zavarovancev preverjanje še poostrila, so napovedali. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042239122

/13/...ponovno vznemirja vsebina pooblastil za skupščino: Embarassed

Pooblastila za skupščine Vzajemne spet vznemirjajo poslanske duhove

Če ministrstvo za finance v razumnem času ne bo pripravilo ustreznih zakonskih rešitev za sporno zbiranje pooblastil Vzajemne, bodo to storili v poslanski skupini Zares, poudarja sekretar Marjan Jarkovič. Zdaj se namreč dogaja, da na skupščinah naše največje zdravstvene zavarovalnice odločajo direktorji regijskih poslovnih enot Vzajemne, s pooblastili, ki so jim jih za nedoločen (trajni) čas dali zavarovanci, pa naj bi ti odločali zgolj po lastni vesti. Koalicijski poslanci želijo predsedniku uprave Vzajemne Boštjanu Averju preprečiti, da bi dobiček, ustvarjen iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, porabil za bolj tvegane zavarovalne posle, to je življenjska zavarovanja, ampak raje za storitev dolgotrajne oskrbe v bolnišnicah.
»Smo pred nerešljivo uganko,« je dilemo, kako omejiti delitev dobička Vzajemne, pojasnil sekretar poslanske skupine Zares Marjan Jarkovič. »Nihče noče zavirati njenega razvoja, do česar bi s preveč strogimi omejitvami lahko prišlo,« je argumentiral. Vzajemna ima približno 900.000 zavarovancev, torej tudi toliko članov skupščine.
»Ker ni postopka za zbiranje njihovih pooblastil, se lahko praktično na vsaki skupščini zgodi, da tisti, ki je najbolj spreten pri zbiranju pooblastil, uveljavi svoj interes. S seznama navzočih na zadnji skupščini je na primer razvidno, da je bilo 76 odstotkov glasov v rokah desetih največjih pooblaščencev.
Vsaj osem jih je po dostopnih podatkih direktorjev regijskih poslovnih enot Vzajemne,« pojasnjujejo. Z večino, ki jo imajo, lahko celo odpokličejo ves nadzorni svet. Da bi veljalo problematiko zbiranja pooblastil urediti v zakonu, so že opozorili koalicijske partnerje, k pripravi rešitev pa pozvali tudi finančno ministrstvo Franca Križaniča, kjer bodo »zadevo preučili ter pristopili k pripravi ustreznih rešitev problematike«. Z dopolnili k noveli zakona o zavarovalništvu, ki je trenutno v proceduri državnega zbora, tega sicer še ne bo mogoče rešiti, saj členi, ki jo zadevajo, niso novelirani. Ena od vsebinskih možnosti, kako bi uredili zlorabe sedanje ureditve, bi bila po besedah Jarkoviča ta, da zaposlenim v Vzajemni in verjetno tudi njihovim ožjim družinskim članom enostavno prepovejo glasovanje na skupščini. Neki drugi poznavalec razmer poudarja, da bi bilo smiselno razmisliti tudi o določbi, ki bi dovoljevala zbiranje pooblastil zgolj za vsako skupščino posebej. Dopolnili k noveli zakona o zavarovalništvu pa je že vložila skupina poslank in poslancev, članov odbora za finance in monetarno politiko. Z njima želijo bolj jasno opredeliti možnosti uporabe statutarnih rezerv in odpraviti dvom o določbah zakona, kjer je določeno, da zavarovalnica sama odgovarja za ravnanje zavarovalnega posrednika kot za svoja lastna ravnanja. Tako bo moral posrednik, ki deluje po naročilu zavarovalnice in za katerega ravnanje zavarovalnica tudi odgovarja, razkriti višino provizije ali drugega plačila, ki ga je ta upravičen zahtevati pri sklenitvi zavarovalne pogodbe. V največji opozicijski stranki SDS so celo ubrali krajšo pot in predlagali, naj se iz novele zakona briše del člena, ki govori o uporabi letnega dobička Vzajemne. Tako bi lahko tega zgolj prenesli v varnostne rezerve ali ga namenili za druga izplačila, določena v statutu, vendar ne za zagotovitev kapitala za druge zavarovalne posle, v tem primeru življenjska zavarovanja.

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042245518

/13/...izguba v višini 600.000 € na Vzajemni d.v.z: Embarassed

Zaradi slabitve naložb Vzajemna z izgubo Vzajemna, ki so jo zadnjih nekaj mesecev pretresala zlasti nesoglasja v upravi, je v minulem letu obračunala za skoraj 235 milijonov evrov kosmatih zavarovalnih premij, čisti prihodki iz tega naslova pa so porasli za štiri odstotke.
Kljub izboljšanju izida iz zdravstvenih zavarovanj na 6,29 milijona evrov pa je zavarovalnica zaradi izgube pri naložbenju poslovala z izgubo v višini 600.000 evrov. Čeprav je nadzorni svet Vzajemne pod vodstvom Gregorja Primica poslovanje v letu 2008 označil za uspešno, se je že pred dnevi odločil, da glede na trenutno finančno in gospodarsko stanje predsedniku uprave Boštjanu Averju in zdaj že nekdanjemu članu uprave Petru Pustatičniku ne dodeli nagrade.
Če podrobneje analiziramo lansko poročilo Vzajemne, ki jo že skoraj dve leti vodi Boštjan Aver, ugotovimo, da so čisti prihodki od zavarovalnih premij zrasli predvsem na račun dviga premij dopolnilnih zavarovanj konec predlanskega leta. Škodni odhodki so po drugi strani zaradi rasti cen zdravstvenih storitev zrasli za kar sedem odstotkov.
S tem se je delež obračunanih škod v premijah povečal za tri odstotne točke na 88,6 odstotka. Čeprav so finančni prihodki od naložb padli "le" za petino, pa je bilo več kot očitno povečanje odhodkov iz tega naslova. S slabitvijo naložb v delnice in postopno prodajo naložb v vzajemnih skladih so namreč ustvarili skupno kar za 7,5 milijona evrov izgube.
Ob že omenjenem pozitivnem izidu iz zdravstvenih zavarovanj je bila tako glavni krivec za izgubo gospodarska kriza. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje še naprej predstavlja glavni produkt Vzajemne, a je v letu dni vendarle zabeležila manjši osip zavarovancev.
Njihovo število se je zmanjšalo za okoli 1350 na 892.357 zavarovancev, to pa še vedno pomeni, da ima Vzajemna 61-odstotni tržni delež. Kot smo že poročali, bodo v Vzajemni letos velik poudarek namenili tudi izvedbi vseh aktivnosti za uvedbo življenjskih zavarovanj. Kapitalska ustreznost višja za slab milijon evrov.
Kot je znano, bo leta 2013 začela veljati evropska direktiva Solventnost II, ki bo zaostrila zahteve glede kapitalske ustreznosti zavarovalnic. V Vzajemni so se nanjo začeli pripravljati v lanskem letu, z razvojem internih modelov pa načrtujejo znižati ravni zahtevanega kapitala. Ob tem opozorimo, da je zdravstvena zavarovalnica v tem obdobju kapitalsko ustreznost povečala za slab milijon na 11,3 milijona evrov, predvsem na račun rasti razpoložljivega kapitala.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042272585
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Jun 08, 2009 9:09 pm; skupaj popravljeno 11 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Sep 06, 2008 4:15 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

GAZELE 2008

/13/...že na prejšnjih straneh se je sprotno poročalo o rezultatih tekmovanja GAZELE za Najboljša hitrorastoča podjetja, kamor se je v letošnjem letu uvrstilo 30 finalistov: Laughing

Gazela 2008

Finalisti so znani! Strokovni organi izbora Gazela, ki poteka pod okriljem časopisne družbe Dnevnik, d. d., so izbrali 30 finalistov izbora Gazela 2008 - za vsako izmed šestih regij pet najboljših hitro rastočih podjetij.
Izmed teh bo uredniška komisija z glasovanjem izbrala nominirance, ki se bodo predstavili na izborih za regijske gazele v septembru in oktobru.

Zmagovalne kipce – zlato, srebrno in bronasto gazelo, bodo podelili 22. oktobra na izboru Slovenska gazela v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Zmagovalne kipce – zlato, srebrno in bronasto gazelo, bodo podelili 22. oktobra na izboru Slovenska gazela v Cankarjevem domu v Ljubljani. Gazela je izbor najboljših hitro rastočih slovenskih podjetij, katerega vizija je prerasti v družbeno gibanje, ki utemeljuje pojem dinamične rasti, prepletene z družbeno odgovornostjo.

V letu 2008 poteka že osmo leto zapored, zadnja tri leta pod okriljem Dnevnika, časopisne družbe, d. d. V tem času se je izbor Gazela uveljavil kot največji poslovni dogodek v Sloveniji, pa tudi kot motivacija za majhna in srednje velika podjetja. Namen projekta je izbrati in nagraditi podjetja, ki v celoti izkazujejo lastnosti gazel (dinamičnost, hitra rast, bliskovit razvoj, intenzivno zaposlovanje in ohranja prednosti pred konkurenco), ter tako povečevati zavedanje širše javnosti o pomenu podjetništva pri razvoju slovenskega in evropskega gospodarstva.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042204493

/13/...jutri je na sporedu prvo tekmovanje za Dolenjsko-posavsko gazelo v katero so se uvrstili trije nominiranci in sicer: Lesoj,d.o.o., Metalna Senovo d.d. in Rem,d.o.o.: Laughing

Dolenjsko-posavska gazela 2008:
Znani so trije nominiranci Uredniška komisija je izmed petih kandidatov z glasovanjem izbrala tri nominirance, ki se bodo v četrtek, 11. septembra, v Kulturno-kongresnem centru Dolenjske Toplice potegovali za laskavi naziv dolenjsko-posavska gazela 2008.
Nominiranci so: Lesoj, d. o. o., ki se ukvarja z žaganjem, skobljanjem in impregniranjem lesa, Metalna Senovo, d. d., ki izdeluje dvigalne in transportne naprave, ter Rem, d. o. o., ki izdeluje kovinske konstrukcije in bivalne zabojnike.
Nominiranci za dolenjsko-posavsko gazelo 2008 so Lesoj, d. o. o., ki se ukvarja z žaganjem, skobljanjem in impregniranjem lesa, Metalna Senovo, d. d., ki izdeluje dvigalne in transportne naprave, ter Rem, d. o. o., ki izdeluje kovinske konstrukcije in bivalne zabojnike. Jože Oražem je poslovno pot začel v garaži z malo žago za razrez hlodovine. Leta 1992 je kupil prvi pravi gozdarski stroj, naslednje leto še enega, potem dva ...
Na začetku seveda ni bilo velikih poslov, zato je še danes za Jožeta Oražma vsak dan odločilen, vsak posel pomemben. Po njegovem mnenju je največja prednost podjetja v celoviti storitvi, saj imajo gozdarske stroje, mlin za predelavo oziroma žago in tovornjake, s katerimi proizvode dostavijo kupcem. Sami torej naredijo vse – od hlodovine do izdelka, ki ga peljejo do končnega kupca. V podjetju Lesoj so zlasti ponosni na uspeh na natečaju za izbiro dobavitelja lesne biomase, lesnih sekancev, za ljubljansko toplarno, ki bo od 1. oktobra eno desetino zmogljivosti porabila za kurjenje z biomaso. V ta uspeh so morali vložiti veliko sredstev. Že za prvo investicijsko obdobje je šlo milijon evrov, v drugem – načrtujejo namreč regionalni center za zbiranje lesnih odpadkov v Ribnici – pa bodo potrebovali skoraj dva.
Podjetje Metalna Senovo je bila nekoč del Metalne Maribor.
Po stečaju leta 1996 so vodstveni delavci začeli iskati nove možnosti za ohranitev podjetja in po nekaj neuspelih poskusih preoblikovanja je bilo leta 1998 ustanovljeno sedanje podjetje. Z delom je v njem nadaljevalo 80 delavcev, medtem ko jih je bilo pred stečajem zaposlenih približno dvesto. Stare dolgove so bili prisiljeni pokrivati vse do leta 2004, a pri iskanju izhoda so imeli srečo, saj so vzpostavili tesno strateško povezavo z nemškim proizvajalcem dvigal Libhar. V Metalni tako od leta 2003 govorijo o začetku nove, strme rasti. Leta 2005 je na mesto direktorja stopil dotedanji vodja proizvodnje Ivan Umek in z izgradnjo nove barvarne odpravil najožje grlo proizvodnje, kar je podjetju omogočilo bistveno, celo štiri- do petkratno povečanje proizvodnje. Vsako leto tako zrastejo za 20 do 30 odstotkov. Težave jim povzročajo predvsem slabe prometne povezave, skrbi jih tudi nenehna dražitev nafte in jekla in zaradi tega so prisiljeni iskati notranje rezerve z višanjem produktivnosti ter z naložbami v tehnološko opremo. V zadnjih treh letih je bilo teh kar za pet milijonov evrov.
Podjetje Rem iz Trebnjega je specializirano za izdelavo bivalnih zabojnikov, izdeluje pa jih predvsem za podjetje Trimo Trebnje.
Začetek skokovite rasti podjetja sega v leto 2003, ko je lastnik podjetja Jože Udovič s Trimom podpisal dolgoročno pogodbo za izdelavo bivalnih zabojnikov. V tem času je v podjetje prišel tudi novi direktor Igor Kastelic, saj je Jože Udovič potreboval nekoga, ki bi mu ga pomagal voditi in obvladovati izjemno hitro rast. Hitrejšo rast od konkurence podjetju zagotavljajo visoka kakovost proizvodov, kratki dobavni roki, zmožnost prilagajanja zahtevam kupca ter odgovornost in strokovno znanje zaposlenih. Rem v zadnjih letih dosega do 40-odstotno rast prihodkov, danes zaposluje približno 110 delavcev, zanj pa dela tudi do 50 kooperantov. Večino bivalnih zabojnikov podjetje še vedno izdela za Trimo Trebnje, v katerem so to dejavnost že skoraj opustili. Bivalniki podjetja Rem se sicer prodajajo po vsem svetu, vendar večinoma pod blagovno znamko Trima. To je po besedah direktorja podjetja Igorja Kastelica prednost, saj se Trima v svetu drži velik ugled. Poleg bivalnih zabojnikov v podjetju Rem izdelujejo tudi manjša skladišča in poslovne prostore. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042205986

/13/...prvi izbor za ZLATO GAZELO je opravljen: Laughing

Dolenjsko-posavska gazela 2008 je podjetje Rem iz Trebnjega

Časopisna družba Dnevnik je danes v Dolenjskih toplicah razglasila dolenjsko-posavsko gazelo 2008. Najhitreje rastoče podjetje v regiji in prvi finalist izbora za naziv zlata gazela 2008 je podjetje Rem iz Trebnjega, ki izdeluje kovinske konstrukcije, specializirano pa je za proizvodnjo bivalnih zabojnikov. Sto najhitreje rastočih podjetij dolenjsko-posavske regije je v letu 2007 ustvarilo skoraj 634 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar pomeni kar 3,7-kratni poskok glede na predhodno leto. Dolenjsko-posavske gazele so v letih od 2002 do 2007 ustvarile 1.560 novih delovnih mest. Gazele dale priložnost zazaposlitev več kot 1500 ljudem Najhitreje rastoče podjetje v regiji in prvi finalist izbora za naziv zlata gazela 2008 je podjetje Rem iz Trebnjega, ki izdeluje kovinske konstrukcije, specializirano pa je za proizvodnjo bivalnih zabojnikov. Podjetje Rem iz Trebnjega je specializirano za izdelavo bivalnih zabojnikov, izdeluje pa jih predvsem za podjetje Trimo Trebnje. Začetek skokovite rasti podjetja sega v leto 2003, ko je lastnik podjetja Jože Udovič s Trimom podpisal dolgoročno pogodbo za izdelavo bivalnih zabojnikov. V tem času je v podjetje prišel tudi novi direktor Igor Kastelic, saj je Jože Udovič potreboval nekoga, ki bi mu ga pomagal voditi in obvladovati izjemno hitro rast. Hitrejšo rast od konkurence podjetju zagotavljajo visoka kakovost izdelkov, kratki dobavni roki, zmožnost prilagajanja zahtevam kupca ter odgovornost in strokovno znanje zaposlenih. Rem v zadnjih letih dosega do 40-odstotno rast prihodkov, danes zaposluje približno 110 delavcev, zanj pa dela tudi do 50 kooperantov. Večino bivalnih zabojnikov podjetje še vedno izdela za Trimo Trebnje, v katerem so to dejavnost že skoraj opustili. Bivalniki podjetja Rem se sicer prodajajo po vsem svetu, vendar večinoma pod blagovno znamko Trimo. To je po besedah direktorja podjetja Igorja Kastelica prednost, saj se Trima v svetu drži velik ugled. Poleg bivalnih zabojnikov v podjetju Rem izdelujejo tudi manjša skladišča in poslovne prostore. Med nominirance za naziv dolenjsko-posavska gazela 2008 je uredniška komisija poleg podjetja Rem, d. o. o., uvrstila še podjetji Lesoj, d. o. o., ki se ukvarja z žaganjem, skobljanjem in impregniranjem lesa, in Metalna Senovo, d. d., ki proizvaja dvigalne in transportne naprave. Letošnji izbor za dolenjsko-posavsko gazelo pa je nekaj posebnega, saj gre že za 50. dogodek v okviru izborov gazela. »V veliko zadovoljstvo mi je, da bom na letošnjem izboru za dolenjsko-posavsko gazelo 2008, ki je že 50 prireditev v sklopu projekta gazele, edini, ki je poslušal vseh dosedanjih 126 uspešnih zgodb malih in srednjevelikih podjetij, ki so bila doslej nominirana od leta 2001, ko smo dogodke izvedli prvič. Kot pobudnik in scenarist dogodkov v razvojnih letih projekta me veseli, da je projekt gazele s prihodom na Dnevnik ohranil inovativen pristop in dobil še nove možnosti razvoja,« je ob tem povedal Matija Krnc, svetovalec pri projektu Gazela. Sto dolenjsko-posavskih gazel je v petih letih – 2002 do 2007 – ustvarilo 1.560 novih delovnih mest, kažejo podatki z letošnje lestvice najhitreje rastočih podjetij. Za nova delovna mesta so najbolj zaslužna podjetja majhne in mikro velikosti, ki predstavljajo kar 85 odstotkov na lestvico uvrščenih družb. Skupaj je 100 regijskih gazel v letu 2007 zaposlovalo 4.583 ljudi. Primerjava rasti števila zaposlenih s predhodnim letom 2006 pokaže, da je sto gazel, ki so se uvrstile na lestvico in predstavljajo 3 odstotke od skupaj 2.980 podjetij v regiji, ustvarilo skoraj 30 % novih delovnih mest. Število delovnih mest v regiji se je v enem letu povečalo za 1.756 in za 506 v sto podjetjih-gazelah. V polovici podjetij povprečna mesečna plača zaposlenih v podjetjih-gazelah v letu 2007 dosega najmanj 933 EUR. Povprečna ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega gazele na lestvici za leto 2007 znaša 30.280 EUR. Razglasitev zlate gazele 2008 bo 22. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, podjetje Rem iz Trebnjega pa je prvi finalist za zlato gazelo 2008. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042206268

/13/...na savinjsko-zasavskem izboru je zmagalo podjetje MONTING SK, pred podjetjema Uniforest in Viba: Laughing

Letošnja savinjsko-zasavska gazela je podjetje Monting SK
Najhitreje rastoče podjetje v savinjsko-zasavski regiji in tretje med finalisti za naslov zlata gazela 2008 je podjetje Monting SK iz Laškega. Med nominirance za naziv savinjsko-zasavske gazele 2008 sta se uvrstili še podjetji Uniforest in Viba. Podjetje Monting SK se ukvarja z izdelavo in montiranjem strojev za proizvodnjo kamene in steklene volne. Na domačem trgu ustvari okoli 15 odstotkov prihodkov, med tujimi trgi pa sta za podjetje najpomembnejša trga Rusije in Kazahstana. Podjetje, ki je na novo nastalo leta 2000 in ga vodi Silvester Knez, velik poudarek namenja inovativnosti, saj vlagajo tudi v razvoj in spodbujajo inovacije na vseh področjih. Sto najhitreje rastočih savinjsko-zasavskih podjetij je v letu 2007 zaposlovalo 3258 ljudi ali v povprečju 33 vsako podjetje, kar pomeni, da so podjetja od leta 2002 število delovnih mest skoraj podvojila. Letošnja generacija gazel savinjsko-zasavske regije je v letu 2007 ustvarila skoraj 448 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 4,6-krat več kot pred petimi leti. Izbor najuspešnejših regijskih podjetij se bo nadaljeval 2. oktobra v Novi Gorici, ko bo znana primorsko-notranjska gazela. Dravsko-pomursko gazelo bodo razglasili 9. oktobra in gorenjsko gazelo 15. oktobra. Razglasitev zlate gazele 2008 bo 22. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Poleg savinjsko-zasavske gazele sta med finalisti za naslov zlata gazela 2008 že letošnja dolenjsko-posavska gazela, podjetje Rem, in gazela osrednje Slovenije, podjetje Blažič, robni trakovi.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042209662

/13/...02.10.2008 bo v Perli v Novi Goricipotekal izbor za Primorsko Notranjsko gazelo: Laughing

Znani so trije nominiranci primorsko-notranjske gazele 2008
Uredniška komisija je izmed petih kandidatov z glasovanjem izbrala tri nominirance, ki se bodo v četrtek, 2. oktobra, v Hotelu Perla v Novi Gorici potegovali za laskavi naziv primorsko-notranjske gazele 2008.

Nominiranci po abecednem vrstnem redu so:
EPIC Commerce, d. o. o., ki je vodilno svetovno podjetje na področju plastičnih opažnih sistemov in opažnih sistemov, izdelanih iz steklenih vlaken, Finali Trading, d. o. o., v katerem se ukvarjajo z zbiranjem in predelavo (reciklažo) gradbenih odpadkov ter Instrumentation Technologies, d. o. o., ki je svetovno vodilno podjetje na področju merjenja lege elektronskih gruč v pospeševalnikih osnovnih delcev in razvojno-raziskovalnih laboratorijih. Generalni direktor in lastnik Skupine EPIC Edvard Progar EPIC Commerce, d. o. o. Generalni direktor in lastnik Skupine EPIC Edvard Progar je samostojno pot začel z nekdanjima sodelavcema iz Javorja in sestro Ireno. V podjetju so se posvetili distribuciji vezanih plošč in opažnih sistemov. Pet let so se borili za preživetje, leta 2001 pa so z železnimi opažnimi sistemi italijanskega proizvajalca Faresin iz Verone prodrli na trge nekdanje Sovjetske zveze in balkanskih držav. Italijansko podjetje ECO, ki je razvilo opažne sisteme, ni bilo najbolj uspešno. Progar ga je kmalu prerasel ter ga kupil in zaposlil njihovega vodilnega razvojnega inženirja. Skupina EPIC danes obsega matično podjetje EPIC, d. o. o., podrejena podjetja v Sloveniji ter podjetja v Rusiji, na Kitajskem, v Gvatemali, Srbiji in na Hrvaškem. Podjetji ustanavljajo tudi v ZDA in Dubaju, načrtujejo pa še širitev v Avstralijo in Afriko. EPIC je danes vodilno svetovno podjetje na področju plastičnih opažnih sistemov in vodilno pri razvoju opažnih sistemov, izdelanih iz steklenih vlaken. Skupino EPIC zastopajo številni generalni zastopniki, trg pa ima v kar 90 državah sveta. Vsako leto odprejo trg v desetih novih državah.
Finali Trading, d. o. o. Emil Grižon je kot prvi v Sloveniji je začel z zbiranjem in predelavo (reciklažo) gradbenih odpadkov za celotno obalno območje. Prve večje investicije njegovega komunalnega podjetja segajo v leto 1999, ko je v Veliki Britaniji s pomočjo ugodnega posojila EKO sklada kupil več kot dva milijona takratnih nemških mark vredne stroje. Predelan gradbeni material uporabljajo domača gradbena podjetja in italijanski centri, ki delujejo na področju nizkih gradenj. Cene tako pridobljenih granulatov so za polovico nižje od izkopa v kamnolomih, važno pa je tudi, da se naravno okolje ob tem bistveno manj uničuje. Emil Grižon meni, da se ljudje še ne zavedajo, da je moč zaslužiti tudi s predelavo odpadkov in da solidnega življenja ne omogočajo le lepe pisarne z lepo proizvodnjo. Zadovoljstvo po njegovem mnenju prihaja tudi z druge strani – pomembni so odnosi v podjetju, prijateljstvo in solidarnost.
Instrumentation Technologies, d. o. o. Leta 1998, ko je Rok Uršič po vrnitvi iz Združenih držav Amerike ustanovil podjetje, so le redki verjeli, da se da na področju merjenja lege elektronskih gruč v pospeševalni cevi sinhrotrona dognati kaj novega, kaj šele, da bi se s tem zaslužilo. Pospeševalniki osnovnih delcev ustvarjajo trg, ki je dostopen le podjetjem z vrhunskim znanjem, saj so to naprave, ki vsebujejo najnovejše tehnološke rešitve na področju mehanskih konstrukcij, materialov, elektronike, računalništva in vakuumske tehnike. Podjetje ima danes 42 redno zaposlenih in v svoje vrste privablja ugledne strokovnjake iz Slovenije in tujine. Edinstvenost podjetja je v orientiranosti na najzahtevnejše svetove trge – njegove stranke so najuglednejši znanstveni in raziskovalni laboratoriji iz vsega sveta, od Kitajske, ZDA, Avstralije, pa do slovitega CERN-a, ki jim instrumenti podjetja Instrumentation Technologies omogočajo opravljanje znanstvenih eksperimentov s poprej nepredstavljivo natančnostjo. Podjetje je v sodelujočo skupnost povezalo znanstvenike vsega sveta, ki pri svojem delu uporabljajo njegove instrumente. Podrobnejše informacije o projektu Slovenska gazela 2008 so dostopne na spletnem naslovu www.gazela.com. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042210778

/13/...v Novi Gorici so izbrali Primorsko-Notranjsko gazelo in sicer je to družba INSTRUMENTATION TEHNOLOGICS d.o.o.: Laughing

Primorsko-notranjska gazela 2008 je Instrumentation Technologies

Časopisna družba Dnevnik, d. d., je danes v Novi Gorici razglasila primorsko-notranjsko gazelo 2008. Najhitreje rastoče podjetje v regiji in četrti finalist izbora za naziv zlata gazela 2008 je podjetje Instrumentation Technologies, d. o. o., ki je svetovno vodilno podjetje na področju merjenja lege elektronskih gruč v pospeševalnikih osnovnih delcev in razvojno-raziskovalnih laboratorijih. Letošnja generacija gazel primorsko-notranjske regije je v letu 2007 ustvarila 517.502.287 evrov prihodkov od prodaje. V petih letih od 2002 do 2007 je sto najbolj dinamično rastočih podjetij v primorsko-notranjski regiji ustvarilo 1.229 delovnih mest, indeks rasti prihodkov od prodaje med letoma 2002 in 2007 pa znaša 549. Leta 1998, ko je Rok Uršič po vrnitvi iz Združenih držav Amerike ustanovil podjetje, so le redki verjeli, da se da na področju merjenja lege elektronskih gruč v pospeševalni cevi sinhrotrona dognati kaj novega, kaj šele, da bi se s tem zaslužilo. Pospeševalniki osnovnih delcev ustvarjajo trg, ki je dostopen le podjetjem z vrhunskim znanjem, saj so to naprave, ki vsebujejo najnovejše tehnološke rešitve na področju mehanskih konstrukcij, materialov, elektronike, računalništva in vakuumske tehnike. Podjetje ima danes 42 redno zaposlenih in v svoje vrste privablja ugledne strokovnjake iz Slovenije in tujine. Edinstvenost podjetja je v orientiranosti na najzahtevnejše svetove trge – njegove stranke so najuglednejši znanstveni in raziskovalni laboratoriji iz vsega sveta, od Kitajske, ZDA, Avstralije, pa do slovitega CERN-a, ki jim instrumenti podjetja Instrumentation Technologies omogočajo opravljanje znanstvenih eksperimentov s poprej nepredstavljivo natančnostjo. Podjetje je v sodelujočo skupnost povezalo znanstvenike vsega sveta, ki pri svojem delu uporabljajo njegove instrumente. Med nominirance za primorsko-notranjsko gazelo 2008 je uredniška komisija poleg podjetja Instrumentation Technologies, d. o. o., uvrstila še podjetji EPIC Commerce, d. o. o., ki je vodilno svetovno podjetje na področju plastičnih opažnih sistemov in opažnih sistemov, izdelanih iz steklenih vlaken in Finali Trading, d. o. o., v katerem se ukvarjajo z zbiranjem in predelavo (reciklažo) gradbenih odpadkov. V petih letih od 2002 do 2007 je sto najbolj dinamično rastočih podjetij v primorsko-notranjski regiji ustvarilo 1.229 delovnih mest. V polovici regijskih gazel je povprečna plača presegla 1.046 evrov, ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega pa je v povprečju znašala skoraj 29.000 evrov. Skupna vrednost prihodkov od prodaje sto najhitreje rastočih podjetij regije je v letu 2007 znašala 517.502.287 evrov, indeks rasti prihodkov od prodaje med letoma 2002 in 2007 pa znaša 549. V primerjavi s predhodnim letom so se na letošnjo lestvico v primorsko-notranjski regiji uvrstila nekoliko večja podjetja. Podjetje na lestvici je v povprečju zaposlovalo 29 zaposlenih, lani 25. Prav tako so letošnja podjetja večja po vrednosti kapitala in dobičku. Povprečna vrednost kapitala podjetja gazel letošnje generacije znaša 968.482 evrov in je za več kot tretjino večja kot lani, ko je vrednost kapitala podjetja na lestvici znašala v povprečju 713.243 evrov. Povprečni dobiček na lestvico uvrščene letošnje gazele znaša 163.936 evrov, medtem ko je lanska primorsko-notranjska gazela v povprečju dosegla dobiček 137.299 evrov. Izbor najuspešnejših regijskih podjetij se bo nadaljeval 9. oktobra v Mariboru, ko bo Dnevnik, časopisna družba, d. d., med podjetji Dodoma, d.o.o., Gratel, d.o.o., Kitec, d.o.o., Meteorit, d.o.o. in Tesnila Bogadi, d.o.o., razglasila dravsko-pomursko gazelo 2008 in petega finalista za zlato gazelo 2008. Gorenjska gazela bo znana 15. oktobra, razglasitev zlate gazele 2008 pa bo 22. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Znani so že štirje finalisti za zlato gazelo 2008 – to so podjetje Rem, dolenjsko-posavska gazela 2008, Blažič, robni trakovi, gazela osrednje Slovenije 2008, podjetje Monting SK, savinjsko-zasavska gazela 2008 ter Instrumentation Technologies, primorsko-notranjska gazela 2008.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042211348

/13/...znana je tudi že dravsko-pomurska gazela in sicer GRATEL: Laughing

Gratel je letošnja dravsko-pomurska gazela Podjetje Gratel, ki se ukvarja z gradnjo telekomunikacijskih sistemov in optičnih omrežij, je letošnja dravsko-pomurska gazela in tako tudi peti finalist za zlato gazelo 2008. Dragu Štrafeli iz podjetja Gratel sta nagrado za letošnjo dravsko-pomursko gazelo izročila mag. Branko Pavlin, predsednik uprave Dnevnika, in Tjaši Artnik Knibbe, predsednica organizacijskega odbora gazel. Podjetje v lasti Jurija Krča si je naziv najhitreje rastočega podjetja v regiji zaslužilo z lansko 81-odstotno rastjo čistih prihodkov od prodaje, medtem ko se je čisti dobiček več kot podvojil z dobrih 213.000 evrov na 473.000 evrov. Podjetje, ki razvija lastne rešitve za gradnjo telekomunikacijskih omrežij prek svojega inženiringa, je v prvih petih letih svojega delovanja pridobilo posel pri izgradnji telekomunikacijskega omrežja za Telekom Slovenije, druga naročila pa je pridobilo na javnih razpisih različnih občin. Te so tudi njeni največji kupci. Med nominirance za dravsko-pomursko gazelo sta se uvrstili tudi podjetji Meteorit in Tesnila Bogadi. Zadnji finalist za zlato gazelo, ki jo podeljuje časopisna hiša Dnevnik, bo znan 15. oktobra, razglasitev zlate gazele pa bo 22. oktobra v Cankarjevem domu. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042213226

/13/...današnja zmagovalka je šla kar MIMO VRSTE d.o.o. na prvo mesto za Gorenjsko gazelo: Laughing

Gorenjska gazela 2008 je podjetje Mimo vrste
Časopisna družba Dnevnik, d. d., je danes na Bledu razglasila gorenjsko gazelo 2008. Najhitreje rastoče podjetje v regiji in šesti finalist izbora za naziv zlata gazela 2008 je podjetje Mimo vrste, d. o. o., ki razvija spletne rešitve in opravlja storitve e-trgovine. Letošnja generacija gorenjskih gazel je v letu 2007 ustvarila 487 milijonov evrov prihodkov od prodaje. V petih letih, od 2002 do 2007, je sto najbolj dinamično rastočih gorenjskih podjetij ustvarilo 1619 delovnih mest, ob tem pa so gorenjske gazele za 3,8-krat povečale vrednost prodaje. Mimo vrste, d. o. o. Ko se je Jugoslav Petkovič vrnil iz ZDA, kamor je z mednarodno štipendijo odšel v tretjem letniku srednje šole, je začel prek študentskega servisa delati kot programer. Takoj, ko je dopolnil 18 let, je poslal vlogo za odprtje lastnega s.p. in se s prijatelji z Jesenic ukvarjal z registracijo domen. Potem je prišla ponudba za izdelavo spletne trgovine oziroma spletnih strani za spletno trgovino. Ker je bilo to nekaj novega, so najprej naredili svojo spletno stran oziroma svojo spletno trgovino z računalniško opremo in leta 2001 je tako nastala spletna trgovina za območje Jesenic, leto kasneje pa spletna trgovina Mimo vrste. »Spomnim se, kako smo bili po dveh mesecih veseli prvih desetih naročil, zdaj pa jih na mesec dobimo po tisočkrat več,« pravi Jugoslav Petkovič danes. Po njegovem mnenju je njihova prednost v primerjavi s trgovci, ki so internet izrabli le kot še eno priložnost, da izhajajo iz programske hiše in so vse vložili v razvoj. V podjetju je zaposlenih štirideset delavcev. Kadri so za direktorja izjemno pomembni – vsaka sreda je namenjena izobraževanju, vsak zaposleni pa ima na razpolago še določena sredstva za izobraževanje. Med nominirance za gorenjsko gazelo 2008 je uredniška komisija poleg podjetja Mimo vrste uvrstila še Gorenjsko borzno-posredniško družbo, v kateri trgujejo z vrednostnimi papirji, in podjetje Janus Trade, ki ima zastopstvo za mobilne telefone. Sto najhitreje rastočih gorenjskih podjetij V petih letih, od leta 2002 do 2007, je sto najbolj dinamično rastočih gorenjskih podjetij ustvarilo 1619 delovnih mest. Pri tem je vsak zaposleni v povprečju prejemal 1.228 evrov plače in prispeval k ustvarjeni dodani vrednosti v višini 40.562 evrov. Prihodki od prodaje so dosegli vrednost 486.959.440 evrov, kar je za četrtino več kot pri lanskih stotih gorenjskih gazelah (389,5 milijona evrov). Gorenjske gazele so v letih od 2002 do 2007 za 3,8-krat povečale vrednost prodaje, letošnje gorenjske gazele pa presegajo lanske tudi po drugih kazalcih. Povprečna gorenjska gazela je zaposlovala 30 ljudi, lani 22, kapital letošnjih gazel dosega skoraj dva milijona evrov oziroma kar dvakrat več kot pri lanski generaciji (1.020.746 evrov), višji pa je tudi ustvarjeni dobiček, ki letos dosega 323.756 evrov (lani 250.437).
Sklepna prireditev – Slovenska gazela 2008 Razglasitev zlate gazele 2008 bo 22. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Za zlato, srebrno in bronasto gazelo se bo potegovalo šest regijskih zmagovalcev: podjetje Rem, dolenjsko-posavska gazela 2008, Blažič, robni trakovi, gazela osrednje Slovenije 2008, podjetje Monting SK, savinjsko-zasavska gazela 2008, Instrumentation Technologies, primorsko-notranjska gazela 2008, Gratel, dravsko-pomurska gazela 2008, ter Mimo vrste, gorenjska gazela 2008. Podrobnejše informacije o projektu Slovenska gazela 2008 so dostopne na spletnem naslovu www.gazela.com. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042214830

/13/...zlata gazela za leto 2008 je postala družba INSTRUMENTATION TECHNOLOGIES, srebrna gazela družba MONTING SK in bronasta družba MIMO VRSTE: Laughing

Zlata gazela za leto 2008 je družba Instrumentation Technologies, ki jo vodi Rok Uršič Naziv letošnje zlate gazele, ki ga podeljuje časopisna družba Dnevnik, je pripadel družbi Instrumentation Technologies oziroma ustanovitelju in izvršnemu direktorju podjetja Roku Uršiču. Na včerajšnji prireditvi v Cankarjevem domu je kipec srebrne gazele prejel Silvester Knez iz podjetja Monting SK, bronasto gazelo pa je dobil Jugoslav Petković iz podjetja Mimovrste. Instrumentation Technologies, ki ima 42 redno zaposlenih, je lani ustvarilo 4,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 104 odstotke več kot leto prej, čisti dobiček pa se je povišal s slabih 397.000 evrov na 1,34 milijona evrov. stran 18 Družba Instrumentation Technologies je postala letošnja zlata gazela, njenemu ustanovitelju in izvršilnemu direktorju Roku Uršiču pa je na včerajšnji podelitvi v Cankarjevem domu zlati kipec podelil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Srebrno gazelo, ki jo je podelila francoska veleposlanica Chantal de Ghaisne de Bourmont, je osvojilo podjetje Monting SK, bronasto gazelo pa je podjetju Mimovrste podelil predsednik uprave družbe Dnevnik Branko Pavlin. V finalni izbor za glavno nagrado za najboljše med hitro rastočimi slovenskimi podjetji so se kot regionalni zmagovalci uvrstile še družbe Gratel, Rem in Blažič, robni trakovi. Zlato gazelo si je družba Instrumentation Technologies, ki je vodilna na področju merjenja lege elektronskih gruč v pospeševalnikih osnovnih delcev in razvojno-raziskovalnih laboratorijih v svetu, prislužila z lanskoletno 104-odstotno rastjo čistih prihodkov od prodaje in s povečanjem čistega dobička za slabih 950.000 evrov, na 1,34 milijona evrov. Čisti prihodki od prodaje so za več kot 12-krat višji od leta 2003, medtem ko se je čisti dobiček v tem obdobju povečal za skoraj 18-krat. Čista donosnost kapitala družbe je lani znašala 130,34 odstotka, čista donosnost sredstev pa 53,92 odstotka. Posebnost družbe je sicer njena usmerjenost na najzahtevnejše svetovne trge, saj so njene stranke znanstveni in raziskovalni laboratoriji iz vsega sveta, med drugim iz ZDA, Kitajske in Avstralije. Uršič je v intervjuju za Dnevnik pojasnil, da v njihovi panogi finančna kriza ni imela posebnega vpliva, če pa se bo kriza v večji meri prenesla tudi v Evropo, bi se družbi zmanjšale možnosti za hitrejše investiranje in razvoj.
Petsto najbolj dinamično rastočih slovenskih podjetij je v zadnjih petih letih vrednost prodaje povečalo za 5,6-krat, število zaposlenih pa se je v tem obdobju povečalo za več kot dvakrat.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042216976

***** ISKRENE ČESTITKE VSEM*****
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Okt 23, 2008 9:29 pm; skupaj popravljeno 8 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Sep 06, 2008 4:43 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

MARLES d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...glede na aktualno zelo težko situacijo v lesarski industriji, se ta tudi odraža tudi v tem našem nekoč vzornem podjetju: Embarassed

Zakaj ATVP ne reagira v primeru Marlesa?

Delniška družba Marles, ki ima v lasti tudi večinski delež v Marlesu hiše, naj bi izpolnjevala vsaj en pogoj za objavo prevzemne ponudbe, a v ATVP ne ukrepajo. Tudi združenje malih delničarjev se v nasprotju z Velano ne zanima za Marlesov primer

* Marlesa hiše, bo poslej enotirno upravljana.

Na kratko smo v Večeru že poročali o petkovi skupščini delničarjev družbe Marles, ki je tudi 51-odstotna lastnica Marlesa hiše.
V slednji je zaposlenih 230 ljudi, medtem ko ima Marles le enega zaposlenega, direktorja Danila Peteha.
S potrditvijo na zadnji skupščini predlagane spremembe upravljanja z dvotirnega na enotirni sistem je Marles dobil tričlanski upravni odbor, ki bo po vsej verjetnosti z enim izvršnim direktorjem, druga dva člana pa bosta prejemala zgolj sejnine.
Po besedah Danila Peteha, sedanjega direktorja Marlesa, naj bi to pocenilo delovanje družbe, katere vodenje naj bi po prehodu na enotirni sistem postalo tudi fleksibilnejše.
Zanimivo pa je, da bo izmed sprva predlaganih Peteha, Sonje Dolčič in Ksenije Nadelsberger v tričlanskem upravnem odboru le Nadelsbergerjeva, v skladu z nasprotnim predlogom Siventa pa se ji bosta pridružila Bratoljub Šauperl in Leopold Poljanšek (direktor Velane).
Pri tem bode v oči, da je Nadelsbergerjeva direktorica sektorja za finance in računovodstvo, Šauperl pa vodja pravne službe družbe Marles hiše - torej sta oba zaposlena v Marlesu odvisni družbi.
Kakšna je vloga Sonje Dolčič iz Slovenske odškodninske družbe?
Obstajajo špekulacije, da Danilo Peteh in Sonja Dolčič nista želela zasesti stolčka, potem ko se je v našem časniku začelo na veliko pisati o preteklih skupščinah Marlesa.
Dolčičeva je navsezadnje javna uslužbenka, saj je zaposlena v državni Slovenski odškodninski družbi in zanjo najbrž ne bi bilo preveč pozitivno, če bi se ugotovilo, da je imela kakšno pomembnejšo vlogo pri morebitnem oškodovanju malih delničarjev Marlesa.
Lastništvo Marlesa vodijo pri družbi sami, zato je vpogled vanjo praktično onemogočen, je pa po neuradnih informacijah Marles še lani imel skoraj 900 delničarjev in mali delničarji naj bi še zdaj imeli v lasti okrog 20 odstotkov Marlesovih delnic.
Družba je imela ob koncu preteklega leta dobrih 10 milijonov evrov kapitala in manj kot 100 tisoč evrov poslovnih in finančnih obveznosti. So pa imeli v Marlesu lani kljub vsemu okrog 400 tisoč evrov izgube - po Petehovih besedah zaradi ustvarjene izgube pri trgovanju z vrednostnimi papirji, katerih lastnik je (bil) Marles.
Kako se je lahko to zgodilo lani, ko so praktično vsi (borzni) vrednostni papirji pridobivali vrednost, je lahko razumljivo le malokomu, razen če so se morda naložbe zavestno odprodajale z izgubo, da državi ne bi bilo treba plačati davka.

Je Poljanšek zaustavil Verbiča in VZMD?
Vsekakor je bilo veliko presenečenje tudi to, da smo se petkove Marlesove skupščine udeležili le štirje pooblaščenci delničarjev, ki smo zastopali skupno zgolj 4,36 odstotka kapitala družbe. Če bi se bilo skupščine udeležilo več malih delničarjev, bi najbrž tudi veliki - družbe okrog Danila Peteha in Leopolda Poljanška - aktivirali večje število svojih delnic.
Tako pa je kar 98 odstotkov kapitala v družbi zastopala družba Sivent (nastala iz pida Mercata), ki je sklad visoko tveganega kapitala.

Zanimivo pa je, da Sivent med svojimi ključnimi naložbami ne omenja Marlesa, ampak družbe Sinfonika, Net TV, Cinemania Group, Meblo TOP in Gostinsko podjetje Ljubljana. Družba je imela ob koncu lanskega leta devet milijonov evrov kapitala, na skupščini Marlesa pa jo je zastopal odvetnik Damjan Škodič. Ta ni želel pojasnjevati nasprotnega predloga o sestavi upravnega odbora Marlesa niti ne, ali se mu ne zdi poslovno sporno, da bosta v Marlesovem upravnem odboru kar dva zaposlena iz njihove odvisne družbe.
To je približno tako, kakor da bi v upravnem odboru švicarskega Novartisa, ki je večinski lastnik Leka, sedelo več kot polovica zaposlenih iz ljubljanske družbe.
Na tokratni skupščini ni bil izglasovan predlog pooblaščenca male delničarke o prenehanju (likvidaciji) Marlesa, s čimer bi se med vse delničarje Marlesa razdelilo po knjigovodski vrednosti za dobrih 10 milijonov evrov.
Predsedujoči skupščine delničarjev, sicer tudi Marlesov direktor Danilo Peteh, ni dovolil razširitve dnevnega reda s točko o likvidaciji, češ da predlagatelj ni v zakonskem roku predlagal razširitve dnevnega reda. Peteh je v nadaljevanju skupščine pojasnil, da je osnovna dejavnost Marlesa upravljanje odvisnih družb, ukvarjanje s finančno dejavnostjo in poslovanje z vrednostnimi papirji, predvsem na slovenskem trgu kapitala. Revizijo poslovanja za letošnje poslovno leto bo opravila družba Revizija Maribor, ki je bila, tako direktor Peteh, med štirimi ponudniki vsaj za 60 odstotkov cenejša, medtem ko mu njihove reference (dosedanje stranke) niso znane.
Čudimo se, da se v Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki naj bi v zadnjem času močno preganjala prevzemne kršitelje, niso nikoli pozabavali s primerom Marles.
Namreč, družba je resda neborzna, a tudi po zmanjšanju osnovnega kapitala pod štiri milijone evrov še zmerom izpolnjuje drugi pogoj za podajo prevzemne ponudbe - ima več kot 250 delničarjev.
Sedaj je naloga ATVP zgolj ta, da dokaže povezanost glavnih delničarjev Marlesa, družb okrog Danila Peteha in Leopolda Poljanška, ter jih prisili k podaji prevzemne ponudbe ali pa jim odvzame glasovalne pravice, tako kot je to naredila pri nekaterih drugih medijsko bolj razvpitih primerih (recimo pri Istrabenzu).
Prav tako pa, morda zaradi premajhnega medijskega pompa, pogrešamo, da bi Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) skušalo organizirati male delničarje Marlesa. Je pa predsednik VZMD Kristjan Verbič lani na veliko kupoval delnice Velane, kjer je direktor Leopold Poljanšek, ter s temi delnicami tudi precej zaslužil.
Ni znano, kdo je Verbiču odkupil delnice Velane, vsekakor pa je bila pri VZMD organizirana sekcija Velana, medtem ko je za Marles nikdar ni bilo. Morda le naključje?
http://www.vecer.com/clanek2008090205357014

/13/...komunikacije preprosto ni bilo: Embarassed

Delničarji Marlesa se niso obrnili na VZMD

V včerajšnjem članku z naslovom "Zakaj ATVP ne reagira v primeru Marlesa" smo med drugim pisali, da pogrešamo, da bi se v problematiko vključilo Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD).
Njihov predsednik Kristjan Verbič nam je včeraj pojasnil, da se s tem primerom, ki so ga sicer zasledili v medijih, niso ukvarjali preprosto zato, ker se nihče od malih delničarjev Marlesa ni obrnil nanje, oni pa tudi niso od države plačana institucija. Če pa bi se, bi mogoče bil nasprotni predlog o likvidaciji Marlesa vložen pravočasno, je dejal Verbič.
Ker je direktor Velane Leopold Poljanšek, po neuradnih informacijah osebno tudi večinski lastnik Marlesa, smo Verbiča včeraj prosili še za pojasnilo glede nakupa in prodaje delnic Velane, ter kolikšen je bil njegov dejanski zaslužek pri tem.
Delnice Velane, tako Verbič, je kupoval s sposojenim denarjem, saj naj bi nasprotna stran zatrjevala, da je realna vrednost Velanine delnice nižja. "Lani sem 5. in 6. septembra na borzi kupil 1000 delnic Velane po 4,5 evra, 11. in 13. septembra pa še 1271 delnic po 4,52 evra. 19. septembra sem prodal 586 delnic po 14, dan kasneje pa še 703 delnice po 18 evrov. Skupaj sem s prodajo teh delnic zaslužil 14.861 evrov, po odbitku davka pa mi je ostalo 11.889 evrov zaslužka," je svoje trgovanje z delnicami Velane opisal Verbič in dodal, da je še vedno lastnik skoraj 1000 delnic Velane. Njihova tržna vrednost je okrog 5000 evrov.
Sekcija VZMD za Velano še deluje, mali delničarji, združeni v delničarskem sporazumu, pa imajo skupaj v lasti nekaj več kot 10 odstotkov delnic, s čimer preprečujejo njihovo iztisnitev iz družbe. Ni jim pa znano, zakaj jim ne dovolijo priključitve k sporazumu za Velano med Vipo Holdingom in državno Kapitalsko družbo.
http://www.vecer.com/clanek2008090305357325

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sob Sep 06, 2008 4:47 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

LIKVIDACIJA AQUASAVE

/13/...ob težkih trenutkih tega podjetja bo tako brez dela ostalo 400 delavcev, kar bo seveda tudi prizadelo njihove družine: Embarassed

Aquasava v likvidacijo, brez dela bo ostalo 400 ljudi

Potem ko se je lastnik Aquasave, družina Bonazzi, na zadnji skupščini odločil, da gre družba v likvidacijo, so včeraj o tem obvestili zaposlene in sindikat ter v sodni register vložili dokumentacijo za likvidacijo.

Zaposlitev bo izgubilo 400 ljudi. Kot je po sestanku med vodstvom družbe in sindikatom dejal predstavnik lastnika Aquasave, generalni direktor in član uprave družbe Julon, Edi Kraus, so se dogovorili, da bodo vsem zaposlenim plačali odpravnino. Odpuščali bodo postopoma, do konca oktobra pa bo brez zaposlitve ostalo 400 ljudi.

Prva skupina, ki bo zapustila podjetje, 260 zaposlenih, bo odpravnine dobila z redno plačo 15. septembra. Hkrati bodo v Aquasavi nadaljevali z manjšim delom proizvodnje, ki se bo zaključila 31. oktobra. Kot je pojasnil Kraus, bo v tem delu do takrat delalo 80 delavcev.
Glavni vzroki za likvidacijo so razmere na trgu in povišanje stroškov, je dejal Kraus. "Druge rešitve ni bilo.
Na tej lokaciji smo mesečno izgubljali denar, nismo ustvarjali več dobička ampak izgubo," je poudaril in dodal, da so se za likvidacijo odločili v času, ko še lahko poplačajo terjatve. Po njegovem bo premoženje družbe zadoščalo za poplačilo vseh obveznosti.
Do delavcev imajo skupno približno s plačami in regresom za okoli 2,5 milijona evrov obveznosti, ki bodo izplačane do 15. novembra, je še povedal Kraus. "Verjamemo obljubam, da bodo delavci poplačani," je dejal predsednik sindikata v Aquasavi Redžo Marošlič. Za odpravnine je po njegovih besedah namenjenih 1,2 milijona evrov.
Delavcem bodo pomagali tudi pri iskanju nove službe. Kot je dejal, je nekaj družb že izkazalo zanimanje. Čez teden ali dva bodo sklicali zbor delavcev, na katerem bodo prisotni tudi predstavniki zavoda za zaposlovanje ter družb, ki se zanimajo za zaposlene, je povedal Marošlič.
Predsednik Sveta gorenjskih sindikatov Rajko Bakovnik pa je dejal, da je razočaran in "prepričan, da je tukaj kontrolno funkcijo izgubila država, da so ji zadeve pri urejanju gospodarskega razvoja, vsaj v Kranju, ušle iz rok".
"Mislim, da je negativno, da 500 ljudi v dveh, treh tednih izgubi službo," je poudaril. "Glede odpravnin je eno odprto vprašanje. Ljudje so že bili v stečaju, nič od odpravnin prejšnjega podjetja, Tekstilindusa, niso dobili, zdaj so dobili le za 15 let," je poudaril predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj in dodal, da je Aquasava pravni naslednik Tekstilindusa. http://www.vecer.com/clanek2008090205357037

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Ned Sep 07, 2008 11:28 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

INA d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...po izraženi ponudbi Madžarskega MOLa za nakup delnic INA d.d po prevzemni ceni 2800 kun (384 €) in še posebej ob najavi Avstrijskega OMV, da bi oni za ceno delnice ponudili več, so v igro vstopili sindikati in društvo malih delničarjev v INA d.d.: Embarassed

Večina delavcev ne želi prodati Inino delnico za manj kot 3500 kun do 4000 kun (411 € do 549 €)

Združenje malih delničarjev in sindikat INAŠ tako pozivajo vlado,da zadrži paket 19% delnic ali pa da ga proda na transparentnejši način na borzi.
Smatrajo tudi,da bi vlada ne smela voditi socialno politiko cene energentov skupaj z INA d.d., temveč bi morali to početi skozi davčno politiko. Bilo katero veno delnice,ki bi bila pod 3500 kun (411 €) smatrajo že za žalitev,nekateri predstavniki malih delničarjev pa govorijo da je njihova primerna cena 9000 kun (1235 €).
Prestavniki združenja malih delničarjev,kakor tudi največjega sindikata INAŠ,smatrajo ponujeno ceno s strani MOLa za sramotno nizko in pozivajo vse male delničarje,da te ponudbe ne sprejmejo.
Za posebej odgovorno imajo obstoječo vlado,ker skozi nižanje cen njenih proizvodov,prav tako pa tudi zaradi zamenjave 19% lastništva z MOLom. Tako INA d.d. vsako leto izgubi 2mrd kun,zaradi tega,ker prodaja uvoženi plin po nižji ceni kot ga je kupila.
Prav tako mali delničarji pravijo,da ne želijo,da se preko njihovih hrbtov vodi socialna politika Vlade. Prav takšno je razpoloženje delavcev v INA d.d.,od katerih je kar 91% kupilo delnice,pravijo pa da ne želijo prodati svoje delnice,ki so jih kupovali na boljšo bodočnost in za višjo pokojnino.Prav tako bi po vsej verjetnosti mladi delavci,ki so kupovali delnice na kredit,pristali tudi na njihove manjše cene,tako pa večina delavcev na to ne pristaja in bi tako prodali od 3500 kun do 4000 kun (411 € do 549 €).Nekateri si bili mnenja,da je razpon cene delnice tja od 4000 kun pa vse do 9000 kun (549 € do 1235 €). Vladin strateški partner bi morali biti državljani RH,kateri imajo svojo nacionalno družbo,pravijo na sindikatu,ne pa tako kot se dogaja v Sloveniji,da se širijo vesti o podkupovanju predsednika Janeza Janše s strani tuje finske družbe Patria. http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=53665 http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=53680 http://business.hr/Default2.aspx?ArticleID=ccd7d56f-86ad-4937-9fa6-df8b3e16b5bc&open=sec

/13/...pozitivno mnenje Uprave INA d.d. in mnenje sindikalnega zaupnika, ki je bilo posredovano vsem delničarjem in je v točkah II. do VII.negativno do ponujenega prevzema s strani MOLa. Poleg tega je s strani SDA prišlo obvestilo, da je MOL v prejšnjem tednu uspel pridobiti samo 700 delnic INA d.d.: Embarassed

http://www.zse.hr/userdocsimages/novosti/1672-08-INA_misljenje_Uprava.pdf http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=54252

/13/...glede na rezerve nafte in plina v odnosu na ceno delnice bi morala ta biti vsaj 4000 kun (549 €): Embarassed

http://business.hr/Default2.aspx?ArticleID=dbacc906-0da4-4e4a-9701-3e9edbe9095c

/13/...mnenje sindikata pa je, da bi morala cena biti 5000 kun (686 €): Embarassed

http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=54674

/13/...cena delnice je padla na 2550 kun (350 €) in po institucionalnih delničarjih prodajajo delnice tudi mali delničarji: Embarassed

http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=55842

/13/...končala je prevzemna ponudba MOLa, tako so zaenkrat pridobili 44,3% lastništva INE: Embarassed

Potekel rok za sprejem Molove ponudbe
Opolnoči se je iztekel rok za sprejem Molove prevzemne ponudbe za hrvaško Ino. Konec javne ponudbe in množična prodaja delnic malih delničarjev pa sta povzročila, da je cena delnice Ine včeraj že po petih minutah trgovanja upadla za 9,8 odstotka, na 2300 kun.
Na začetku prevzemne ponudbe, vredne 2800 kun (393 evrov) na delnico, je večina delničarjev prodaji delnic nasprotovala. Posebej glasni so bili manjšinski delničarji, ki so zahtevali 3500 kun na delnico, nenaklonjeni do nje pa so bili tudi večinski delničarji in sam hrvaški predsednik Stipe Mesić. Poslabšanje stanja na finančnih trgih pa je povzročilo, da so si delničarji Ine premislili. Od večjih lastnikov so prvi ponudbo sprejeli upravitelji veteranskega sklada, ki je imel v lasti sedem odstotkov Ine, v sredo pa so prodajo svojega deleža objavili tudi predstavniki institucionalnih delničarjev - pokojninski sklad AZ, borzna hiša Auctor, Erste Invest, pokojninski sklad PBZ CO in PBZ Invest - sledili so še manjši delničarji. Kolikšen delež si je Mol, ki je imel v lasti že četrtino Ine, pridobil v času prevzemne ponudbe, bo znano prihodnji teden.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042211693

/13/...iz SDA - Središnje depozitarne agencije so potrdili, da so dosedaj deponirali 1.935.789 delnic INE, kar predstavlja 64,2% delnic za katere je potekala javna ponudba oziroma 19,3% skupnega števila delnic. Skupaj z MOLovim deležem s katerim že razpolaga 25%+ ena delnica, tako lahko računa na 44,3% lastniški delež. Končno število deponiranih delnic pričakujejo do četrtka 9.10.2008 in izplačilo za delnice pa 10.10.2008, tako se je njihova prevzemna ponudba nanašala na nekaj več kot 30,16% delnic INE, katere niso v lastništvu MOLa in Hrvaške vlade. http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=56027

/13/...delnice so danes padle za -12,52 % na 2.055 kun (282,16 €); Embarassed

/13/...znane so končne številke prevzema, saj tako madžarski MOL prevzema mesto 1.delničarja in s tem tudi pomembnih razvojnih projektov družbe INA d.d.: Embarassed

V javni ponudbi je tako MOL povečal svoj delež v INA d.d. na 47,15% in povečal možnost sodelovanja z INA d.d., je sporočil predsednik Uprave in izvršni direktor Zsolt Hernádi. Prav tako je poudaril z njihovo javno ponudbo izkazali predanost in zavezanost razvoju družbe INA d.d. in celotni Hrvaški javnosti na zelo transparenten način in se za odziv zahvalil vsem malim delničarjem INA d.d.
Prav tako smo z obstoječim delničarskim sporazumom odločni nadaljevati pogovore z Vlado RH o nadaljnjem razvoju in bodočem upravljanju naftne družbe INA d.d. Po podatkij SDA je MOL v procesu javne ponudbe zbral 2.215.469 delnic INA d.d. po prevzemni ceni 2800 kun (384,45 €) in je MOL zbral dovolj srestev za poplačilo malih delničarjev,kar znaša 6,2mrd.kun oz.748,9mio€.
Tako so preko SDA obvestili, da so v prevzemni ponudbi tako pridobili 2.215.469 delnic INA d.d.,kar z prejšnjim lastništvom MOLa 25% + 1 delnico znese sedanjih 47,15%. Tako ima Vlada RH v lastništvu še 4.483.522 delnic oz.44,83% delnic INA d.d.
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=56678

TOP 10

1. ZAGREBAČKA BANKA D.D./UNICREDIT BANK HUNGARY ZRT, ZA RAČUN MOL ZRT, HUNGARY - 4.715.470 delnic - 47,15% - Skrbniški račun
2. RH,VLADA,SREDIŠNJI DRŽAVNI URED ZA UPRAV.DRŽ.IMOV - 4.483.552delnic - 44,84% - Osnovni račun
3. SOCIETE GENERALE-SPLITSKA BANKA D.D. - 700.000 delnic - 7,00% - Skrbniški račun
4. SOCIETE GENERALE-SPLITSKA BANKA D.D./ALLIANZ ZB D.O.O. ZA AZ OBVEZNI MIROVINSKI FOND - 308.409 delnic - 3,08% - Skrbniški račun
5. HYPO ALPE-ADRIA-BANK D.D./PBZ CROATIA OSIGURANJE D.D. OBVEZNI MIROVINSKI FOND - 116.375 delnic - 1,16% - Skrbniški račun
6. PBZ D.D. - 57.918 delnic - 0,58% - Skrbniški račun
7. SOCIETE GENERALE-SPLITSKA BANKA D.D./ERSTE PLAVI OBVEZNI MIROVINSKI FOND - 55.854 delnic - 0,56% - Skrbniški račun
8. ZAGREBAČKA BANKA D.D./CITIBANK N.A. - 42.708 delnic - 0,43% - Skrbniški račun
9. ZAGREBAČKA BANKA D.D. - 34.445 delnic - 0,34% - Skrbniški račun
10. PBZ D.D. - 29.425 delnic - 0,29% - Osnovni račun

/13/...pogajanja so bila neuspešna, pred INA d.d. je uvedba enotirnega sistema vodenja: Embarassed

Zapletena pogajanja med Ino in Molom
Med podpredsednikom hrvaške vlade Damirjem Polančecem in glavnim izvršnim direktorjem Mola Zsoltanom Hernadijem je propadel prvi krog pogajanj o pogojih zamenjave delnic. Sklenili so, da bodo oboji opravili dodatna posvetovanja in se ponovno sestali v začetku prihodnjega tedna. Na pogovorih niso obravnavali novih imen na odgovornih položajih v Ini, so pa spregovorili o spremembah načina vodenja družbe. Mol želi prenesti svoj model vodenja na Ino. V tem primeru Ina ne bi več imela uprave in nadzornega odbora, temveč upravni odbor oziroma enotirni sistem upravljanja. Inin upravni odbor naj bi imel šest članov, med katerimi bi bili trije hrvaški menedžerji, gotovo tudi sedanja člana uprave Tomislav Dragičević in Jozo Petrović.
Glavni izvršni direktor bo iz Mola in bo imel pri vodenju podjetja, če bo sprejet omenjeni način upravljanja, glavno vlogo. Madžare zanima tudi nadzor nad sektorji za finance, nabavo in prodajo. Polančec je pred nekaj dnevi razkril tri zahteve, od katerih vlada gotovo ne bo odstopila: da ima vlada v prihodnjih petih letih pravico veta na odločitve Mola o razpolaganju z Ininimi delnicami, vztrajala bo pri odkupu delnic, če se spremeni lastnik Ine, in pri sporazumu o ceni plina. Hrvaška vlada pa ima še eno težavo.
Osemindvajsetega oktobra se izteče klavzula zdaj veljavne pogodbe o delnicah, ki je Hrvaški zagotavljala pravico veta na razpolaganje z delnicami, ki so v lastništvu Mola, tako da lahko Madžari po tem datumu s svojimi delnicami Ine naredijo, kar hočejo. Hrvaška pogajalska stran zato meni, da je treba pogodbo podaljšati. Delež države v Ini je manjši od 50 odstotkov, Mol pa je z javno ponudbo njen največji delničar s skupaj 47-odstotnim deležem.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042215079
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Okt 17, 2008 9:49 pm; skupaj popravljeno 13 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Ned Sep 07, 2008 3:04 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ALENKA TOPOLOVEC - NAJSRČNEJŠA MEDICINSKA SESTRA

/13/...v v 343.številki revije ZDRAVJE je bila objavljena tudi nagrajenka po izboru bralcev za najsrčnejšo medicinsko sestro, poklic, ki je vse prevečkrat tudi po krivici omalovaževan, premalo plačan, prepotreben, ko ga spoznamo pobliže, pa se zavemo, da je nepogrešljiv in še vedno premalo cenjen: Laughing

Najsrčnejša medicinska sestra »Smo kot družina«

Njen delovni dan nima odmerjenih ur, začne se s prvim bolnikom, ki pride v ambulanto, in konča z zadnjim. Ni jih malo. Ker poskuša pomagati prav vsakomur, ki pride, marsikdaj dela dlje od predvidenega delovnega časa. Nič čudnega torej, da so jo v Šentilju v Slovenskih goricah in njegovi okolici vzeli za svojo. Alenka Topolovec je letos postala najsrčnejša medicinska sestra po izboru bralcev revije Zdravje.
http://www.zdravje.si/revija.asp

*** ISKRENE ČESTITKE ***

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pon Sep 08, 2008 2:41 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NAJDONOSNEJŠE DELNICE

/13/...velikokrat ocenjujemo donosnost delnic v obdobju enega leta, treh ali petih let, ampak pri tem je seveda tudi merodajno, katero ocenjevalno obdobje vzamemo v obzir, saj nam lahko posamezna obdobja dajo čisto različne rezultate. Kot zanimivost pa si lahko obledamo (naj)donosnejše delnice v tem obdobju v ZADNJEM LETU: Laughing

Delnice, s katerimi ste lahko v preteklem letu dni pošteno zaslužili Kljub hipotekarni krizi na trgu so nekateri ne borzi v preteklem letu dni z delnicami ustvarili visoke donose. Medtem, ko je velika večina vlagateljev v preteklem letu zaradi hipotekarne krize ustvarila precejšnjo izgubo na delniškem trgu, pa so najuspešnejši med njimi ustvarili tudi 100- in večodstotne donose.
Več o tem si lahko preberete v galeriji.
http://www.finance.si/222693/Delnice_s_katerimi_ste_lahko_v_preteklem_letu_dni_po%B9teno_zaslu%BEili
Galerija:
Dobičkonosne delnice
Vstop v galerijo
1.KALI+ SALZ
V enem letu je nemška družba, ki pridobiva in izdeluje različne snovi za kmetijsko proizvodnjo in nego rastlin, ustvarila 152-odstotni donos na delnico.
2. PHOENIX SOLAR
V enem letu je nemška solarna družba ustvarila 135-odstotni donos na delnico.
3. FIRST SOLAR
V enem letu je ameriška solarna družba ustvarila 111-odstotni donos na delnico.
4. VESTAS
V enem letu je danska izdelovalka vetrnih turbin ustvarila 78-odstotni donos na delnico.
5. REPOVER SYSTEMS
V enem letu je nemška družba za vetrno energijo ustvarila 75-odstotni donos na delnico
6. MASTERCARD
V enem letu je ameriška finančna družba ustvarila 63-odstotni donos na delnico.
7. MONSANTO
V enem letu je ameriška agrikulturna družba ustvarila 52-odstotni donos na delnico.
8. WAL-MART
V enem letu je ameriška veriga trgovin ustvarila 43-odstotni donos na delnico.
9. ANHEUSER-BUSCH
V enem letu je ameriška pivovarna ustvarila 40-odstotni donos na delnico.
10. VOLKSWAGEN
V enem letu je nemški proizvajalec avtomobilov ustvaril 31-odstotni donos na delnico.

/13/...kot že povedano zgoraj,pa bodo sedaj vrednotene delnice,ki so imele v LETOŠNJEM LETU največji donos:
1. ORIEL RESOURCES
Oriel resources (Velika Britanija), rudarska družba letošnji donos: 130,3%
2. ENODIS
Enodis (Velika Britanija), družba izdeluje naprave za pripravo hrane letošnji donos: 101,1%
3. DETICA GROUP
Detica Group (Velika Britanija), svetovalna družba letošnji donos: 98,6%
4. AURIGA
Auriga (Danska), merilne naprave letošnji donos: 67,4%
5. REPOWER SYSTEMS
Repower Systems (Nemčija), vetrna energija letošnji donos: 56,2%
6. K+S K+S (Nemčija), mineralna gnojila letošnji donos: 52,7%
7. CEDEGEL
Cegedel (Luksemburg), distribucija električne energije letošnji donos: 50,6%
8. EPCOS
Epcos (Nemčija), elektronika letošnji donos: 49,5%
9. BIOTEST
Biotest (Nemčija), farmacija letošnji donos: 47,9%
10. MELROSE RESOURCES
Melrose Resources (Velika Britanija), naftna družba letošnji donos: 46,5%
http://www.finance.si/223431/Galerija_Najdonosnej%B9ih_10_evropskih_delnic
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Sep 15, 2008 4:12 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Sep 09, 2008 11:15 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

FANNIE MAE in FREDDIE MAC

/13/...nepremičninski hipotekarni trg se bo kot izgleda sedaj malo stabiliziral, saj je v dogajanje posegla državna roka: Embarassed

Nacionalizacija odlična za borze, ne pa davkoplačevalce
Državni nadzor nad ameriškima hipotekarnima skladoma Fannie Mae in Freddie Mac bo na trge znova vneslo več zaupanja

"Če ameriška vlada ne bi nacionalizirala skladov Fannie Mae in Freddie Mac, bi sledilo katastrofično sesutje globalnih trgov. Zato je poteza za trge zelo pozitivna in tako so se nanjo tudi odzvali," pravi globalni naložbeni strateg David Fuller.
Ameriški finančni minister Henry Paulson je prepričan, da so stroški reševanja hipotekarnih velikanov Fannie Mae in Freddie Mac upravičeni, saj bi propad katerega od njiju povzročil velikanski pretres ne le na ameriškem, ampak svetovnih trgih. Ameriški finančni minister Henry Paulson je v nedeljo razglasil, da je država prek zvezne agencije za financiranje nepremičnin FHFA prevzela nadzor nad hipotekarnima velikanoma Fannie Mae in Freddie Mac. Finančni minister Paulson meni, da je reševanje smiselno Vlada je skladoma odstavila vodstvo, v vsakem bo pridobila za milijardo dolarjev prednostnih delnic, obljubila pa jima je še do 200 milijard dolarjev.
Hipotekarna ponudnika, ki obvladujeta več kot pol ameriškega hipotekarnega trga v vrednosti 12 tisoč milijard dolarjev, sta zaradi krize na hipotekarne krize izgubila milijarde dolarjev, vrednost njunih delnic se je sesula, obema pa je grozil stečaj.
Minister Paulson je prepričan, da so stroški reševanja upravičeni, saj bi v nasprotnem primeru državljani izgubili še več, ko bi denimo ne imeli več dostopa do posojil. Ameriška vlada odstranila veliko skrb s trgov
"Nacionalizacija hipotekarnih velikanov je odstranila velikansko skrb, ki je težila trge po svetu. Trgi bolj kot vse drugo črtijo negotovost, zato bi bili najbrž priča katastrofalnemu sesuvanju borznih tečajev, če bi ne prišlo do reševalne akcije," je prepričan globalni naložbeni strateg pri Fullermoney.com David Fuller.
Dejstvo, da se je ameriška vlada odločila za reševanje, bo pomagalo odstraniti veliko negotovosti in pomagalo vrniti precej zaupanja v trge. Kot dodaja Fuller, je ameriška vlada sicer s tem ameriški proračun obremenila s kar nekaj dvomljivega dolga, kar bi dolgoročno pomenilo tveganje za ameriške davkoplačevalce. Treba je dodati, opozarja sogovorec, da poteza ameriške vlade ne pomeni konca recesijskih pritiskov, a je vendar čisto možno, da bomo že pol leta ali devet mesecev zaznali, da se razmere v ameriškem gospodarstvu popravljajo. Borzni trgi so se na vest odzvali z rastjo Po nedeljski objavi reševalne akcije so se svetovni borzni trgi v Aziji in tudi v Evropi odzvali izjemno pozitivno. Kot je opozoril Fuller, je sicer v prvem odzivu treba računati, da so vlagatelji zapirali kratke pozicije. Več o tem tukaj [+] http://www.finance.si/222799/Nacionalizacija_odli%E8na_za_borze_ne_pa_davkopla%E8evalce

/13/...optimizem se vrača: Embarassed

Tuji trgi: Freddie in Fannie vzdignila finančni sektor
Napovedana rešitev Freddie Mac in Fannie Mae je navdihnila vlagatelje po svetu z optimizmom.
Indeksi po vsem svetu so zrasli tudi za štiri odstotke, so pa rdeče izjeme "Ameriški davkoplačevalci bodo plačali zapitek, ki so ga ‘prislužili’ nepremišljeni vlagatelji. Fannie in Freddie sta rešena, to pa so investitorji sprejeli odprtih rok in zapuščali varen pristan državnih obveznic," pravi Jernej Kastelic, NLB.
Po tem ko je ameriška vlada prevzela nadzor nad največjima ameriškima hipotekarnima posojilodajalskima družbama Fannie Mae in Freddie Mac, ki jima je grozil stečaj, so delnice na vseh razvitih borznih trgih danes poletele. Japonske delnice so tako v povprečju najbolj skočile v zadnjih petih mesecih. Indeks Nikkei 225 je pridobil 3,38 odstotka vrednosti, zahvali pa se lahko visokim podražitvam lastniških papirjev predvsem v finančnem sektorju. Največja japonska posojilodajalca Mitsubishi UFJ Financial in Mizuho Financial sta se podražila za več kot 12 odstotkov.
Japonski finančni sektor se je tako danes podražil najbolj v zadnjih 16 letih. V Hongkongu, kjer je Hang Seng pridobil 4,32 odstotka vrednosti, se je zgodil največji skok osrednjega indeksa po letošnjem marcu.
Notranja Kitajska pa se ni ozirala na dogajanja na borzah drugje po svetu. Indeks CSI 300 je ob skrbeh, da bo manjše povpraševanje prizadelo rezultate družb, izgubil poltretji odstotek in padel na 20-mesečno dno. UBS pridobila desetino Osrednji evropski delniški indeksi so poskočili za približno štiri odstotke, za kar se lahko zahvalijo finančnemu sektorju.
Švicarska banka UBS, ki je v nepremičninski krizi izmed evropskih finančnih družb potegnila najkrajšo, se je danes podražila za krepko desetino. Krepko so zrasle tudi finančne družbe v Nemčiji, Veliki Britaniji in Franciji. Največja Deutsche Bank se je podražila za približno osem odstotkov, slabo desetino vrednosti so pridobile francoske banke Société Générale, BNP Paribas in Crédit Agricole, v Veliki Britaniji pa so finančne skupine HBOS, Barclays in Royal Bank of Scotland povečale tržno vrednost za približno 12 odstotkov.
Odboj bakra od sedemmesečnega dna Terminska pogodba za baker se je včeraj na londonski borzi kovin povzpela za 1,2 odstotka po tem, ko se je v prejšnjem tednu pocenila za 8,1 odstotka, kar je največja tedenska pocenitev po lanskem januarju. Omenjena kovina se je včeraj tako odbila od sedemmesečnega dna. http://www.finance.si/222724

/13/...še pogobljeni pregled dogajanja, ki nakazuje,da se bo z 200mrd$ rešila situacija na trgu za kratkoročno nemoteno poslovanje v letu 2009: Embarassed

Kratkoročno reševanje ameriškega nepremičninskega trga z dolgoročnimi posledicami Matej Mesar je absolvent Ekonomske fakultete v Ljubljani. Od leta 2006 se ukvarja s finančnimi trgi in spremljanjem razvoja novih finančnih produktov v tujini, na področju borze in pokojninskega varčevanja.
Pred dobrim mesecem sem v članku Ameriške sanje se razblinjajo na nepremičninskem trgu... opisal probleme, ki jih ima Amerika s svojim nepremičninskih trgom in možnost kolapsa dveh največjih podjetij na področju nepremičninskih kreditov, Fannie Mae in Freddie Mac. No, danes je zgodba dobila, recimo temu, svoj epilog. Ameriški minister za finance Hank Paulsen, ki verjetno še ni slišal za slovenski pregovor Zarečenega kruha se največ poje!, ki je še pred nekaj meseci zatrjeval, da država ne bo nacionalizirala obeh privatnih družb, je danes naznanil, da bosta podjetji prešli pod okrilje finančnega ministrstva. To bo kupilo za 200 milijard dolarjev delnic, kar mu bo omogočilo pridobitev 79,9 % lastništva in bo tako razvodenelo lastniške deleže obstoječih delničarjev - večinoma domačih in nekaterih tujih bank. Minister je tudi priznal, da gre le za kratkoročno rešitev, ki bo omogočila podjetjema poslovanje v letu 2009, za dolgoročen plan oziroma rešitev pa bo moral poskrbeti novi ameriški predsednik in Kongres. Če bi bili Američani zelo konsistentni do svojega kapitalističnega sistema, se zdaj zagotovo ne bi “šli” nekakšnih socialistov, ki skušajo nacionalizirati “zafurani” podjetji, temveč bi jih pustili propadu, kot to veleva prvo pravilo kapitalizma. Svet bi sicer za trenutek obstal, vendar bi se že v naslednjem trenutku vrtel dalje - tovrstnemu pojavu v angleščini rečemo ”creative destruction”. Vendar izgleda, da problem ni tako enostaven, kot se ga prikazuje v medijih, in vsi ti skriti sestanki zadnji teden morajo imeti globlji pomen.
Reševanje domačih in predvsem tujih interesov K sklepu o 200 milijardah USD je ”krizni” odbor še dodal sklep, da zamenja upravi obeh družb in da finančno ministrstvo odkupi nekaj dolga pri domačih bankah, kjer sta se podjetji zadolžili z obveznicami. Vse lepo in prav, vendar ali bodo te banke denar dejansko dobile, ali bo to samo še ena izmed serij obljub in bodo te banke v resnici deležne le “popusta” pri posojilih FEDa?
Lahko samo upamo, da bo denar prišel do teh bank, saj bančni sektor v ZDA trenutno ni najbolj zdrav; po podatkih FDIC (Agencija za nadzor bančnih depozitov) ima trenutno v ZDA kar 117 bank plačilne težave. Res je, da gre večinoma za manjše lokalne banke, vendar efekt verižne reakcije ostaja, da niti ne omenjamo problema brezposelnosti, ki že sedaj kazi svetle kampanje predsedniških kandidatov. Po besedah investicijskega guruja Sorosa bo moral še pasti kateri od velikanov. Tako je trenutno med velikimi najbolj na udaru JP Morgan, ki ima za 600 milijonov sredstev v omenjenih podjetjih.
Vendar vsi ne bodo na slabšem, saj vemo, da ko nekdo izgubi, nekdo (pri)dobi, razen če denar vmes ne izgine. In kdo bo lahko (pri)dobil v nastali situaciji? Vsekakor to ne bodo delničarji, ki so izgubili že 80% vrednosti delnice, sedaj pa bodo izgubili tudi glasovalno pravico in bodo lahko samo pobrali drobiž.
Ok, raje nekaj kot nič, vendar to ni to. Ali bodo mogoče na boljšem ameriški državljani, ki so najeli nepremičninski kredit, ali pa bi ga radi? Država lahko takoj ustanovi nova podjetja, ki bi služila temu namenu. Vendar kot zgleda bodo državljani in domače banke dobili le moralno zadoščanje, da ni povsem propadel še en nacionalni ponos in da se je kriza vsaj za trenutek ustavila. Republikanci so s tem dobili kakšen odstotek, saj so rešili nacionalni interes; tako je McCain pridobil kakšen odstotek več.
Pri tem pa ti fantje pozabljajo, da če preveč prahu pometeš pod preprogo, le-ta začne na drugi strani uhajati ven. Vendar se bo s tem moral ubadati novi predsednik...
Verjetno bodo imeli največ koristi imetniki obveznic. V tem primeru gre predvsem za tuje centralne banke Kitajske, Rusije, Japonske in EU. Tu pa se pojavi vprašanje, ki si ga mnogi ameriški ekonomisti postavljajo te dni. Ali bo Amerika porabila svoj davkoplačevalski račun za servisiranje dolga tujcem, medtem ko bodo domačini ostali skoraj praznih rok? Pri tem je zanimivo razmišljanje mojega znanca iz ZDA, ki je mnenja, da se država ne bi smela tako igrati z davkoplačevalskim denarjem. Finančno ministrstvo bi moralo zamenjati upravo, nameniti nekaj finančnih injekcij za spodbudo, vendar ne bi smelo nacionalizirati podjetij. Trg bi tako dosegel dno in ko bi šlo najhuje mimo, bi lahko država začela program sanacije. Vendar tukaj tudi sam izpostavi problem tujih bank, ki se jih trenutno ZDA boji. ZDA z nacionalizacijo teh podjetij poskuša umetno ustaviti krizo, saj bi lahko kriza povečala brezposelnost, druge makroekonomske nestabilnosti pa bi lahko povzročile nezaupanje tujih bank; tako bi lahko prišlo do množične odprodaje teh “ničvrednih” obveznic, kar bi povzročilo probleme tudi na tujih finančnih trgih. In odgovor je: bolje je ne zameriti se glavnim serviserjem dolga, saj imaš v nasprotnem primeru uničen tako domači finančni trg kot tudi trgovinsko bilanco, kar pa si ZDA še posebej sedaj vsekakor ne morejo privoščiti.
Obama ali McCain ne bo imel mirnega spanca
Jemanje iz enega žepa in dajanje v drugega pomeni, da bo nekdo na koncu ostal lačen oziroma praznih rok. To bodo po vsej verjetnosti davkoplačevalci, saj je to trenutno manjše zlo, kot dodatno poglabljanje finančne krize in nemilost tujih držav. Vendar problem ostaja. Sedanja rešitev je le kupila prepotreben čas, vendar se zgodba v resnici šele dobro začenja. Paulsen v tem času lahko samo upa, da se bodo razmere na domačem trgu vsaj delno umirile in da ne bo potrebna obsežna sanacija. Vseeno pa še vedno ostaja problem nekredibilnosti finančnega sektorja in prebivalstvo, ki bo moralo iz svojih denarnic prispevati za napake drugih. Novi predsedniški kandidat bo moral najprej pomiriti državljane, ki so začeli sredi kapitalističnega obilja stradati. Šele potem bo na vrsti povrnitev ugleda v svetu, ki so si ga ZDA v zadnjih 8 letih zapravile. Da o makroekonomskih problemih niti ne govorimo. Vendar to je že druga zgodba. Lahko pa, da bo država v zameno za proračunska sredstva državljanom podarila lastništvo nad kakšnim kvadratnim metrom zemlje na podeželju ali na Floridi. In tako se bodo uresničile ameriške sanje http://www.financna-tocka.si/text.php?id=11052&src=nbox

/13/...skupno imata kar za 54,3mlrd.$ nove izgube: Embarassed

Freddie Mac s 25 milijardami dolarjev izgube Hipotekarna družba Freddie Mac je v letošnjem tretjem četrtletju zaradi posledic finančne krize zabeležila 25,3 milijarde dolarjev izgube Ameriška hipotekarna družba Freddie Mac je v letošnjem tretjem četrtletju zaradi posledic finančne krize zabeležila 25,3 milijarde dolarjev izgube. V enakem obdobju leto prej je imela 1,2 milijarde dolarjev izgube. Tolikšni izgubi, kot omenjeno, botruje finančna oziroma posojilna kriza, zaradi katere je podjetje prisiljeno v velike odpise slabih naložb. Freddie Mac želi državno pomoč Freddie Mac je ob tem ameriški vladi posredoval prvi zahtevek za sredstva iz skupno 200 milijard dolarjev vredne pomoči, ki jo je država namenila za reševanje družbe Freddie Mac in njene sestrske družbe Fannie Mae. Freddie Mac zaenkrat prosi za 13,8 milijarde visoko injekcijo, pričakuje jo do 29. novembra. Fannie Mae s 29 milijard dolarjev izgube Fannie Mae je sicer že pred dnevi objavila, da je v tretjem letošnjem četrtletju zabeležila 29 milijard dolarjev izgube. V enakem lanskem obdobju je ustvarila za 1,4 milijarde dolarjev izgube. Družba je sicer opozorila, da bo v primeru podobno poraznega zadnjega četrtletja potrebovala okoli 100 milijard dolarjev vladne pomoči.
http://www.finance.si/229692/Freddie_Mac_s_25_milijardami_dolarjev_izgube
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Nov 15, 2008 11:49 am; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Sep 09, 2008 12:12 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SOLVENTNOST II

/13/...glede na zadnjo izpostavljenost zavarovalnic povečanemu škodnemu dogajanju, ki bo zagotovo krojil nadaljni trg in razmere na njem, si lahko pobliže ogledamo, kako na to gledajo vodilni zavarovalničarji in predstavniki finančnega sektorja: Razz

Solventnost II: izziv za zavarovalništvo

Na enodnevni mednarodni konferenci v Hotelu Lev
»Solventnost II.: izziv za zavarovalništvo«, ki jo je organizirala Vzajemna, d.v.z., so prof. Karel Van Hulle, predstojnik Oddelka za zavarovalništvo in pokojninske sisteme Direktorata za notranje trge pri Evropski komisiji, dr. Andrej Bajuk, minister za finance, dr. Mihael Perman, direktor Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), mag. Jurij Gorišek, član strokovnega sveta AZN, Andrew Chernih, prof. dr. Steven Vanduffel, doc. dr. Aleš Ahčan, Ekonomska fakulteta, Gregor Pozniak, generalni sekretar AMICE, prof. dr. Marko Pavliha, dr. Boštjan Aver in Aleš Stanič, Vzajemna, predstavili in spregovorili o načrtih, nalogah in tveganjih, ki čakajo zavarovalniški trg v prihodnosti. Boštjan Aver, predsednik uprave Vzajemne: Neizpodbitno dejstvo je, da se danes zavarovalnice soočajo z novim poslovnim okoljem, močnejšo konkurenco, globalizacijo in povezovanjem z drugimi finančnimi sektorji.
»Neizpodbitno dejstvo je, da se danes zavarovalnice soočajo z novim poslovnim okoljem, močnejšo konkurenco, globalizacijo in povezovanjem z drugimi finančnimi sektorji. Neprestane strukturne spremembe na finančnih trgih, ki jih povzročata močan trend združevanja v konglomerate in širitev EU, pa so privedle do drugačnega načina poslovanja ... Ne samo na zavarovalniškem podiju, temveč v celotnem finančnem sektorju,« je v uvodnem govoru ob otvoritvi konference povedal dr. Boštjan Aver, predsednik uprave Vzajemne. Banke so namreč že pred leti doživele zakonodajno reformo z Baslom II, zavarovalnice pa jim danes sledijo s predlogom direktive Solventnost II, ki je bila lani poleti posredovana v Evropski parlament. V prvi vrsti je cilj direktive povezan z boljšo zaščito zavarovancev, pomembni pa sta tudi poglobitev povezovanja zavarovalniškega trga EU in izboljšanje mednarodne konkurenčnosti zavarovalnic. Eden izmed pomembnih ciljev pa je povezan tudi z zagotovitvijo visoke stopnje stabilnosti poslovanja zavarovalnic in dvigu zaupanja v zavarovalne institucije. »Bolj kot kdajkoli prej sta v ospredju zaupanje in varnost,« je poudaril prof. Karel Van Hulle. Nove razmere pa terjajo tudi spremembe, spremembe povezane predvsem z zaščito zavarovancev in upravičencev. Odpirajo se mnoga vprašanja povezana z nadzorom, s standardi, z zmanjševanjem in (ne)obvladovanjem tveganj, s katerimi se soočajo zavarovalnice pri svojem poslovanju ... Kako zagotoviti, da v povprečju ne bi propadla več kot ena od dvesto zavarovalnic v enem letu? Kako povečati zaupanje zavarovancev? Kako povečati zaščito pred nepričakovanimi škodami in posledično povečanje varnosti zavarovancev? Je Slovenija danes na pravi poti? So slovenski državljani deležni zadovoljive visoke ravni zavarovanj? V katero smer gredo pravzaprav razvojni trendi oziroma kakšen je trend zavarovanj v Evropi? Lahko in kako prostovoljne zavarovalnice, ki se ukvarjajo z zdravstvenimi zavarovanji, prispevajo k dvigu socialne in zdravstvene varnosti prebivalstva?
In prav Solventnost II, po mnenju vseh sogovornikov vzpostavlja dosleden in pregleden sistem vodenja, ki bo zagotavljal uspešno in učinkovito upravljanje družb. Zato je pomembno, da se solventnost zavarovalnic ugotovi s preverjanjem tako kvantitativnih kakor tudi kvalitativnih vidikov poslovne dejavnosti, ki jo le-ta opravlja. Skupna ocena vseh nad 150 prisotnih na dobro organizirani konferenci, tako predavateljev kot tudi udeležencev, je, da je bil postavljen dober temelj za prihodnost. Dan, ko bo direktiva stopila v veljavo, leto 2012 , ni več tako daleč.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042205243

/13/...predlagajo zmanjšanje kapitala zavarovalnic, zaradi česar bodo lahko znižale premije zavarovanj, žal, ko gredo pri nas zavarovalnice v smeri povišanja premij zavarovanj: Razz

Pogovor: Karel van Hulle, predstojnik oddelka za zavarovalništvo pri evropski komisiji

*** Zavarovalnice bodo lahko poslovale z manj kapitala, zaradi česar bodo lahko znižale premije zavarovanj Finančna kriza, ki je v zadnjih tednih močno prizadela ZDA, prelila pa se je tudi na evropske finančne trge, ni prizanesla niti zavarovalnicam, čeprav so naložbena pravila strožja kot v bančništvu. Naložbena pravila za zavarovalnice so precej strožja kot za banke. Ko potrošnik podpiše zavarovalno polico, mora zavarovalnica oceniti tveganja, za pokritje pa imeti na voljo dovolj kapitala. Ta kapital je pod strogim nadzorom, saj hočemo zagotoviti, da ga zavarovalnica ne bi vlagala v špekulativne naložbe. Je pa dejstvo, da so ob zlomu kapitalskih trgov izpostavljeni vsi, je Karel van Hulle odgovoril na vprašanje, kako stroga so naložbena pravila za zavarovalnice. Predstojnik oddelka za zavarovalništvo in pokojninske sisteme direktorata za notranje trge pri evropski komisiji Karel van Hulle, ki se je pred časom mudil v Sloveniji na konferenci o reformi evropske zavarovalniške regulative Solventnost II, pravi, da jo je zavarovalniška panoga dobro odnesla. Je pa finančna kriza kljub vsemu prizadela tiste zavarovalnice, ki so zavarovale posojila ali določene finančne produkte. Z van Hullejem smo pogovarjali o novi evropski zavarovalniški zakonodaji, ki naj bi bila implementirana leta 2012.

Kakšne pozitivne spremembe bo paket evropske zavarovalniške zakonodaje Solventnost II prinesel zavarovancem? Zaščita zavarovancev je glavni cilj regulacije zavarovalništva, zato je tudi osrednji del novega zakonodajnega predloga. Ključna prednost nove ureditve je, da bodo zavarovalnice, ki bodo učinkovito upravljale tveganja - to pomeni, da bodo sklepale le zavarovanja, ki jih lahko pokrijejo -, nagrajene. Poslovale bodo lahko z manj kapitala, zaradi česar bodo lahko znižale premije zavarovanj.

Je dodatno varstvo zavarovancev glavni razlog za spremembe zakonodaje, ali pa se je Evropska unija za noveliranje odločila še iz katerih drugih razlogov?
Ključni so štirje razlogi.
Prvi je poenotenje zavarovalniške regulative v Uniji, ki je trenutno le minimalno usklajena. Paket Solventnost II bo zavarovalnicam s tega vidika omogočil lažje čezmejno poslovanje.
Drugi cilj je boljše varstvo zavarovancev.
Tretji cilj je povečanje konkurence. Če bomo zavarovalnice prisilili, da učinkoviteje upravljajo tveganja, bodo lahko storitve ponujale po nižjih cenah. To pa avtomatično prinaša več konkurence na trgu, kar bo zavarovalnice prisilo, da bodo ponujale vedno več produktov, ki bodo pokrivali vedno več tveganj.
Zadnji cilj je boljša regulacija.
Je torej nadzor zavarovalnic zdaj nezadosten?
Da in ne.
Da, ker zdajšnji režim ni dovolj občutljiv za tveganja. Na primer, na začetku stoletja, ko so se kapitalski trgi zlomili, so mnoge evropske zavarovalnice utrpele velike izgube na račun svojih naložb. Zdaj veljavna zakonodaja ne pokriva naložbenih tveganj zavarovalnic, zato ne upošteva vseh možnih tveganj. Nadzor zavarovalnic pa ni slab. Na srečo je doslej propadlo le malo zavarovalnic, čeprav jih je bilo nekaj že zelo blizu roba. A zato še ne moremo reči, da je evropski zavarovalniški trg na poti v katastrofo. Bančništvo in zavarovalništvo se precej razlikujeta, čeprav gre v obeh primerih za finančni sektor. Ko gre kaj narobe v bančništvu, se vidi takoj. Če banka nima dovolj likvidnostnih sredstev, bodo pred njenimi vrati takoj vrste komitentov, ki bodo zahtevali svoj denar. V zavarovalnicah, z izjemo življenjskih zavarovalnic, je tveganje izguba premije.
Zadnja posojilna kriza je sprožila razpravo o neučinkovitem nadzoru bančnega sistema. Ali bi lahko strožja regulativa preprečila krizo, če upoštevamo dejstvo, da je na primer Banka Slovenije, ki nadzira slovenski bančni sistem, sama investirala v sporne finančne instrumente? Popolne zakonodaje ni mogoče oblikovati. Krize bodo vedno, naloga regulatorja pa je, da zmanjša tveganja na najnižjo možno raven. V novem zakonodajnem okviru, ki ga pripravljamo, ciljamo na 99,5-odstoten prag zaupanja.
Če bi ciljali na 100-odstoten prag, bi morali od zavarovalnic terjati toliko kapitala, da poslovanje sploh ne bi bilo več mogoče oziroma ne bi bilo več dobičkonosno. To pa ni interes regulatorja, saj bi se zavarovalne premije močno podražile. Nov zakonodajni predlog predvideva, da bo imel zadnjo besedo pri nadzoru zavarovalniških skupin regulator tiste države, v kateri ima sedež matična družba.
Ali to pomeni, da bo na primer nemški regulator odločal o tem, koliko kapitala mora imeti hčerinska družba nemške zavarovalnice v Sloveniji?
Da in ne. Doseči poskušamo bolj ekonomski pristop k nadzoru skupin. V današnjem sistemu vsak regulator nadzira le posamezno zavarovalnico v skupini. To pomeni, da slovenski regulator nadzoruje hčerinsko družbo na primer Allianza, kot da je slovenska družba. A dejstvo je, da je del skupine, kar pomeni, da regulativa ne sledi dejanskim razmeram na trgu. Naš cilj je zato skupino prepoznati kot ekonomsko kategorijo, s čimer bomo omogočili izračunavanje kapitalskih zahtev na ravni skupine. Nadzornik skupine in nadzornik na nacionalni ravni se bosta morala dogovoriti, koliko kapitala bo morala imeti hčerinska družba v Sloveniji. Če pa se ne bosta mogla uskladiti, za mediatorja predlagamo evropsko združenje zavarovalnih nadzornikov. Če se bo še tu zatikalo, bi po našem predlogu končno besedo imel nadzornik skupine. Konkreten odgovor na vaše vprašanje se torej glasi: nemški nadzornik bo na koncu odločal o kapitalskih zahtevah.
Kako daleč so pogajanja o novi evropski zavarovalniški zakonodaji? Implementirana naj bi bila do leta 2012. Smo v zaključni fazi pogajanj tako v evropskem svetu kot v evropskem parlamentu. Parlament ima na mizi kar 800 dopolnil in ravno zdaj pripravljamo kompromisne rešitve. Glasovanje naj bi v parlamentarnem odboru potekalo v začetku oktobra, na isti dan pa naj bi glasovali tudi v evropskem svetu. Glasovanje na plenarni seji parlamenta naj bi potekalo novembra ali decembra. Eno ključnih odprtih vprašanj je nadzor skupin, pri čemer bi rad opozoril na razliko med nadzorom skupin in podporo znotraj skupin. Večina držav, med njimi tudi Slovenija, je letos spoznala, da moramo okrepiti nadzor nad skupinami. Pri podpori znotraj skupin pa je še precej nerešenih zadev. Gre za vprašanje obljube matične družbe hčerinski družbi, da ji bo zagotovila potreben kapital, ko bo treba. Veliko ljudi meni, da obljuba ni dovolj in da bi kapital dejansko moral biti prisoten v hčerinskih družbah. Takšna zaskrbljenost je razumljiva.
Kako boste namreč zagotovili, da bo matična družba zares držala obljubo glede kapitala za svoje hčerinske družbe?
To je dobro vprašanje. Doseči želimo, da bodo skupine svoj kapital uporabljale učinkoviteje. To pa lahko zagotovimo s centralizacijo upravljanja kapitala na ravni skupine. Zato tudi menimo, da je določen delež kapitala lahko v hčerinski družbi prisoten na podlagi neke vrste deklaracije oziroma obljube matične družbe. Da pa bo matična družba res zagotovila kapital, ko bo treba, bi uredili s tako imenovano garancijo na prvo zahtevo, kar danes že velja v bankah. Torej, najprej je treba zagotoviti kapital, šele nato sledijo pogovori. To je močna zaveza za matično družbo. Če pa matična družba kljub temu kapitala ne bi zagotovila, bi jo po našem predlogu nadzornik skupine lahko v to prisilil, in sicer z grožnjo odvzema licence. Problem pa nastopi, če matična družba nima sredstev - ko jih ima, naš sistem namreč deluje odlično. Po nekaterih predlogih naj bi matična družba zahtevala sredstva od katere izmed neprizadetih hčerinskih družb. Komisija predlaga, da bi se obveznosti, če bi bila prizadeta celotna skupina, porazdelile proporcionalno med vsemi družbami v skupini. Tako si matična družba ne bo mogla privoščiti, da bi na račun deležnikov hčerinske družbe zaščitila svoje deležnike.
Pa bo to zakonsko urejeno?
Da, po predlogu bi te postopke urejal zakon. V zdajšnji finančni krizi vlade rešujejo banke pred propadom.
Ali so za reševanje podružnic odgovorni državljani države, v kateri podružnica posluje, ali državljani države, v kateri ima sedež skupina?
Ločiti je treba med podružnico in hčerinsko družbo. Hčerinska družba je po evropskih pravilih pod izključnim nadzorom izdajatelja licence. Pri podružnicah, ki so del skupine in niso pravne osebe, pa so zadeve precej drugačne. Če ima tuja banka podružnico v Sloveniji, je tuja banka odgovorna za solventnost te banke. To tudi pomeni, da banka mora priskočiti na pomoč podružnici.
Ali to velja tudi za davkoplačevalce tuje države?
Seveda. Za hčerinske družbe, ki so ločene pravne osebe, matična družba ni nujno odgovorna. Jasno je, da v realnem življenju matična družba ne more kar tako pustiti hčerinske družbe, da propade. To je tudi vprašanje ugleda. Poglejte na primer banko Northern Rock.
Kaj se je najprej zgodilo?
Vsi evropski nadzorniki so stopili skupaj in rekli, nekaj je treba storiti v zvezi z nadzorom skupin. Kaj bi se zgodilo, če bi imela Northern Rock podružnico ali hčerinsko družbo v drugi državi? Finančnim ministrom in nadzornim ustanovam je postalo jasno, da je treba regulativo izboljšati.
Uvedba takšnega nadzornega sistema je zagotovo predmet vročih razprav držav članic Evropske unije?
Res je in za to je kar nekaj razlogov. Prvič, skupina, pravno gledano, ne obstaja v večini držav članic. Ekonomsko gledano pa so skupine vse bolj pomembne. Razlog, zakaj dogovora še nismo uspeli doseči, je v veliki meri psihološki. Slovenski nadzornik se seveda sprašuje, zakaj bi moral slediti napotkom tujega nadzornika. Razlog je tudi političen. Države, ki nimajo veliko zavarovalniških skupin, temveč le hčerinske družbe tujih zavarovalnic, bodo rekle: če bo šlo kaj narobe, bom moral prevzeti odgovornost, vzvodov odločanja pa ne bom več imel v svojih rokah.
Edini način, da težave rešimo, je, da nadzornike prisilimo v sodelovanje, prav tako pa moramo nekomu dati zadnjo besedo. Eden glavnih razlogov, da slovenska vlada nasprotuje prodaji večinskega deleža v največji slovenski banki NLB, je ravno ta, da bi bila banka pod nadzorom tujega nadzornika, če bi jo kupil tujec. Če pa bi banka propadla, bi jo morali reševati slovenski davkoplačevalci. Imeli bi torej obveznosti, ne pa tudi nadzorne pristojnosti.
Ali ni v tej ureditvi preveč nasprotij?
Te razprave so enako močno povezane s psihologijo kot z vsem drugim. Živimo v globaliziranem svetu. Če bi vsi zagovarjali protekcionizem, to ne bi državljanom prineslo nič dobrega. Globalizacija ima tudi prednosti, zato moramo ustrezno razdeliti odgovornosti in nadzorne pristojnosti. Razumem psihološke vzroke za takšno razmišljanje.
Sam prihajam iz majhne države in večina naših velikih družb so hčerinske družbe tujih. Vendar, ali zaradi tega izgubljamo delovna mesta?
Koliko belgijske čokolade, ki je znana po vsem svetu, je po vaši oceni sploh še belgijske?
Skoraj nič!
Pa se je zato kakovost kaj zmanjšala?
Če Slovenija želi, da bo tuji kapital sodeloval pri razvoju njenega gospodarstva, je treba razumeti, da želi tisti, ki kapital prinaša, imeti od tega korist. Posel ni dobrodelnost. Prodaja večinskega deleža pa še ne pomeni nujno, da bo tuji lastnik hčerinsko družbo obravnaval kot povsem nepomembno in opeharil komitente ali zavarovance. Banka bo ne nazadnje še vedno pod nadzorom slovenskega regulatorja. Slovenski finančni minister Andrej Bajuk se zavzema za delitev bremen med državami v primerih propada hčerinskih družb. Kako vi gledate na to? To je izjemno zahtevno politično vprašanje. Če je družba mati finančno trdna, ponavadi hčerinski družbi v težavah pomaga. Če pa je celotna skupina v finančnih težavah, nastopi velik problem. Slovenski finančni minister ima v tem primeru prav.
Kako ukrepati, če se velika banka, ki ima hčerinske družbe povsod po Evropi, znajde v resnih težavah?
Zamisel o delitvi bremen se je pojavila ravno zaradi takšnih primerov. Odgovora pa še nimamo. Če resnično verjamemo v skupni evropski trg, je nujno, da vpeljemo učinkovitejši nadzor finančnih skupin. To pa pomeni sodelovanje regulatorjev in ustrezno delitev obveznosti.
Ali bi lahko rekli, da med zahodno in vzhodno Evropo obstaja razkol glede tega vprašanja?
Ne, nikakor ne. Španija je na primer velika nasprotnica nadzora skupin, ki ga predlagamo s paketom Solventnost II, ker ima zgolj eno veliko zavarovalnico, ostalo pa so hčerinske družbe tujih zavarovalnic.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042220856
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Nov 10, 2008 4:46 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 02 Mar 2011 18:41; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Sep 11, 2008 10:07 pm Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

LASTNINJENJE ZAVAROVALNIC(E) TRIGLAV d.d. in NJENA OZADJA - III DEL ***

***nadaljevanje z 22 strani ***

/13/...že omenjena problematika odškodnin za gromozansko škodo na Slovaškem, pa kar ne neha in ne neha, ob tem je zanimivo tudi ugotavljanje odgovornosti managerjev za nastalo škodo, da se zadeva bliža vrelišču dokazuje tudi ta prispevek:

Razkrivamo podrobnosti slovaške pogodbe, ki bi lahko zamajala Triglav Pogodba o Triglavovem zavarovanju industrijskega objekta na Slovaškem, ki je februarja letos pogorel, razkriva, da je Triglav za vsega 153.000 evrov letne premije nase prevzel riziko plačila več kot 80 milijonov evrov odškodnine.
* Zavarovalnica Triglav, ki jo vodi Andrej Kocič (levo ob predsedniku nadzornega sveta Damjanu Mihevcu in članu uprave Borutu Erženu), že več mesecev pred delničarji, nadzorniki, regulatorjem trga in javnostjo skriva točne informacije glede škode na Slovaškem, pogodba, ki smo jo uspeli pridobiti, pa razkriva razloge za to.
* To pomeni, da bi lahko slovaško podjetje Rattenmeier Tatra Timber od Triglava teoretično izterjalo okoli 1,5 lanskoletnega čistega dobička skupine Triglav. Na Zavarovalnici Triglav so sicer včeraj zatrdili, da je celotna kosmata škoda ocenjena na 7 milijonov evrov, pri čemer so v Triglavu na čelu z Andrejem Kocičem doslej že večkrat spreminjali svoje napovedi. Toda po naših informacijah tudi Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) razpolaga z neodvisno oceno, pri kateri je sodelovala tudi nemška pozavarovalnica Münich Re in po kateri se škoda trenutno ocenjuje na 14,5 milijona evrov. Torej še enkrat več, kot so ugotovili Triglavovi cenilci.
* Tudi glede na zgoraj navedene podatke in ravnanje Zavarovalnice Triglav, ki že nekaj mesecev pred delničarji, nadzorniki, regulatorjem trga in javnostjo skriva točne informacije o škodi na Slovaškem, se zastavlja vprašanje o odgovornosti uprave naše največje zavarovalnice, katere delnica je v torek začela kotirati na Ljubljanski borzi. Uprava Triglava že od marca odgovornost za neprimerno zavarovanje objekta na Slovaškem in neustrezno sklenjeno pogodbo o pozavarovanju oziroma sozavarovanju (s čimer bi del kritja škode prenesla na druge zavarovalnice) prelaga na odgovorne osebe na Slovaškem in deloma tudi na nižje ravni menedžmenta v matični družbi. Ko smo včeraj upravo Triglava vprašali, kdo ima pooblastila za sklenitev zavarovalne police nad na primer 60 milijonov evrov, odgovora nismo dobili. Toda nobenega dvoma ni, da brez odobritve uprave noben direktor hčerinske družbe ne more podpisati takšne pogodbe. Zato ne preseneča, da je podatke o načinu odločanja zahtevala tudi AZN, vendar za zdaj jasnih odgovorov ni dobila. Pogodba, ki smo jo pridobili, pojasnjuje razloge za Triglavovo skrivanje podatkov. Zavarovalni strokovnjaki, ki smo jim dali pogodbo na vpogled, niso mogli verjeti, da je Triglav nase prevzel tako veliko tveganje. Triglav se je namreč za relativno nizko premijo in brez ustreznega pozavarovanja odločil zavarovati objekt, ki je pred tem že najmanj dvakrat pogorel. Ob tem dodajmo, da je zavarovanje lesne industrije med najbolj tveganimi. Še več; prvotno pogodbo so v Triglavu spreminjali z dvema dodatkoma k pogodbi, pri čemer je bil zadnji sklenjen le približno mesec dni pred požarom. S prvim aneksom je Triglav zavarovalno vsoto za objekt, izpad proizvodnje in izpad dobička povišal z 49,7 milijona evrov (po takratnem menjalnem razmerju med slovaško krono in evrom) na 80,2 milijona evrov, medtem ko se je letna premija za slovaško družbo zvišala z 98.508 na 153.279 evrov. Z drugim dodatkom k pogodbi se je skupno zavarovanje sicer zvišalo le za okoli pol milijona evrov, vendar so hkrati združili zavarovanje za izpad proizvodnje in izpad dobička. To pomeni, da za izpad dobička ni več omejena na zgolj dobra dva milijona evrov. Prav tako ne gre spregledati, da so že s prvim dodatkom dobo jamčenja, v kateri Triglav krije škodo zaradi izpada proizvodnje in izpada dobička, podaljšali z 12 na 18 mesecev. Strokovnjaki opozarjajo, da je tako dolga doba jamčenja nenavadna in da v večini primerov zavarovalnice krijejo škodo zaradi izpada proizvodnje in izgube dobička največ šest mesecev. Na Zavarovalnico Triglav smo naslovili več kot 10 konkretnih vprašanj za komentiranje elementov pogodbe, s katerimi bi pojasnili svoje ravnanje. Toda konkretnim odgovorom so se zaradi poslovne skrivnosti ponovno izognili. Zatrdili so le, da so bile na podlagi ocene, po kateri je škoda ocenjena na 7 milijonov evrov, oblikovane ustrezne škodne rezervacije. Oblikovanje teh rezervacij je že vplivalo na polletni rezultat in bilanco stanja ob polletju. "To pomeni, da če končna škoda ne bo večja od ocene škode, ne bo imela več nobenega negativnega vpliva na izkaz poslovnega izida Zavarovalnice Triglav v prihodnje." Zagotovili so še, da so vsi ukrepi skladni s strokovnimi standardi in namenjeni minimizaciji škode. Perman zahteva dokazila o bančnih nakazilih Čeprav nam je Zavarovalnica Triglav več mesecev zatrjevala nasprotno, tudi AZN po besedah njenega direktorja Mihaela Permana ugotavlja, da pogodba o pozavarovanju oziroma sozavarovanju ni bila podpisana, ali je kljub temu veljavna, pa bodo še razčiščevali. Tudi ameriška zavarovalnica AIG, za katero na Triglavu trdijo, da so z njo sklenili pogodbo o sozavarovanju, namreč trdi, da pogodba ni veljavna, in zagotavlja, da od Triglava po tej pogodbi ni prejela nobene premije, pravi Perman. "Zdaj čakamo še bančno dokazilo o plačilu premije AIG. Ker je AIG stranka v postopku, se lahko zgodi, da bomo primer preverili tudi prek francoskega regulatorja, ker je sedež AIG za Evropo v Parizu." Na Triglavu nočejo razkriti, kolikšne rezervacije so oblikovali za ta primer, toda že glede na neodvisne ocene, ki se od Triglavovih občutno razlikujejo, se zastavlja vprašanje, ali Triglav ne bi moral oblikovati dodatnih rezervacij (kar bi seveda negativno vplivalo na njegov poslovni rezultat). Na vprašanje, ali bodo od njega zahtevali, da oblikujejo dodatne rezervacije za škodni primer na Slovaškem, je Perman odgovoril, da to še ni jasno, saj je njegov kritni sklad za zdaj še ustrezno velik. Ob tem je treba še opozoriti, da so Triglav letos doletele visoke škode zaradi neurij. "Ključno je vprašanje sprejemanja rizikov. Še enkrat bomo zahtevali, da nam Zavarovalnica Triglav opiše postopke notranjih kontrol. Če bo treba, bomo potem ustrezno ukrepali." Najstrožji ukrep AZN je tudi odvzem licence članom uprave Triglava, vendar bi morala v tem primeru AZN dokazati neposredno odgovornost uprave. Slovaška podružnica še pred požarom z milijonsko izgubo Zavarovalnica Triglav je bratislavsko podružnico ustanovila konec leta 2006, v minulem letu pa je podružnici uspelo zbrati za vsega 354.610 evrov kosmatih premij in 53.883 evrov čistih premij. Stroški pridobivanja zavarovanj (glavnino premij je prispevalo prav zavarovanje slovaške družbe Rattenmeier Tatra Timber) so znašali kar 835.000 evrov, zaradi česar ne preseneča, da je podružnica minulo leto končala s kar 827.500 evri izgube. Spomnimo, da v Triglavu pred časom niso hoteli odgovoriti na vprašanje, ali bi slovaška podružnica lani izpolnila načrte brez zavarovanja RTT, iz dokumentov, ki smo jih uspeli pridobiti, pa je razvidno, da načrtov ne bi dosegli. Krizni sestanek pri ministru Bajuku tudi o ustavitvi trgovanja Mihael Perman je potrdil naše informacije, da je bil prejšnji teden sestanek pri ministru za finance Andreju Bajuku o zapletih zaradi škodnega primera na Slovaškem, na katerem je bil tudi direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj. "Vprašanje, s katerim smo se ukvarjali, je bilo, če lahko ta škoda bistveno vpliva na borzno kotacijo. Glede na dostopne informacije za zdaj kaže, da zaradi dovolj visokega kritnega sklada vpliv na vrednotenje Triglava zaradi tega primera ni tako velik, da bi upravičil ustavitev začetka kotacije. Če se bo izkazalo, da smo kaj spregledali, pa bomo razmišljali tudi o začasni ustavitvi trgovanja, dokler se stvar ne razišče," je pojasnil Perman. Po naših neuradnih informacijah so na omenjenem sestanku govorili tudi o možnosti odstavitve uprave zavarovalnice. Zato je bil prisoten tudi predsednik nadzornega sveta Damijan Mihevc. Vendar nadzorni svet na četrtkovi seji o Slovaški sploh ni razpravljal, čeprav so po trditvah naših virov pred tem tehtali tudi možnost sprejetja vsaj sklepa, s katerim bi organe pregona pozvali, naj raziščejo primer.

/13/...na seji nadzornega sveta TRIGLAV d.d. je bilo še vse normalno in razumljivo:

Škoda na Slovaškem nima pomembnega vpliva na poslovni izid Zavarovalnice Triglav Člani nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav so se na današnji seji med drugim seznanili s poročilom uprave in revizijske družbe Ernst&Young glede zavarovanja in škode Rettenmeier Tatra Timber Slovaška. Nadzorni svet se je seznanil, da škodni dogodek nima pomembnega vpliva na poslovni izid in kapitalsko ustreznost Zavarovalnice Triglav. Nadzorni svet se je seznanil, da škodni dogodek nima pomembnega vpliva na poslovni izid in kapitalsko ustreznost Zavarovalnice Triglav. Nadzorniki so se na seji seznanili tudi s tem, da uprava izvaja ukrepe v postopku likvidacije škode v omenjeni slovaški družbi in dodatno izboljšuje notranje kontrole. Obenem so se seznanili, da je vpliv navedenega škodnega dogodka vključen v javno objavljene polletne računovodske izkaze, so sporočili iz Zavarovalnice Triglav. Nadzorni svet nalaga upravi, da nadaljuje z ustreznimi postopki v zvezi s tem škodnim primerom in poroča nadzornemu svetu na naslednji seji. Člani nadzornega sveta so sprejeli poročilo o notranjem revidiranju zavarovalnice za obdobje januar-junij 2008. Na podlagi prodajne oziroma nakupne opcije so podali tudi soglasje k spremembam pogojev pridobitve preostalega deleža v zavarovalnici Vardar Osiguruvanje iz Skopja. Seznanili so se še s poročilom o poteku projekta prenove poslovnih procesov in s poročilom o poteku prenove informacijske tehnologije premoženjskih zavarovanj.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042206265

/13/...saj je bilo že pričakovano, še posebej, ker je v lasti države in njenih skladov:

ATVP zahtevala začasno ustavitev trgovanja z delnicami Zavarovalnice Triglav
Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je včeraj pozno popoldne od Ljubljanske borze zahtevala začasno zaustavitev z delnicami Zavarovalnice Triglav, ki na borzi kotirajo šele od torka. To se je zgodilo po Dnevnikovem razkritju podrobnosti pogodbe o spornem Triglavovem zavarovanju tovarne za predelavo lesa na Slovaškem, poleg tega pa je ATVP pridobila tudi določene podatke Agencije za zavarovalni nadzor, ki prav tako preučuje zdaj že razvpiti škodni primer. "Agencije je borzi posredovala odredbo za zamrznitev trgovanja delnic Zavarovalnice Triglav za pet delovnih dni. V skladu s svojo regulatorno in nadzorno funkcijo je ATVP dolžna v prvi vrsti zavarovati interese vlagateljev, ne nazadnje pa tudi zaščititi izdajatelja vrednostnega papirja pred morda neutemeljenimi informacijami, ki se zadnje čase pojavljajo v javnosti. V dobrobit zaupanja vlagateljev v slovenski kapitalski trg je po mnenju ATVP treba nemudoma razjasniti vse dileme in špekulacije, ki negativno vplivajo na ceno delnice," nam je pojasnil direktor ATVP Damjan Žugelj. Nadaljnjih postopkov agencija ne komentira, zagotavlja pa, da bo v primeru morebitnih kršitev ukrepala skladno z zakonodajo. Ob tem omenimo, da lahko po zakonu o trgu finančnih instrumentov ATVP kot skrajni ukrep tudi prepove trgovanje z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu. Minister za finance Andrej Bajuk je včeraj za Dnevnik odločitev ATVP komentiral:
"Zelo sem zadovoljen, ker se mi zdi ključnega pomena, da nadzorne inštitucije delujejo, saj gre za verodostojnost celotnega sistema našega kapitalskega trga. Gre tudi za obrambo investitorjev, pravično je, da dobijo jasno sliko, kaj se dogaja. V času zaustavitve trgovanja se bo izkazalo, kaj se je dejansko dogajalo." Spomnimo, da sedem mesecev po izbruhu požara na Slovaškem še vedno ni znano, kolikšno škodo bo moral plačati Triglav. Njegove ocene kažejo, da bo škode okoli 7 milijonov evrov, za kar v Triglavu trdijo, da ne bo pomembno vplivalo na poslovni izid in kapitalsko ustreznost, saj da je naveden škodni dogodek že vključen v polletne računovodske izkaze. Toda po neodvisni oceni, s katero razpolaga tudi Agencija za zavarovalni nadzor, je trenutno škoda ocenjena na 14,5 milijona evrov, po neuradnih napovedih pa bi lahko bila tudi bistveno višja. Ključno pri nekajmesečnem razčiščevanju je, ali je imel Triglav ob izjemno nizki premiji veljavno sklenjeno pogodbo o pozavarovanju oziroma sozavarovanju, s katero bi se izplačilo škode zanj zmanjšalo. Uprava kljub nepodpisani pogodbi trdi, da je pogodba veljavna, ameriška zavarovalnica AIG kot sozavarovatelj, da ne, končno oceno pa bo očitno dala Agencija za zavarovalni nadzor. Mimogrede, nadzorni svet Zavarovalnice Triglav je včeraj ponovno obravnaval primer Slovaška. Seznanil se je z novim poročilom uprave in revizijske družbe, ki jo je ta najela, ter upravi naložil, naj nadaljuje z ustreznimi postopki in do naslednje seje poroča nadzornemu svetu. "Ministrstvo za finance je od nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav zahtevalo, da zadevo v celoti preuči. Ministrstvo bo ukrepalo v skladu s svojimi pristojnostmi," so nam zagotovili na ministrstvu.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042206409

/13/...potem ko je na predlog ATVP ljubljanska borza do naslednjega četrtka ustavila trgovanje z delnico Triglava d.d. - ZTVG, je seveda še vedno najti zanimivosti o prevzemih:

Danes se izteče prevzemna ponudba za Triglav Naložbe Prevzemna ponudba Zavarovalnice Triglav za odkup vseh delnic družbe Triglav Naložbe se bo iztekla danes ob 12. uri. Zavarovalnica, ki ima v lasti 74,22 odstotka vseh delnic ciljne družbe, za delnico ponuja 2,40 evra. Prevzemna ponudba se nanaša na vseh 13.182.366 delnic Triglava Naložb, zmanjšano za 9.783.610 delnic, ki jih ima Zavarovalnica Triglav že v lasti. Uspešnost prevzemne ponudbe ni pogojena s številom vrednostnih papirjev, za katere bi morala biti sprejeta prevzemna ponudba. Zavarovalnica Triglav je prevzemno ponudbo za odkup vseh delnic svoje hčerinske družbe objavila 31. julija.
http://www.vecer.com/clanek2008091205360317

/13/...še vedno ni jasno ali so sploh dojeli lekcijo:

Trgovanje z delnicami Triglava ustavljeno zaradi suma kršitve zakona Zavarovalnico Triglav je po samo treh borznih dneh doletel eden izmed najstrožjih ukrepov, ki ga lahko izda Ljubljanska borza - ustavitev trgovanja. Ljubljanska borza pod vodstvom Marka Simonetija (v ozadju) je po treh dneh trgovanja zaradi zahteve ATVP začasno ustavila trgovanje z delnicami Zavarovalnice Triglav. Njen predsednik uprave Andrej Kocič (v ospredju) bo očitno moral po nekaj mesecih le razkriti vse podrobnosti škodnega primera na Slovaškem. Trgovanje bo na zahtevo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) ustavljeno do četrtka, agencija pa se je za tako strog ukrep odločila zaradi že nekaj mesecev nerazčiščenih posledic škodnega primera na Slovaškem. Ker se Triglavove ocene o škodi bistveno razlikujejo od drugih ocen, tudi od podatkov, s katerimi razpolaga Agencija za zavarovalni nadzor, je ATVP ocenila, da bi lahko škoda bistveno vplivala na ceno delnice Zavarovalnice Triglav, in trgovanje prekinila zaradi utemeljenega suma kršitve zakonodaje o obveznem razkrivanju nadzorovanih informacij. Na odločitev ATVP se je prek spletnih strani Ljubljanske borze odzvala tudi uprava Zavarovalnice Triglav, ki zagotavlja, da je pravočasno obveščala javnost o vseh informacijah in da škoda ne bo pomembno vplivala na poslovni izid in kapitalsko ustreznost. "Podpiramo ukrepe, s katerimi je omogočena zaščita obstoječih in potencialnih vlagateljev pred ponavljajočimi se neresnicami v zvezi s požarno škodo na Slovaškem, ki se v tem predvolilnem obdobju ponavljajo predvsem v enem slovenskem mediju," so komentirali v Triglavu, katerega predsednik uprave je Andrej Kocič.
* Toda ob tem velja opozoriti na več dejstev. Prvič, Dnevnik, na katerega namiguje uprava Triglava in ga obtožuje predvolilnih motivov za pisanje, je svoj prvi prispevek o škodi na Slovaškem objavil že 28. marca, torej dober mesec po požaru v slovaški tovarni za predelavo lesa in skoraj pol leta pred volitvami. V tem času smo na upravo zavarovalnice naslovili številna vprašanja, na večino do danes še vedno nismo dobili konkretnih odgovorov. V vmesnem času je iz Triglava prihajalo več različnih ocen o višini škode za zavarovalnico, ob tem, da so konec marca obljubili, da bo končna ocena znana v dveh do treh tednih.
* Drugič, uprava doslej s svojimi pojasnili ni uspela zadovoljiti niti nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav. Ta je namreč primer Slovaške obravnaval že na sedmih sejah, nazadnje v četrtek, ko ni sprejel še nobenih sklepov, ampak je zahteval dokončno poročilo o škodi in odgovornosti. Ob tem ne gre spregledati, da je nadzornike, ki že nekaj mesecev od uprave terjajo pojasnila, imenovala aktualna politična oblast: trije prihajajo iz vrst SDS, dva iz NSi in eden iz SLS.
* Tretjič, s škodnim primerom na Slovaškem se že od julija ukvarja tudi regulator zavarovalniškega trga, Agencija za zavarovalni nadzor. Kljub pojasnilom, ki jih je prejela od Triglava, še vedno preverja, ali je bila pogodba o sozavarovanju, ki bi naši zavarovalnici breme obveznosti za plačilo odškodnine zmanjšala za polovico, ustrezno sklenjena. Triglav trdi, da je pogodba z ameriško zavarovalnico AIG veljavna, AIG trdi nasprotno, agencija, ki dvomi o navedbah Triglava, pa zdaj od njega zahteva dokazila o plačilu premije AIG. Poleg tega agencija ugotavlja, ali Triglav ustrezno obvladuje tveganja.
* In četrtič, za ukrep ustavitve trgovanja se je odločil regulator kapitalskega trga ATVP, in to ne zgolj na podlagi Dnevnikovih razkritij, ampak tudi informacij Agencije za zavarovalni nadzor, zaradi česar so v ATVP začeli sumiti, da je Triglav kršil določila o obveznem razkrivanju nadzorovanih informacij. Ukrep ATVP je za včerajšnji Dnevnik podprl tudi minister za finance Andrej Bajuk. Ukrep ATVP je resen Da gre za resen ukrep, nakazujejo tudi odgovori Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), kjer so nam povedali, da po njihovih razpoložljivih informacijah takega ukrepa pri družbi iz borzne kotacije v preteklih letih agencija še ni izvedla. "Ustavitev trgovanja s strani borze je resen poseg na borznem trgu in se - upoštevaje tudi evropsko prakso - uporablja v skrajnih in izjemnih primerih," nam je povedala direktorica sektorja za izdajatelje in produkte na Ljubljanski borzi Polona Peterle. Pojasnila je, da je "onemogočanje organiziranega trgovanja na borznem trgu in s tem oblikovanje predvsem pravične cene dopustno predvsem v primeru, da nastopijo okoliščine neenakomerne obveščenosti vlagateljev, ki bi lahko imele za posledico trgovanje na podlagi notranjih informacij in drugih aktivnosti zlorabe trga". Ljubljanska borza sicer večkrat začasno ustavi trgovanje z delnicami borznih družb, vendar gre v večini za le nekajurno ustavitev, povezano s skupščinami, ki potekajo v času trgovanja. Uprava obtožuje še Andreja Knapa Na četrtkovi seji so nadzorniki dobili odgovore na obširen seznam vprašanj, ki so jih pripravili na seji v začetku julija. Čeprav je uprava še na eni od prejšnjih sej trdila, da z izjemo nekdanjega vodstva slovaške podružnice nihče od notranjih uslužbencev ni kršil predpisov pri zavarovanju omenjenega objekta, je v četrtek po naših informacijah za kršitve pravil obtožila tudi Andreja Knapa, zdaj že nekdanjega izvršilnega direktorja prevzema rizika in razvoja produktov premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav. Knap je nedavno na Triglavu sporazumno prekinil delovno razmerje, kot je zatrdil za včerajšnji Dnevnik, pa je imel za odobritev podpisa zavarovalne police za slovaško tovarno vsa pooblastila, vendar je kljub temu svojega nadrejenega, člana uprave Boruta Eržena, pred podpisom pogodbe seznanil tudi s pomisleki strokovnih služb. Glede na to, da uprava ves čas zatrjuje, da s poslom ni bila vnaprej seznanjena, ne bi bilo presenetljivo, če bi nadzorniki želeli na eni od prihodnjih sej zaslišati tudi Knapa. Nadzornike je sicer v četrtek presenetilo tudi poročilo revizijske družbe Ernst $amp; Young, ki prvič razkriva, da sta bila junija podpisana še dva dodatka k osnovni pogodbi iz lanskega oktobra. Kot smo razkrili pred dnevi, sta bila kmalu po podpisu pogodbe podpisana prva dva dodatka, ki sta močno zvišala zavarovalno vsoto za minimalni dvig premije.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042206730

/13/...pojavlja se vedno več vprašanj in vedno manj odgovorov:

Kaj vse bi moral Triglav pojasniti pred kotacijo Od neurij in sumljivih ravnanj hčerinskih družb do zavarovanja škode na Slovaškem; napovedi borznikov črnoglede Borzniki menijo, da bodo delnice Triglava potem, ko boste z njimi spet lahko trgovali, najverjetneje še upadale. Predsednik uprave Andrej Kocič pa je bil ob ustavitvi trgovanja minuli petek šokiran, češ da so vso škodo na Slovaškem razkrili.

*** "Z delnico Triglava se nihče ne more tako igrati!" je petkovo ustavitev trgovanja komentiral šef Triglava Andrej Kocič. Uprava ljubljanske borze je namreč ustavila trgovanje z delnicami Triglava na podlagi odredbe agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). ATVP je tako zahtevala zaradi utemeljenega suma kršitve zakonskih določb o obveznem razkrivanju nadzorovanih informacij, je poročal Dnevnik. Gre za sporno pogodbo o Triglavovem zavarovanju lesnopredelovalnega objekta na Slovaškem, ki je februarja pogorel, pri čemer Triglav ni ustrezno poskrbel za sozavarovanje z ameriškim AIG. Pangršič: Cena bo zdrsnila pod 40 evrov "Delnica Triglava bo na borzi še drsela in se bo ustalila med 35 in 40 evri. A ne zaradi ustavitve trgovanja, temveč zaradi približevanja tržnim cenam drugih primerljivih zavarovalnic," je prepričan Bine Pangršič iz Medvešek Pušnika BPH. Prvi dan trgovanja je svoje delnice prodal tudi Medvešek Pušnik. "Omenjeno dogajanje, tudi če bodo novice za Triglav dobre, povečuje negotovost. Gre za nepregledno poslovanje," pravi Žiga Hieng iz KD Skladov, ki zato pričakuje pocenitev delnic Triglava. Ani Klemenčič iz GBD pa meni, da bodo delnice Triglava upadle le, če bodo novice po pregledu ATVP slabe.

*** Enotni tečaj delnice Triglava znaša manj kot 45 evrov, na sivem trgu pa se je z njo trgovalo po tečaju med 50 in 60 evri. Kocič še ne ve, katere podatke mora poslati ATVP "Agencija za zavarovalni nadzor, ki nas tako ali tako pregleduje, se mi je odzvala takoj, medtem ko od ATVP še vedno nisem dobil navodil, katere podatke sploh želijo. Vem le, da jih zanima Slovaška," nam je v petek dejal Kocič in dodal, da je možno, da bodo zahtevali še katere druge podatke, ki ne zadevajo Slovaško. "Sem pa zadovoljen, da se špekulacije v nekaterih medijih razčistijo." Priznava, da je pri zavarovanju slovaškega lesnopredelovalnega objekta res nastala napaka. Spomnimo, da je sicer sporazumno odstopil tudi izvršilni direktor prevzema rizika in razvoja produktov premoženjskih zavarovanj Andrej Knap, čeprav nekateri neuradni viri menijo, da je le žrtveno jagnje. "Škoda na Slovaškem je razkrita v polletnem poročilu, zavarovanje pa je bilo v škodne rezervacije vključeno po konservativnem načinu," dodaja Kocič, ki pravi, da škoda znaša sedem milijonov evrov. "Z delnico Triglava pa se nihče ne sme tako igrati. Ustavitev trgovanja se je zgodila v predvolilnem žaru in ni dobro, da je Triglav poligon za predvolilne spletke." Na ATVP sicer Triglava in nadaljnjih postopkov v zvezi z njim podrobneje ne komentirajo. Kaj vse še zanima vlagatelje Nekateri naši sogovorniki, ki niso imenovani, pa hočejo še vrsto informacij o Triglavu. Med drugim: * koliko bodo poletna neurja, ki so povzročila Triglavu za okoli 63 milijonov evrov škode, vplivala na poslovni rezultat, in kakšna so bila in bodo pozavarovanja, * kaj se dogaja v Triglavovi družbi Slovenijales; srbsko podjetje Municipius S je namreč odkupilo terjatve srbske Jugobanke od Slovenijalesa. Skrivnost je, kdo v resnici stoji za Municipiusom S. Po naših informacijah je bila zaradi težav v Slovenijalesu vložena tudi kazenska ovadba proti nekdanjemu direktorju družbe Žigi Jelencu; * kaj se dogaja z zemljiščem v BTC, ki ga je pred časom zdaj že nekdanji direktor Gradisa IPGI Vanja Verdel prenesel na Vegrad Hilde Tovšak v zameno za opravljanje nekaterih storitev, in še bi lahko naštevali. http://www.finance.si/223385/Kaj_vse_bi_moral_Triglav_pojasniti_pred_kotacijo

/13/...poskušajo pojasniti še vedno nepojasnjeno:

Uprava Triglava z vedno novimi dejstvi zavlačuje obračun primera Slovaška Zaradi dvomov o ustreznosti obvladovanja tveganj in sistema notranjih kontrol, ki so se pojavili pri zavarovanju lesnopredelovalnega obrata na Slovaškem, je Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) od Zavarovalnice Triglav v torek zahtevala nove podatke. Po naših informacijah zahteva podatke in dokumente za 20 največjih zavarovalnih polic po vnaprej določenih kriterijih, med katerimi so ključna požarna in premoženjska zavarovanja z zavarovanjem izpada prihodkov. Agencija namreč želi preveriti, če je Triglav še v kakšnem primeru tako izpostavljen kot pri slovaškem zavarovanju in ali še v kakšnem primeru pozavarovanje oziroma sozavarovanje ni ustrezno sklenjeno. Kot je znano, AZN že od začetka avgusta preverja, ali je bil slovaški obrat veljavno sozavaravan, s čimer bi se del škode prenesel na ameriško zavarovalnico AIG. Slednja trdi, da sozavarovanje ni veljavno, ker pogodba ni bila podpisana, Triglav trdi nasprotno, po neuradnih informacijah pa je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pridobila izjavo Zavarovalnice Triglav, da AIG ni plačala premije po pogodbi o sozavarovanju. Tudi za to ni jasno, kako lahko vodstvo Triglava še vedno trdi, da je pogodba o sozavarovanju veljavna, in namerava to celo dokazati po sodni poti. Sicer pa se je s škodnim primerom na Slovaškem včeraj že osmič letos ukvarjal tudi nadzorni svet Triglava. Tudi včeraj ni sprejel nobenih sklepov, ampak se je zgolj seznanil z zahtevo ATVP za pregled poslovanja in odredbo za začasno ustavitev trgovanja z delnicami Triglava. Nadzorniki so se seznanili tudi z dopisoma AZN v zvezi z omenjenim škodnim dogodkom. Predsednik nadzornega sveta Damjan Mihevc je pojasnil, da sklepov niso sprejeli, ker so včeraj na mizo dobili že tretje revizijsko poročilo Ernst$amp;Young, ki "odpira povsem nove dimenzije in ta nova dejstva moramo najprej preučiti". Več ni hotel razkriti, tako da ni uradno znano, ali je uprava napovedala vložitev kazenskih ovadb proti domnevno odgovornim osebam, s čimer se želi po mnenju poznavalcev razmer oprati svoje krivde. Po nam dostopnih informacijah želi uprava razširiti krog domnevno odgovornih za napake, čeprav je še pred kratkim nadzornikom zatrjevala, da nihče iz matične družbe ni storil napake. Revizija po naročilu nadzornikov ni izključena Glede na to, da revizijska poročila, ki jih naroča uprava, odpirajo vedno nova vprašanja, zaradi katerih se razčiščevanje škode in odgovornosti za slovaški primer vleče že od marca, nas je zanimalo, ali namerava nadzorni svet naročiti svojo neodvisno revizijo. "O tem bomo odločali, ko bomo dobili končno poročilo uprave. Zahtevali smo, naj ga pripravi v najkrajšem času," je odgovoril Damjan Mihevc.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042207872

/13/...ATVP predaja zavarovalnico Triglav d.d. v roke Agencije za zavarovalni nadzor AZN, ki je sedaj edina pristojna za to:

ATVP prepustila Triglav Agenciji za zavarovalni nadzor

Vodenje nadaljnjega nadzornega postopka v Zavarovalnici Triglav bo nadaljevala Agencije za zavarovalni nadzor. Jutri nadaljevanje trgovanja s Triglavovimi delnicami Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je prejšnji teden zaradi suma prikrivanja notranjih informacij od Ljubljanske borze zahtevala začasno zaustavitev trgovanja z delnicami Zavarovalnice Triglav, je ugotovila, da je vodenje nadaljnjega nadzornega postopka v pristojnosti Agencije za zavarovalni nadzor.

*** Z delnicami Zavarovalnice Triglav se ne trguje od 12. septembra Tridnevno trgovanje z delnicami Zavarovalnice Triglav na ljubljanski borzi. ATVP je prejšnji četrtek izdala odredbo, s katero je Ljubljanski borzi naložila začasno zaustavitev trgovanja z delnicami Zavarovalnice Triglav v času od prejšnjega petka do vključno danes, ker je utemeljeno sumila, da je zavarovalnica ravnala v nasprotju z zakonom o trgu finančnih instrumentov, ker informacije glede škodnega dogodka na Slovaškem - februarja letos je pogorela tovarna Rettenmeier Tatra Timber, ki je bila zavarovana pri bratislavski podružnici Zavarovalnice Triglav - niso bile objavljene s popolno vsebino. V nadaljevanju postopka pa je agencija pridobila dokumentacijo in izjave odgovornih oseb Zavarovalnice Triglav ter Agencije za zavarovalni nadzor, na podlagi katerih je zaključila, da v tem trenutku konkreten škodni primer ne predstavlja notranje informacije, kot je ta opredeljena po zakonu o trgu finančnih instrumentov. ATVP je ugotovila tudi, da je za ugotavljanje vpliva škodnega primera na Slovaškem na izpostavljenost tveganjem in na kapitalsko ustreznost zavarovalnice pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, ki bo vodila nadaljnji postopek. Triglavova delnica bo še izgubljala na vrednosti Z delnicami Zavarovalnice Triglav se je sicer začelo trgovati 9. septembra, tečaj pa je šel le navzdol, kar naj bi se po mnenju analitikov še nekaj časa dogajalo tudi po ponovnem začetku trgovanja.
http://www.finance.si/223856/ATVP_prepustila_Triglav_Agenciji_za_zavarovalni_nadzor

/13/...in potem se čudijo, da njihove delnice izgubljajo vrednost: http://24ur.com/novice/gospodarstvo/sumljivi-posli-na-triglavu.html

/13/...bomo videli ali bo višja bonitetna ocena A, pomagala tudi do višjega borznega tečaja:

Zavarovalnici Triglav dodelili bonitetno oceno A

Triglav je s pridobljeno bonitetno oceno A dosegel enega najpomembnejših strateških ciljev. Mednarodna bonitetna hiša Standard&Poor's je v četrtek Zavarovalnici Triglav dodelila bonitetno oceno A s stabilno srednjeročno napovedjo. Njena hčerinska družba, pozavarovalnica Triglav Re, pa je prejela bonitetno oceno A- s stabilno srednjeročno napovedjo. Kot je uprava največje slovenske zavarovalnice danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, sta Zavarovalnica Triglav in pozavarovalnica Triglav Re bonitetno oceno mednarodne bonitetne agencije pridobili prvič v svoji zgodovini. Bonitetna ocena A za Zavarovalnico Triglav v skladu z objavo agencije Standard&Poor's odraža tudi finančno moč skupine Triglav, navajajo. "Skupina Triglav je s pridobljeno bonitetno oceno A dosegla enega najpomembnejših strateških ciljev," je poudarila uprava Triglava. Kot ocenjuje, bo pridobljena bonitetna ocena skupini Triglav omogočila zlasti konkurenčnejše trženje pozavarovanj in zavarovanj na vseh ciljnih trgih, dostop do širšega kroga vlagateljev na finančnem trgu, relativno nižje stroške financiranja, dobro ime in večjo kredibilnost.
http://www.vecer.com/clanek2008092605364497

/13/...zaradi finančne situacije so popravili naložbeno strukturo portfelja:

Triglav iz kritnega sklada prenesel za več kot 50 milijonov evrov naložb Zavarovalnica Triglav, ki jo vodi Andrej Kocič, je iz svojega kritnega sklada prenesla manjši paket delnic Telekoma Slovenije, 4,4 odstotka Abanke Vipa, 2,2 odstotka Uniorja, 20 odstotkov Triglav Zdravstvene zavarovalnice in 1,3 odstotka Nove Ljubljanske banke. Vrednost omenjenih paketov delnic je ocenjena na več kot 50 milijonov evrov, v Triglavu pa pojasnjujejo, da ni šlo za prodajo, temveč zgolj za uskladitev stanja na računih Centralne klirinško-depotne družbe KDD s stanji v njihovih internih evidencah. Doslej so imeli namreč nekatere naložbe, ki so jih financirali iz lastnega vira življenjskih zavarovanj, knjižene na računu kritnega sklada, zdaj pa so jih le prenesli na matično družbo. Triglavov kritni sklad ima sicer še vedno za več milijonov evrov finančnih naložb, med katerimi izstopata predvsem okoli deset milijonov evrov vredna paketa delnic Krke in Intereurope. Istočasno, kot je Zavarovalnica Triglav nase prenesla milijonske pakete delnic NLB in Telekoma, pa je Poteza Naložbe na svojo ciprsko družbo Kingshouse Investments Limited prenesla 52.092 delnic Zavarovalnice Triglav, vrednih okoli dva milijona evrov. Družbe iz Skupine Poteza sicer obvladujejo okoli 1,5 odstotka Triglava in so eden izmed največjih nedržavnih lastnikov naše največje zavarovalnice.

/13/...poslužujejo se tudi mobbinga, saj vedo, da je tudi pravna varnost na tem področju pomanjkljiva :

Nove žrtve Kocičeve kadrovske kuhinje V senci sestavljanja nove vladne koalicije se na Zavarovalnici Triglav še bolj intenzivno nadaljuje kadrovsko pospravljanje upravi nezaželenih kadrov, ki smo mu bili priče že v zadnjih treh letih, odkar je vodenje družbe prevzela uprava na čelu z Andrejem Kocičem. Pri tem Kocičeva ekipa očitno ne izbira sredstev: od poskusov diskreditacije do, kot pravijo zaposleni, mobinga (psihičnega nasilja na delovnem mestu). Po številnih odhodih strokovnega kadra je predsednik uprave Andrej Kocič (levo) zaostril odnose tudi z Mišom Čeplakom (desno), ki v upravi predstavlja zaposlene. Poskus, da bi ga zamenjali, je prejšnji teden propadel. Ker se že nekaj časa ugiba o tem, ali bo nova vlada posegla v sedanjo Triglavovo vodstveno garnituro, se je med tarčami znašel Matjaž Rakovec, direktor območne enote Ljubljana. Rakovec je namreč blizu največji stranki SD, njegovo ime pa se je omenjalo med kandidati za novega predsednika uprave zavarovalnice. Poleg tega naj bi Rakovcu zamerili odkrito podporo Andreju Knapu, zdaj že nekdanjemu direktorju prevzema tveganja in razvoja produktov premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav, ki ga poskuša uprava, kot smo že poročali, narediti za glavnega krivca spornega zavarovanja tovarne za predelavo lesa na Slovaškem. Rakovec sicer ne želi ničesar komentirati in zagotavlja, da od uprave ni prejel nobene uradne pritožbe čez svoje delo, naši viri pa trdijo, da mu na centrali pripravljajo "obtožnico", v kateri naj bi mu očitali prekoračitev pooblastil za podpis nekaterih sponzorskih pogodb. Zaradi podpore Rakovcu pa se je v nemilosti znašel Mišo Čeplak, ki v upravi predstavlja zaposlene. Čeplak informacij o pritiskih, da bi se odpovedal članstvu v upravi, ni želel komentirati. Da je svet delavcev prejšnji torek razpravljal o svojem predstavniku v upravi, nam je potrdil tudi predsednik sveta delavcev Zavarovalnice Triglav Darko Krušič. Po njegovih pojasnilih je bila seja sklicana na podlagi dopisa uprave, da se Čeplaku v kratkem izteka mandat. "Soglašali smo, da je Čeplak še naprej naš predstavnik v upravi. O trenjih med njim in predsednikom uprave pa ne vem nič," je zatrdil Krušič. Po naših informacijah pa seja sveta delavcev ni potekala gladko. Nekateri člani sveta so namreč poskušali doseči, da bi delavci v upravi dobili drugega predstavnika, vendar akcija, ki naj bi bila po trditvah naših virov usklajena z upravo, ni uspela. Dan po seji sveta delavcev je na več naslovov zaposlenih prišla anonimna pošta, uperjena zoper Čeplaka, še isti dan pa je po trditvah naših virov Čeplaka k sebi poklical Kocič. Predlagal mu je sporazumno odpoved, češ da ni kompatibilen s preostalimi člani uprave, ter mu dal dva dni časa za premislek, vendar je Čeplak njegov predlog prejšnji petek zavrnil. Je bil pa v ponedeljek sprožen postopek zoper Dagmar Komar, direktorico za poslovanje s tujino Zavarovalnice Triglav. Kot nam je povedala Komarjeva, je bila v postopku izredne odpovedi delovnega razmerja seznanjena z vrsto očitkov, ki so "popolni nesmisel" in na katere bo pripravila pisni zagovor. Očitki uprave zoper njo se nanašajo na razvpiti slovaški primer, očitajo pa ji, da uprave ni seznanila z podpisom dveh aneksov k pogodbi o zavarovanju. Vse očitke zavrača, med drugim se sprašuje, kako naj bi kršila pooblastila, ki jih v spornem obdobju sploh ni imela, in poudarja, da je bil z vsem sproti seznanjan tudi član uprave Borut Eržen. Spomnimo, da podobno trdi tudi Andrej Knap, Eržen pa to ves čas odločno zanika. "Nezaslišano se mi zdi, da lahko nekomu, ki je bil dvanajst let sodnik, očitajo kršitve pooblastil. Glede na to, kaj vse se dogaja na Triglavu, razmišljam celo o kazenski ovadbi zaradi mobinga. Čas pa bi bil, da bi se zganili tudi delničarji in se vprašali, kaj se dogaja na Triglavu," je dodala. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042214568

/13/...poslovanje kritnega sklada je podvrženo zelo strogim zakonskim določilom zakona o zavarovalništvu in poročanju AZN:

Triglav iz kritnega sklada prenesel za več kot 50 milijonov evrov naložb Zavarovalnica Triglav, ki jo vodi Andrej Kocič, je iz svojega kritnega sklada prenesla manjši paket delnic Telekoma Slovenije, 4,4 odstotka Abanke Vipa, 2,2 odstotka Uniorja, 20 odstotkov Triglav Zdravstvene zavarovalnice in 1,3 odstotka Nove Ljubljanske banke. Vrednost omenjenih paketov delnic je ocenjena na več kot 50 milijonov evrov, v Triglavu pa pojasnjujejo, da ni šlo za prodajo, temveč zgolj za uskladitev stanja na računih Centralne klirinško-depotne družbe KDD s stanji v njihovih internih evidencah. Doslej so imeli namreč nekatere naložbe, ki so jih financirali iz lastnega vira življenjskih zavarovanj, knjižene na računu kritnega sklada, zdaj pa so jih le prenesli na matično družbo. Triglavov kritni sklad ima sicer še vedno za več milijonov evrov finančnih naložb, med katerimi izstopata predvsem okoli deset milijonov evrov vredna paketa delnic Krke in Intereurope. Istočasno, kot je Zavarovalnica Triglav nase prenesla milijonske pakete delnic NLB in Telekoma, pa je Poteza Naložbe na svojo ciprsko družbo Kingshouse Investments Limited prenesla 52.092 delnic Zavarovalnice Triglav, vrednih okoli dva milijona evrov. Družbe iz Skupine Poteza sicer obvladujejo okoli 1,5 odstotka Triglava in so eden izmed največjih nedržavnih lastnikov naše največje zavarovalnice. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042211355

/13/...poročanje je zatajilo in s tem tudi uprava:

Kocič mora Permanu poročati o astronomskem posojilu Zavarovalnica Triglav je pred kratkim pri treh bankah najela za skupaj okoli 55 milijonov evrov kratkoročnega posojila. Zakaj natančno bo porabila posojilo, ki znaša približno toliko kot lanski čisti dobiček Skupine Triglav oziroma okoli 12 milijonov evrov več kot lanski dobiček matične družbe Triglav, nam v upravi, ki jo vodi Andrej Kocič, niso želeli pojasniti. Povedali so le, da so se za kratkoročno dolžniško financiranje odločili, ker vnovčevanje portfeljskih naložb za financiranje tekočih potreb po katerih koli cenah ni smiselno. Prav tako niso želeli razkriti, pod kakšnimi pogoji so v sedanjih zaostrenih pogojih najeli astronomsko posojilo, medtem ko naši viri trdijo, da je Triglav pri bankah – šlo naj bi za NLB, Unicredit in Abanko Vipa – privolil v zanj izjemno slabe posojilne pogoje. Še več; z najetjem posojila, ki znaša zgolj okoli 10 milijonov evrov manj kot vse finančne obveznosti Triglava ob koncu lanskega leta, ni bil vnaprej seznanjen niti nadzorni svet. Čeprav so nam na zavarovalnici zagotovili, da uprava o »omenjenih kratkoročnih ukrepih sproti in pravočasno obvešča nadzorni svet«, nam je predsednik nadzornega sveta Damijan Mihevc zatrdil, da je za najetje posojila prvič slišal zunaj Triglava. »Predsednika uprave sem nato prosil za pojasnilo, povedal mi je, da so posojilo najeli za redno poslovanje, bom pa tudi na seji nadzornega sveta prihodnji teden upravo prosil za uradno obrazložitev,« pravi Mihevc. Visoko posojilo pa je pozornost že vzbudilo Agenciji za zavarovalni nadzor. Kot je pojasnil njen direktor Mihael Perman, so namreč, ko so neuradno izvedeli za najetje posojila, upravo Triglava prosili za pojasnilo o višini posojila, pri kom so ga najeli in za katere namene. Agencija je pojasnilo prejela, preverila pa je tudi kapitalsko ustreznost naše največje zavarovalnice, ki je bila po podatkih za poslovanje ob koncu septembra še dobra. Glede na to, da na Triglavu zagotavljajo, da posojila niso najeli zaradi morebitnih likvidnostnih težav, se zastavlja vprašanje, zakaj je Triglav potreboval več kot 50 milijonov evrov sredstev. Po neuradnih informacijah, ki jih na Triglavu ni mogoče preveriti, saj konkretno o porabi posojila ne želijo govoriti, naj bi bil del sredstev namenjen celo uskladitvi kritnega premoženja z zavarovalno-tehničnimi rezervacijami zaradi padca vrednosti posameznih naložb sklada. Če to drži, se zastavlja vprašanje, ali ne bi moral Triglav o neustreznosti kritnega premoženja najprej poročati agenciji za zavarovalni nadzor. Del sredstev bo uprava očitno porabila tudi za svoje naložbe na Balkanu. Nadzorni svet ji je tako že dal soglasje za predčasen odkup delnic od manjšinskih delničarjev Vardar Osiguranja, pri čemer je po pojasnilih Triglava menedžment Vardarja izvzet. Zakaj so se v sedanjih težkih razmerah poslovanja, ko morajo celo najemati posojila za tekoče poslovanje, odločili za štiri milijone evrov vredno predčasno povečanje deleža v Vardarju, nam niso želeli pojasniti, češ da so z razlogi seznanili nadzorni svet. Mihevc nam je povedal, da je uprava povečanje deleža v Vardarju, v katerem obvladuje 70-odstotni delež, utemeljila s povečanjem lastniškega vpliva v družbi. Ob tem ne gre spregledati, da je vodstvo zavarovalnice še lani ob vstopu v Vardar zagotavljajo, da jim za obvladovanje naložbe zadostuje le 51-odstotno lastništvo. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042215068

/13/...tudi posojilo ne bo pomagalo, saj gre za krizo zaupanja:

Triglav v težavah tudi zaradi delnic NLB Šele po Dnevnikovem razkritju o najetju astronomskega posojila se je uprava Zavarovalnice Triglav včeraj odločila o tem prek Ljubljanske borze obvestiti tudi vlagatelje. Triglavovo pojasnilo o najetju 62,5 milijona evrov visokega posojila pa potrjuje naše včerajšnje domneve, da ima naša največja zavarovalnica težave v poslovanju, zaradi česar so se ob visokem padcu vrednosti svojih naložb odločili, da bodo težave reševali z najetjem posojila. Triglav pod vodstvom Andreja Kociča iz meseca v mesec tone v nove težave. Včeraj so tako odgovorni za stabilnost finančnega sistema v državi že ugotavljali, ali ni stanje na Triglavu očitno zaradi slabega vodenja že skrb zbujajoče. Triglav priznava tri razloge za težave. Prvič; zaradi zaostrovanja razmer na finančnih trgih v letošnjem letu je prišlo do znižanja vrednosti naložb kritnega premoženja in kritnih skladov. Drugič; Triglavovo poslovanje so prizadela izplačila odškodnin zaradi letošnjih treh velikih ujm. In tretjič; zavarovalnica je morala sodelovati pri dokapitalizaciji netržnih naložb, ki se lahko samo v omejenem obsegu štejejo v pokritost kritnega premoženja ter kritnih skladov. S takšnim pojasnilom v Triglavu očitno s prstom kažejo na vlado v odhajanju, ki je Triglav prisilila v obsežen nakup dokapitalizacijskih delnic Nove Ljubljanske banke, ni pa podprla napovedane dokapitalizacije Triglava. Naj spomnimo, da je Triglav namesto države v dokapitalizacijo NLB vložil 55,34 milijona evrov, pri tem pa ni pridobil nobenega vpliva pri upravljanju banke. Zaradi teh razlogov je prišlo do neravnovesja med naložbami kritnega premoženja in kritnega sklada življenjskih zavarovanj ter višino zavarovalno-tehničnih rezervacij. Skladno s kratkoročnimi načrti likvidnosti je zavarovalnica predvidevala višje kratkoročne odlive kot prilive sredstev. Da bi uskladila obveznosti sredstev in obveznosti kritnih skladov ter kritnega premoženja, je imela na voljo dve možnosti: odprodajo portfeljskih naložb ali najem kratkoročnih dolžniških virov financiranja. Za prvo možnost se ni odločila zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih. Zato je pri treh bankah, NLB, Unicredit in Abanki Vipa, najela 62,5 milijona evrov posojila. V Triglavu za primerjavo še navajajo, da so konec septembra razpolagali z okoli 138 milijonov naložb v depozite in potrdila o vlogah pri slovenskih bankah. Sočasno poudarjajo, da so ob koncu tretjega četrtletja razpolagali z zadostno višino in ustrezno strukturo naložb kritnega premoženja in kritnih skladov ter z zadostnimi likvidnimi sredstvi ter sredstvi za zagotavljanje solventnosti. Ali to drži, bo po neuradnih informacijah v kratkem preverila Agencija za zavarovalni nadzor, ki v tednu dni pričakuje četrtletno poročilo o kapitalski ustreznosti in ustreznosti kritnega premoženja ter kritnih skladov. Pojavljajo se namreč dvomi o resničnosti poročanja Triglava nadzorniku zavarovalniškega trga. Kot smo včeraj že razkrili, pa je agencija od Triglava ta teden že dobila poročilo o najetju posojila. O razmerah na Triglavu so včeraj govorili tudi na sestanku pri ministru za finance Andreju Bajuku, o katerem poročamo na predhodni strani. Nekateri udeleženci sestanka so izrazili bojazen, da je stanje v naši največji zavarovalnici skrb zbujajoče, in nezadovoljstvo z delom sedanje uprave. ATVP bo ukrepala Na včerajšnje Dnevnikovo razkritje, da je Zavarovalnica Triglav najela večdesetmilijonsko posojilo, a o tem ni obvestila svojih delničarjev in širše javnosti, se je včeraj odzval tudi direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj. »V kolikor bomo odkrili morebitne nepravilnosti pri (ne)poročanju, bomo ustrezno ukrepali,« je napovedal Žugelj. Ob tem velja opozoriti, da je uprava Triglava sklep o najetju 70 milijonov evrov posojil sprejela že 24. septembra. Da so se odločili za kratkoročno zadolževanje, so nam v Triglavu potrdili že 6. oktobra, vendar so bili njihovi odgovori pomanjkljivi. Med drugim nam namreč niso hoteli razkriti niti višine posojila niti namena kratkoročnega zadolževanja.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042215288

/13/...ni bilo treba dolgo čakati objavo Uprave zavarovalnica Triglav d.d.:

ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., Ljubljana

Komentar navedb v Dnevniku z dne 17. 10. 2008
Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana in veljavne zakonodaje družba ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., Ljubljana objavlja naslednje sporočilo: Zavarovalnica Triglav, d.d., želi pojasniti določene navedbe, ki so bile v članku z naslovom "Kocič mora Permanu poročati o astronomskem posojilu", objavljene danes, dne 17. 10. 2008 v časopisu Dnevnik. Kljub temu, da ocenjujemo, da najetje kratkoročnih kreditov, na katere se nanaša omenjeni članek, ne predstavlja nadzorovane informacije v smislu 106. člena ZTFI, saj ne bo imelo bistvenega vpliva na poslovni izid zavarovalnice in sodi v okvir rednega upravljanja s sredstvi in obveznostmi ter likvidnostjo zavarovalnice, želi Zavarovalnica Triglav, d.d., zaradi zagotovitve enakomerne obveščenosti javnosti s pravilnimi in točnimi podatki, natančno pojasniti vse okoliščine v povezavi z najetjem teh kratkoročnih kreditov in njihovim vplivom na poslovanje Zavarovalnice Triglav, d.d. Zavarovalnica Triglav, d.d., je na dan 30.09.2008 razpolagala z zadostnimi likvidnimi sredstvi in sredstvi za zagotavljanje solventnosti. V okviru upravljanja z likvidnostjo se skladno veljavnimi predpisi tekoče izračunava tudi t. i. likvidnostni količnik za kritno premoženje zavarovalnice in njene kritne sklade, iz katerega vrednosti izhaja, da Zavarovalnica Triglav razpolaga z ustrezno likvidnostjo. Skladno z naložbeno politiko zavarovalnice med naložbami kritnega premoženja in kritnih skladov prevladujejo naložbe v visoko kvalitetne in likvidne dolžniške vrednostne papirje, s prevladujočim deležem likvidnih državnih obveznic, tudi z večino ostalih naložb pa se trguje na organiziranih trgih, tako da je s tem zagotovljena potrebna likvidnost naložb zavarovalnice. Glede na pripravljene ocene na 30.09.2008 je ustrezna tudi kapitalska ustreznost Zavarovalnice Triglav. V letu 2008 smo priča zaostrovanju razmer na finančnih trgih, kar je vodilo v znižanje vrednosti naložb. Poleg tega smo v Sloveniji beležili tri izredne masovne škodne dogodke, ki imajo dodatni negativni učinek na zavarovalnico, obenem pa je bila zavarovalnica soočena še z visokimi finančnimi odlivi v obliki dokapitalizacij netržnih družb (npr. slovenskih bank), ki se lahko le v omejenem obsegu štejejo v pokritost kritnega premoženja ter kritnih skladov. Uprava Zavarovalnice Triglav je predvsem zaradi slednjih odlivov v letu 2008 predvidela potrebo po dokapitalizaciji, torej predvsem zaradi uresničitve večjega števila ustreznih strateških projektov, ki jih samo iz internih virov ne bi zmogli financirati. Skladno s tem je Uprava Nadzornemu svetu, in kasneje po njegovem soglasju tudi skupščini, predlagala sprejem sklepa v zvezi z odobrenim kapitalom zavarovalnice. Na podlagi ustreznega skupščinskega sklepa z dne 18. 04. 2008 je tako Uprava po predhodnem soglasju Nadzornega sveta na podlagi Statuta, v obdobju do 25.4.2013, pooblaščena povečati osnovni kapital do 15 % osnovnega kapitala zavarovalnice. Ocenjujemo, da je proces dokapitalizacije vsekakor smiselno nadaljevati, vendar pa postopka ni možno izvesti v kratkem roku, poleg tega pa bi bilo potrebno počakati tudi na bolj ustrezen trenutek za samo dokapitalizacijo, predvsem upoštevajoč razmere na kapitalskih trgih. Prej omenjene izredne masovne škode so skupaj z ostalimi odlivi sredstev ter trenutnimi razmerami na kapitalskih trgih povzročile neravnovesje med naložbami kritnega premoženja in kritnega sklada življenjskih zavarovanj ter višino zavarovalno - tehničnih rezervacij (v nadaljevanju: ZVTR). Zavarovalnica namreč razpolaga tudi s precejšnjo višino portfeljskih naložb, ki jih skladno veljavno zakonodajo bodisi ne more v celoti uvrstiti med naložbe kritnega premoženja in kritnega sklada življenjskih zavarovanj, bodisi te portfeljske naložbe ne predstavljajo dovoljene oblike naložb kritnega premoženja in kritnih skladov. Glede na to, da je skladno s kratkoročnimi plani likvidnosti zavarovalnica predvidevala višje kratkoročne odlive denarnih sredstev od prilivov, je bilo potrebno v procesu optimalnega upravljanja z likvidnostjo proučiti smiselne alternativne rešitve. Posledično smo kot bolj smiselni alternativi za doseganje usklajenosti sredstev in obveznosti kritnih skladov ter kritnega premoženja identificirali odprodajo prej omenjenih portfeljskih naložb, ki so trenutno financirane iz lastnih virov, na eni strani, ter najem kratkoročnih dolžniških virov financiranja na drugi strani. Glede na to, da so strokovne službe ocenile, da ob danih neugodnih razmerah na finančnih trgih takojšnja prodaja teh naložb ni ekonomsko optimalna, saj bi zahtevala relativno daljše časovno obdobje (gre namreč za finančne naložbe, ki niso uvrščene na organiziran trg kapitala), hkrati pa bi jih bilo možno takoj prodati samo po trenutnih nizkih cenah, je bil kot najbolj smiseln kratkoročni ukrep izbran začasna uporaba kratkoročnih dolžniških virov financiranja in aktiven pristop k proučitvi možnosti za ekonomsko racionalno odprodajo portfeljskih naložb financiranih iz naslova lastnih virov. Skladno z navedenim je zavarovalnica najela kratkoročne kredite z zapadlostjo 3 mesecev v višini 62,5 milijonov EUR. Kratkoročni krediti so bili najeti pri NLB, Unicredit banki in Abanki Vipa, in sicer na podlagi ponudb več bank ter po trenutnih tržnih pogojih. Zgolj za primerjavo navajamo, da je Zavarovalnica Triglav na dan 30. 09. 2008 razpolagala z okrog 138 milijonov EUR naložb v depozite in potrdila o vlogah pri slovenskih bankah. Uprava Zavarovalnice Triglav, d.d., je sklepe v zvezi z odločitvijo za najem kratkoročnih kreditov v višini do 70 milijonov EUR sprejela na svoji seji dne 24. 09. 2008. O tem dejstvu ter razlogih za najem kratkoročnih kreditov je s posebnim dopisom dne 26. 09. 2008 s priporočeno pošto obvestila vse člane Nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, d.d. Nadalje so bili člani Nadzornega sveta dne 07. 10. 2008 preko priporočene pošte obveščeni o realizaciji teh sklepov Uprave z gradivom za sejo Nadzornega sveta. Uprava Zavarovalnice Triglav za najem kratkoročnih kreditov skladno s poslovnikom o delu Nadzornega sveta ne potrebuje soglasja Nadzornega sveta. Zavarovalnica Triglav, d.d., je na dan 30. 09. 2008 razpolagala z zadostno višino in ustrezno strukturo naložb kritnega premoženja in kritnih skladov. Objavljene informacije bodo dostopne od 17.10.2008 na javnih spletnih straneh družbe še najmanj pet let. Uprava Zavarovalnice Triglav, d.d.
http://seonet.ljse.si/menu/default.asp?document_id=34183

/13/...začeli so odprodajati svoje naložbe kar v paketu :

Zavarovalnica Triglav prodaja skoraj polovico novogoriškega Avriga, ki se ukvarja z avtobusnimi prevozi Zavarovalnica Triglav je objavila javno zbiranje ponudb za nakup 15.722 delnic oz. 46,52 odstotka novogoriške družbe za avtobusni promet in turizem Avrigo. Ponudba se lahko nanaša le na odkup celotnega ponujenega paketa delnic družbe. Poleg Zavarovalnice Triglav, ki je predlani kupila 20 odstotkov delnic od Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe in tako prišla do več kot 46-odstotnega deleža v družbi, je večji lastnik Avriga še Vipa Holding. Ta ima skoraj 29-odstotni delež, preostalo pa ima v lasti družba Avrigo, kot sklad lastnih delnic. Kot poudarjajo v Zavarovalnici Triglav, morebitne ponudbe sprejemajo do 5. novembra do 12. ure, odpiranje ponudb pa ne bo javno. Na razpisu lahko sodelujejo slovenske in tuje pravne in fizične osebe, v ponudbi pa mora biti ponujena cena, način in rok plačila, rok veljavnosti ponudbe pa mora biti vsaj do vključno 15. decembra. Družba Avrigo ima 140 avtobusov, skupaj z povezano družbo Integral Notanjska, pa 156 vozil, ki letno prevozijo sedem milijonov kilometrov. Avrigo, ki ima 240 zaposlenih, opravlja predvsem avtobusne prevoze v Goriški, Obalno-Kraški, Notranjski, Gorenjski ter osrednje slovenski regiji. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042217538

/13/...v kriznem času prihaja do odobrene dokapitalizacije v višini 15%:

Sredi gospodarske krize bi uprava Zavarovalnice Triglav sveži kapital Uprava Zavarovalnice Triglav se je odločila, da bo do sredine prihodnjega leta izpeljala postopek dokapitalizacije, ki so jo delničarji potrdili na aprilski skupščini. Tako namerava uprava prek instituta odobrenega kapitala povečati osnovni kapital za do 15 odstotkov. Toda pojasnila predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Andreja Kociča ne razkrivajo, zakaj se je Triglav odločil, da bo sveža sredstva zbiral v času finančne krize. Kocič je zanikal neuradne informacije in zagotovil, da je Zavarovalnica Triglav kapitalsko ustrezna. Odločitev za dokapitalizacijo je utemeljil prav s finančno krizo, češ da je glede na to, kaj se zaradi krize dogaja s finančnimi institucijami, »dokapitalizacija srednjeročno edini primeren ukrep«. Uprava Triglava je sredi oktobra v komentarju na Dnevnikovo razkritje o najetju 62,5 milijona evrov kratkoročnega posojila zatrjevala, da je treba z dokapitalizacijo zaradi razmer na kapitalskih trgih počakati na primernejši trenutek. V tem času so se razmere samo še zaostrile, zato Triglav ne more pričakovati dobrega odziva lastnikov pri vpisu novih delnic, še najmanj Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Slovenske odškodninske družbe, prav tako pa tudi ne institucionalnih lastnikov z nižjimi deleži. »To je res vprašanje. Vsekakor se bomo zavzeli za to, da bodo imeli obstoječi lastniki prednostno pravico pri vpisu novih delnic,« je povedal Kocič. Vendar ni želel razkriti niti tega, kdaj približno nameravajo lastnike pozvati k plačilu dokapitalizacijskih delnic, niti tega, koliko svežih sredstev bodo predvidoma dobili. Po neuradnih izračunih naj bi jih bilo okoli sto milijonov evrov. V tem trenutku ni želel razkriti niti, na kakšen način naj bi potekala dokapitalizacija oziroma, komu bodo ponudili preostanek nevplačanih delnic. Ob tem ne gre spregledati, da so si Triglav lani že ogledovali tuji interesenti, med katerimi se je omenjal zlasti Allianz. Andrej Kocič pa je potrdil naše informacije, da se zapleta pri dokapitalizaciji makedonske zavarovalnice Vardar Osiguranje v večinski lasti Triglava. Triglav je namreč želel dokapitalizacijo izpeljati iz sredstev družbe (nerazporejenega dobička minulih let), makedonski organi pa zahtevajo dokapitalizacijo s svežimi sredstvi. Kocič je pojasnil, da čakajo na tolmačenje tamkajšnjih organov, pričakujejo pa ga v prihodnjih tednih. Koliko svežih sredstev bo moral Triglav vložiti v Vardar, še vedno ni znano, znan je samo podatek, da se mora osnovni kapital povečati do višine treh milijonov evrov. »Vardar še ni vložil prošnje za soglasje za dokapitalizacijo, čeprav mora biti v skladu z novo zakonodajo ta izpeljana do konca leta. Zato tudi ni jasna višina potrebnih sredstev, niti način izvedbe dokapitalizacije,« nam je pojasnila Marina Nakeva - Kavrakova, direktorica makedonske komisije za vrednostne papirje. Po njenem mnenju bo moral Triglav vložiti v Vardar svež kapital. Kako posluje Vardar, Kocič ni želel natančno pojasniti, opozoril pa je, da bo njegovo poslovanje prizadela odločitev makedonske države, da morajo zavarovalnice za 30 odstotkov poceniti premije avtomobilskega zavarovanja. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042219897

/13/...kot že rečeno, je škodni rezultat neugoden:

Triglavu škode rastejo hitreje kot premije Poslovanje Zavarovalnice Triglav v prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo vse prej kot spodbudno. Predsednik uprave Triglava Andrej Kocič podatkov o dobičku in finančni sliki Triglava na včerajšnji novinarski konferenci ni hotel komentirati. Iz podatkov, ki so jih razkrili, pa je razvidno, da so se Zavarovalnica Triglav in vse njene hčerinske zavarovalnice - z izjemo Triglav Kopaonik Osiguranje in Triglav Krajina Kopaonik - soočale z višjo rastjo likvidiranih škod kot pobranih bruto premij. Edina zavarovalnica v Skupini Triglav, ki je letos pobrala manj premij, pa je makedonska Vardar Osiguranje, podpovprečno, le tri- oziroma sedemodstotno rast premij pa sta zabeležila še Triglav Osiguranje in Lovčen Osiguranje. Ker so se premije zavarovalnic v Skupini Triglav povečale za deset odstotkov, škode pa kar za 16 odstotkov, na 398 milijonov evrov, ob tem pa se je znižala tudi vrednost njihovega naložbenega portfelja, je le malo možnosti, da bi v Triglavu dosegli lanskoletni dobiček. Dodaten negativen vpliv na dobiček Triglava pa bo imela bratislavska podružnica, ki je le kratek čas pred požarom, ki je povzročil večmilijonsko škodo, zavarovala slovaško družbo za predelavo lesa. Podružnica je namreč letos zbrala vsega 700.000 evrov premij, medtem ko so škode na drugi strani znašale 7,1 milijona evrov, oziroma več kot desetkrat več. "Poslovanje bratislavske podružnice je uspešno," kljub temu vztraja Kocič, ki vpliva bratislavske podružnice na Triglavov dobiček ni hotel razkriti, češ da bo to odvisno od pozavarovanja. Spomnimo, da v Triglavu vztrajajo, da je pogodba o pozavarovanju z AIG (ta pogodba bi kritje škode razdelila med Triglav in AIG) veljavna, v AIG trdijo nasprotno, deset mesecev po požaru pa v Triglavu še vedno nimajo podpisane pogodbe. S širitvijo bodo počakali Koliko sredstev bo morala Zavarovalnica Triglav nameniti za dokapitalizacijo njenih hčerinskih družb, Kocič včeraj ni hotel pojasniti, je pa povedal, da bi bila lahko napovedana 15-odstotna dokapitalizacija Zavarovalnice Triglav končana do sredine prihodnjega leta. "Želimo, da bi imel Triglav tudi v prihodnje primeren presežek kapitala," je dejal Kocič, ki meni, da je zdaj smiselno zadržanje nekaterih širitvenih načrtov in osredotočenje na ohranitev položaja tako v Sloveniji kot drugod, kjer so navzoči. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042220625

/13/...dve državni zavarovalnici se dajeta za prevlado:

Triglav ob Narodno galerijo in Onkološki inštitut Ljubljana

* Posel naši največji zavarovalnici menda speljujejo Mariborčani, ki so cenejši Zavarovalnica Triglav, ki jo vodi Andrej Kocič, je v teh dneh izgubila najmanj dve pomembni stranki - Onkološki inštitut Ljubljana in Narodno galerijo, kjer je med drugim zavarovala slike Riharda Jakopiča, Ivane Kobilica ter Robbov vodnjak. Informacij nam uradno niso potrdili. Šefa Triglava Andreja Kociča vsaj javno ne skrbi, ker mu Mariborčani speljujejo velike stranke. Tako ali tako prihajajo nove, pravijo v Triglavu. Glavni prevzemnik velikih strank Triglava pa je po naših informacijah Zavarovalnica Maribor. Slabše zavarovanje? Ali so v Mariboru torej toliko bolj iznajdljivi ali ponujajo nekdanjim Triglavovim zavarovancem slabša zavarovanja? Za kolikšno premijo in za kakšno zavarovalno vsoto (izplačilo v primeru škode) so zavarovali onkološki inštitut, morda tudi Narodno galerijo, uradno nismo izvedeli. Na to, da je nižja, kot je ponujal Triglav, pa opozarjajo nekateri, ki so bližje Triglavu. Govori pa se o naslednjih ponudbah:
* Zavarovalnica Triglav je Narodni galeriji ponudila plačilo letne premije v višini 46 tisočakov, tekmec, ki je posel dobil, pa 16 tisočakov;
* Triglav je onkološkemu inštitutu ponudil zavarovanje za letno premijo 389 tisočakov, Maribor pa 320 tisočakov. Triglav: Ni panike! V Zavarovalnici Triglav zaradi izgube nekaterih zavarovancev niso v skrbeh, češ da tako ali tako dobivajo nove. "Veseli nas dejstvo, da je kar 85 odstotkov od stotih največjih sistemov v državi zavarovanih pri Zavarovalnici Triglav." Kdo to so, nam niso povedali. Poudarili pa so, da letos v celoti izpolnjujejo začrtane premijske načrte. V prvih devetih mesecih letos je bila premija višja za devet odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani in je znašala 589,3 milijona evrov premij. Zaradi poletnih neurij pa so izplačali za 305 milijonov evrov škode, kar je 16 odstotkov več kot v istem času lani. Skupina je v prvem devetmesečju pobrala za 772,3 milijona evrov premij in izplačala za 398,1 milijona evrov škod. Skupina bo tako letos pobrala za okoli milijardo evrov bruto premij, napoveduje Kocič.
http://www.finance.si/229304/Triglav_ob_Narodno_galerijo_in_Onkolo%B9ki_in%B9titut_Ljubljan
***** nadaljevanje na strani 30 *****
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Jan 18, 2009 10:13 pm; skupaj popravljeno 32 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Sep 11, 2008 10:40 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

M O B B I N G

/13/...nekdaj tabu tema, skoraj nepredstavljivo, da bi kdo na delovnem mestu izvajal psihično ali fizično maltretiranje delavca ali ga kako drugače šikaniral: Embarassed

Za mobing je odgovoren delodajalec

Pojav mobinga je pri nas še tabu tema, predvsem zaradi zmotnih prepričanj Nova delovna zakonodaja je do delodajalca glede zagotavljanja varnega delovnega okolja zaposlenim precej stroga. Delodajalec mora zagotoviti okolje, ki preprečuje nastanek mobinga, sicer je v primeru dokazanega mobinga zaposlenemu odškodninsko odgovoren. Če zaposleni zatrjuje, da se nad njim izvaja mobing, mora delodajalec dokazati, da je storil vse potrebno, da se to ne bi zgodilo. Če ne more dokazati, je zaposlenemu odškodninsko odgovoren. Mobing je kakršnokoli fizično ali psihično nadlegovanje (ki lahko preraste v trpinčenje) določene osebe, ki ga izvajajo druge osebe oziroma skupine oseb. Pri tem je nepomembno, v kakšnem hierarhičnem razmerju sta žrtev in povzročitelj mobinga. V vsakem primeru mora delodajalec taka dejanja preprečevati oziroma se ob njihovem pojavu ustrezno odzvati. Če zaposleni zatrjuje, da se nad njim izvaja mobing, mora delodajalec dokazati, da je storil vse potrebno, da se to ne bi zgodilo. Če ne more dokazati, je zaposlenemu odškodninsko odgovoren. Gre torej za obrnjeno dokazno breme, ki ga določa sedanji zakon o delovnih razmerjih. O ukrepih razmišljajte pred prvim konkretnim primerom Obstaja torej realna možnost, da boste kot delodajalec morali dokazovati svojo aktivno vlogo pri vzpostavljanju pozitivnih, poštenih in transparentnih odnosov med zaposlenimi. O ukrepih, ki preprečujejo nastanek mobinga, je tako nujno razmišljati veliko prej, kot se v podjetju pojavi prvi primer mobinga. Potem je namreč težko izbrskati referenčne aktivnosti, ki bi vas razbremenile (so)odgovornosti za nastale težave.

Tabu tema zaradi zmotnih razmišljanj

Mobing je med delodajalci in drugimi odgovornimi v podjetjih tabu tema, predvsem zaradi dveh zmotnih prepričanj:
* 1. Če o mobingu ne govorim, to pomeni, da v našem podjetju mobinga ni.
* 2. Manj ko zaposleni vedo o mobingu, manjša je možnost, da se razvije. Vendar, delodajalec, ki se zaveda nevarnosti, ki jih mobing pomeni za podjetje, se o tem informira, svoje znanje in izkušnje pa deli z drugimi. Odgovoren delodajalec bo sam poskrbel za ustrezno informiranje zaposlenih.
V zameno bo lahko zahteval odgovorno ravnanje vsakega posameznika, ki bo v svojem delovnem okolju zaznal zametke mobinga. Idealne pogoje za razvoj mobinga predstavlja prav okolje, kjer se ljudje ne zavedajo, da je mobing neupravičen in nedovoljen. Pravna dokumentacija je le osnova V mnogih primerih, kjer se govori o mobingu, je tega težko potrditi. Prav gotovo pa v vseh primerih lahko potrdimo, da gre za neustrezne odnose med zaposlenimi in za neučinkovit pretok informacij. Ustvarjanje okoliščin, ki preprečujejo razvoj mobinga, je po eni strani zakonska dolžnost delodajalca, po drugi strani pa aktivnosti v tej smeri nikakor niso le pravno formalne narave. Urejena pravna dokumentacija je seveda osnova, pri kateri je treba biti natančen.
Vsaj tako pomembno pa je, da aktivno posežete v interni sistem komuniciranja, ki bo v praksi resnično deloval. Poslovni interes vsakega podjetja in vsakega delodajalca so dobri odnosi med zaposlenimi in učinkovito delo. Zatiskanje oči pred težavo omogoča mobingu, da se neovirano širi. Edini smiselni ukrep je aktivno in načrtno preventivno delovanje za dobre odnose in informiranje zaposlenih o vsem, kar je zanje pomembno. Cilj je učinkovit sistem internega komuniciranja Informacija, ki bo prej prišla do zaposlenih, bo zanje pomembnejša od vseh nadaljnjih. Zato poskrbite, da bodo zaposleni z vaše strani ustrezno seznanjeni s tem, kako komunicirati in sodelovati ter prenašati informacije na sodelavce. Učinkovit interni sistem komuniciranja omogoča pretok vseh informacij v vse smeri in preprečuje razvoj negativnih medosebnih odnosov, med katere sodi mobing. Z ukrepi, ki jih kot delodajalec izvajate v podjetju, da bi preprečili mobing in tako zadostili zakonskim zahtevam, pridobijo prav vsi - zaposleni, delodajalec in podjetje kot celota. V praksi se je pokazalo, da zaposleni skozi proces izvajanja ukrepov za preprečevanje mobinga spoznajo, da s pozitivnim odnosom do sodelavcev ustvarijo boljše delovno okolje predvsem zase. Info: Anka Zajc je sociologinja, zaposlena v izobraževalno-svetovalnem podjetju Zajc In. V seriji člankov bo predstavila zakonsko zahtevane in druge ukrepe delodajalcev in zaposlenih v primeru mobinga.
http://www.finance.si/223121/Za_mobing_je_odgovoren_delodajalec

/13/...tudi vsakdanji primeri mobinga so za nekoga prehudo breme, za nekoga pa uživanje:

Ujet v slabi službi

Klinika za vodenje
Vprašanje: Zaradi starosti (50 let) službe pravzaprav ne morem zamenjati, kljub izobrazbi, ki je v našem podjetju prej negativen pojav. Zato me zanima, kakšen obrambni mehanizem bi mi priporočili, da ne bi prihajal v konflikt z nadrejenimi, da ne bi bil nenehno pod stresom zaradi groženj s knjižico in podobnimi represalijami. Kaže, da bom moral tu dočakati pokoj, in želel bi ga dočakati v kolikor toliko dobri psihofizični kondiciji. Vprašajte korporacijskega terapevta [+] Iz vašega pisma se vidi, da se počutite ujetega v službi, ki vam ne ustreza. Ker niste prepričani, ali boste lahko zdržali brez posledic, ste zaskrbljeni za svoje duševno in telesno zdravje. Zavedate se, da kronično in intenzivno trpljenje ni dobro za zdravje. Prav imate. Vendar pa si stres zgolj povečujete. Sami sebi namreč zapirate druge možnosti.

VEDNO LAHKO POIŠČETE NOVO SLUŽBO.

Prepričan sem da boste to zanikali in našli veliko argumentov, da je to v vašem primeru tako težko, da je pravzaprav nemogoče. Dejstvo pa je, da ima človek vedno izbiro, izbira pa je svoboda. Ne rečem, da je preprosto najti novo službo, razume se, da je to zahtevno in od vas zahteva določeno učenje in prilagajanje, gotovo pa je to mogoče. Vedeti morate tudi, da so ljudje pogosto občutljivi za okrogle obletnice. Tako številni pri tridesetih naredijo prvo življenjsko bilanco, pri štiridesetih pa menijo, da več ne morejo biti mladi in da so se postarali. Okrogla petdeseta so še posebno občutljiva leta, ker jih številni doživljajo kot »začetek upadanja«, kot začetek starosti, ki se izenačuje s propadanjem, boleznijo, nemočjo, odvisnostjo in smrtjo. Ker pišete, da imate 50 let, sem pomislil, da je v ozadju pojav, ki ga imenujemo kriza srednjih let, torej kriza identitete in iskanje novega življenjskega koncepta. Resničnost pa je prav nasprotna. Ste na vrhuncu, ki bo trajal gotovo še deset do 15 let. Vzpeli ste se torej na Triglav in tu boste še dolgo. V teh letih ste najmodrejši, najbolj izkušeni, polni zrelosti in sposobnosti. Nimate sicer enake motivacije kot pred 20 leti, vendar je to posledica drugačnih prioritet. Velik del stresa si povzročate sami, ker se zaradi »starosti« občutite manjvredno, manj ste se pripravljeni zoperstaviti drugim, ne vstopate v konflikte in ne bojujete se za tisto, kar menite, da je prav. Sami sebi ste odvzeli pravico do izbire, ker se bojite, da boste končali na ulici in da vas nihče ne bo več hotel. Ko se človek počuti kot ujetnik in suženj situacije in slabe službe, izgublja svobodo, kar dodatno povečuje stres. Soočite se s tem, da je glavna težava v vas. To ne pomeni, da je služba neproblematična - še vedno je problematična, vendar pa lahko spremenite odnos do sebe. Če se s tem strinjate, vam priporočam, da se s kom pogovorite o svojem počutju v službi, o svojem odnosu do sebe, kje se vidite v prihodnjih petih letih in podobno. V kriznih ali prehodnih obdobjih je zelo koristno, da se posvetujete z nekom, ki je dobronameren, ki mu lahko zaupate in ki vas je sposoben razumeti, vendar se z vami tudi soočiti. V rubriki Klinika za vodenje odgovarjamo na vprašanja bralcev, ki jih zanimata izboljševanje medčloveških odnosov na delovnem mestu in učinkovitejša komunikacija. Na vaša vprašanja odgovarja psihoterapevt Zoran Milivojević, ki posebej za to rubriko nastopa v obliki korporacijskega terapevta. http://www.finance.si/170040

/13/...nekateri stresni šefi hočejo na tak način motivirati zaposlene: Embarassed

Začnite iskati novo službo

Klinika za vodenje
Vprašanje: Kaj lahko naredi delavka, ki jo delodajalec vsak dan šikanira in psihološko trpinči? Direktor me vsako uro zmerja in ponavlja, da je on direktor in da me lahko zmerja, kolikor hoče, ker me plačuje, jaz pa sem njegov strošek. To negativno vpliva na mojo osebnost, vzbuja strah, glavobol in bolečine v trebuhu in občutek nemoči, čeprav se vsak dan trudim, da dosegam rezultate pri prodaji. Povrh vsega mi vsak mesec daje nižjo plačo brez obrazložitve. Na to delovno mesto sem bila izbrana na razpisu, ki je bil za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom, po treh mesecih pa mi je delodajalec dal podpisati pogodbo za devet mesecev, kar se zdaj izteka. Kaj storiti? Vprašajte korporacijskega terapevta [+] Iz vašega pisma je jasno, da gre za sindrom šefa s prevelikimi pričakovanji. To pomeni, da bo šef od vas pričakoval nenehni maksimum, vi pa mu dajete, zelo verjetno, optimum. Torej gre za razliko v percepciji in vrednotenju vaših učinkov in rezultatov. Vi menite, da so vaši prodajni rezultati povsem v redu, vaš šef pa meni, da so nezadovoljivi. To, kar opisujete kot poniževanje in psihično maltretiranje, je z vidika vašega šefa verjetno zgolj način, s katerim vas želi motivirati, da daste vse od sebe - torej maksimum. Zdi se mi, da ima vaš šef predstavo, da so zaposleni po naravi leni, egoistični in nezainteresirani in da jih je treba zato nenehno ustrahovati. Na to nakazuje tudi negotovost vašega delovnega mesta. Takšna negotovost naj bi pri vas ustvarila občutek eksistencialnega strahu in dodatno motivacijo, da bi čim bolj delali in obdržali službo. Po drugi strani vas ustrahuje z izjavami, da ste ga razočarali in da ste zgolj strošek. S tem poudarja, da ima moč, vi pa je nimate, oziroma, da se morate še bolj potruditi in bo potem prenehal biti agresiven. Če smo prav razbrali logiko vašega šefa, potem je jasno tudi to, kakšnega idealnega zaposlenega bi želel: nekoga, ki je agresiven do svojih strank, ki jim prodaja z velikim pritiskom in ki strankam kaže, da so ga razočarale, če se ne odločijo za nakup. Želel bi si torej imeti takega zaposlenega, ki bi bil po svoji prodajni filozofiji in po agresivnosti njegova zrcalna slika. Vi to očitno niste. Iz vašega pisma je mogoče tudi razumeti, da je vaša služba za vas velik stres in da v stresu zavzemate položaj nemoči in vlogo žrtve. Iz tega sklepam, da ste s šefom nezdružljivi glede vaše poslovne filozofije in da bi bilo za vas najbolje, če bi spremenili službo. Spoznati morate, da če niste zadovoljili šefa, to ni vaša težava, temveč šefova. Največja težava niso stresne situacije, temveč negativni sklepi o sebi, drugih in o svetu, ki jih ljudje naredijo ob neprijetnih doživetjih, nato pa jih kasneje uporabljajo vse življenje. Obstaja nevarnost, da boste zaradi teh okoliščin dobili spremenjeno sliko o sebi - imeli boste manj samospoštovanja in samozaupanja. Menim, da ste ugotovili, da vam takšen slog vodenja in ozračje ne odgovarjata in da lahko mirne duše začnete iskati službo kje drugje. Če imam prav glede filozofije vodenja vašega šefa, potem ta deluje kot samoizpolnjujoča se prerokba: če boste vi zapustili službo, bo to podkrepilo njegovo predstavo o nemotiviranih zaposlenih - ker so tudi drugi pred vami ravnali tako kot vi. Ima torej dokaze, da je težava v nezanesljivih in lenih zaposlenih, ne pa, da je kaj narobe z njegovim slogom upravljanja. Doslej smo proučevali hipotezo, da ima vaš šef pretirana pričakovanja, ne pa da vi ne izpolnjuje delovnih ciljev. Hipotezo, da vi zares ne dosegate delovnih ciljev, smo zavrgli, ker vam šef želi podaljšati pogodbo, kar je znak, da imate zadosti dobre prodajne rezultate. V rubriki Klinika za vodenje odgovarjamo na vprašanja bralcev, ki jih zanimata izboljševanje medčloveških odnosov na delovnem mestu in učinkovitejša komunikacija. Na vaša vprašanja odgovarja psihoterapevt Zoran Milivojević, ki posebej za to rubriko nastopa v obliki korporacijskega terapevta. http://www.finance.si/165126

/13/...prijatelj mi je omenil, kako zaničevalno in poniževalno so se obnašali do njegove sodelavke, ki je imela velike prebavne težave, predvsem zaradi stresnih pogojev in zahtevnosti dela ter dela z novo računalniško programsko opremo, ki je tam v uporabi.
Pred tem se očitno ni nihče vprašal, kako se bo obnašala v vsakodnevnem življenju, da ne govorimo o kakšnem predhodnem testiranju, tako, da so sedaj tam poskusni zajci, povsem nepredstavljivo pa je tudi, kako težko in stresno je vsakodnevno delo, če je vse odvisno od nekega računalnika in skorajda nič od tistega, ki mora na njem delati: Embarassed

Primer konzula Romana Vebra:
Po objavi članka v Dnevniku se je oglasilo več zaposlenih na Policiji Zakonsko prepovedan, a še navzoč - Mlačen odziv zunanjega ministrstva na opozorila o nadlegovanju Tudi v Sloveniji žrtve trpinčenja na delovnem mestu v poravnavah že dosegajo visoke odškodnine, zakonodaja pa predvideva tudi globe za delodajalce, ki ga dopuščajo. Kljub temu se nekateri delodajalci ob problemu "mobinga" med zaposlenimi, ki se pogosto odraža v dolgih bolniških odsotnostih in odhodih zaposlenih, še vedno ne odzivajo. Zaposleni pa ne vedo, na koga se obrniti, oziroma jih je strah posmehovanja in nadaljnjega trpinčenja. Fotogalerija Primer konzula Romana Vebra: Po objavi članka v Dnevniku se je oglasilo več zaposlenih na Policiji Stvari so šle tako daleč, da je uslužbenka dala odpoved, ministrstvo pa je po njenem obvestilu o nadlegovanju veleposlanika zgolj opozorilo, da so vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini dolžni zagotavljati primerno delovno okolje in ustrezno raven komuniciranja med uslužbenci predstavništva. Veber naj bi nadlegoval tudi na policiji Kot smo poročali, je zaposlena na slovenskem veleposlaništvu v Črni gori Ž.Z. že pred letom dni v obsežnem dopisu obvestila odgovorne na zunanjem ministrstvu o nespodobnih in vulgarnih komentarjih in elektronskih sporočilih, ki jih je bila deležna od konzula Romana Vebra in ki naj bi jih toleriral oziroma se jim s svojimi izjavami pridružil celo veleposlanik v Črni gori Jernej Videtič. Stvari so šle tako daleč, da je uslužbenka dala odpoved, ministrstvo pa je po njenem obvestilu o nadlegovanju veleposlanika zgolj opozorilo, da so vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini dolžni zagotavljati primerno delovno okolje in ustrezno raven komuniciranja med uslužbenci predstavništva. Po objavi članka o pritiskih, ki jih je na zaposleno na veleposlaništvu v Podgorici izvajal konzul, se je oglasilo več zaposlenih na Policiji, kjer je Veber služboval pred odhodom v zunanjo službo in kamor se po izteku mandata v tujini te dni tudi vrača. Kot so nam povedale naše sogovornice (njihova imena hranimo v uredništvu), je bil "Veber znan po svojem nadlegovanju ženskega dela zaposlenih tako na MNZ kot na policiji". Ob tem so dodale, da so bile deležne številnih neprimernih pripomb, po elektronski pošti so prejemale različne erotične fotografije, ki jih je pogosto opremil z vulgarnimi pripombami. Neprimernih pripomb in ravnanja naj bi bile - tako naši viri - deležne tudi športnice, zaposlene na policiji, saj je bil Veber zadolžen za vodenje oddelka za športnike. Zaposlene so sicer razmišljale o pritožbi, vendar, kot so nam dejale, niso vedele, kam naj se obrnejo, bale so se posmehovanja sodelavcev, pa tudi šikaniranj nadrejenih. "Ko je bil zaposlen na MNZ, proti njemu nismo vodili postopkov v zvezi z domnevnim nadlegovanjem delavk policije, niti s takšnimi informacijami nismo bili seznanjeni," so nam včeraj dejali na policiji. Pravna umestitev še ne prepreči mobinga Trpinčenje na delovnem mestu je skupaj s spolnim in drugim nadlegovanjem lani prepovedal zakon o delovnih razmerjih, kazni za povzročitelje pa predvideva tudi novi kazenski zakonik. Vrhovni sodnik Aleksej Cvetko, ki si je več let prizadeval za ureditev tega področja, ugotavlja, da "danes so možnosti ukrepanja, a umestitev v pravni sistem mobinga še ne prepreči. Tudi v državah, ki so za to poskrbele že veliko prej, še vedno obstaja. To je v človekovi naravi". Kot je poudaril, pa je naloga delodajalcev, da z ustreznimi inštituti mobing preprečujejo in se nanj odzovejo. Zaradi mobinga je bilo na drugi strani v zadnjem času vloženih tudi že precej tožb, je spomnil Cvetko. Ena najvišjih odškodnin zaradi takšnega ravnanja, pri katerem je šlo za neustrezno dodeljevanje delovnih nalog in premeščanje delavke, je bila v Sloveniji dosežena v poravnavi, znašala pa je 70.000 evrov, je pojasnil. Ob tem opaža, da so ljudje s tem problemom zdaj že precej dobro seznanjeni, inštitute za njegovo preprečevanje ima že precej podjetij, o tem pojavu se izobražujejo tudi sodniki. V katerih poklicih se v naši državi najpogosteje pojavlja, še ni znano, glede na tuje raziskave pa se pogosteje pojavlja tam, kjer delajo bolj izobraženi ljudje. Hkrati višje izobraženi na tak pojav tudi pogosteje opozorijo, ugotavlja Cvetko. Po lanski raziskavi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer iz Dublina je v Sloveniji vsaka deseta ženska žrtev nadlegovanja in ustrahovanja na delovnem mestu, med moškimi pa jih je bilo temu izpostavljenih šest odstotkov. Ti odstotki so bili višji od povprečja Evropske unije, raziskavo o trpinčenju na delovnem mestu pa so letos opravili tudi slovenski strokovnjaki na tem področju. Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak je pojasnila, da jo še analizirajo, prvi rezultati pa kažejo na nekoliko manj trpinčenja, kot ga je pokazala raziskava dublinske fundacije. Trpinčenje se pogosto prepleta s spolnim nadlegovanjem Dodič-Fikfakova pojasnjuje, da se trpinčenje pogosto prepleta tudi s spolnim nadlegovanjem, raziskave v svetu pa kažejo, da je precej pogosto v državni upravi. Žrtvam takšnega ravnanja svetuje, naj o tem, kaj se jim dogaja, obvestijo svojega nadrejenega oziroma delodajalca, pa tudi svojega osebnega zdravnika in pooblaščenega zdravnika medicine dela, ki mora vodstvo podjetja ali inštitucije na takšno dogajanje tudi opozoriti. Žrtve lahko obvestijo tudi delovno inšpekcijo in sindikalne zaupnike, je spomnila Dodič-Fikfakova, ki jim svetuje še vodenje dnevnika o dogajanju. Predsednik Društva za dostojanstvo pri delu Pogum Franc Posel ugotavlja, da so posamezniki, ki trpijo zaradi trpinčenja na delovnem mestu, sicer še vedno mnogokrat prepuščeni sami sebi, kljub temu je bil v zadnjih letih dosežen tudi precejšen napredek. S preprečevanjem trpinčenja na delovnem mestu se tako ukvarja večina sindikatov, pa tudi delovna inšpekcija se je skupaj z medicino dela lotila reševanja tovrstnih problemov pri posameznih delodajalcih. Kot je poudaril, pa je najpomembnejše, da delodajalci ne dopustijo, da se mobing v njihovem delovnem okolju razraste. Rezerve vidi še v izobraževanju odvetnikov, zdravnikov, psihoterapevtov in članov invalidskih komisij, saj nekateri med njimi trpinčenja na delovnem mestu še vedno ne prepoznavajo. Kaj zakon prepoveduje Spolno nadlegovanje: kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje: vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Trpinčenje na delovnem mestu: vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Vir: Zakon o delovnih razmerjih Zaporne kazni za povzročitelje trpinčenja in spolnega nadlegovanja Zakon o delovnih razmerjih je lani prepovedal spolno in drugo nadlegovanje, pa tudi trpinčenja na delovnem mestu. Ob tem je predvidel tudi globe od 3000 do 20.000 evrov za delodajalca, ki ni zagotovil varstva delavcev pred spolnim nadlegovanjem in trpinčenjem. Novi kazenski zakonik (v veljavo naj bi stopil s prvim novembrom, a obstaja možnost odloga njegove uveljavitve) pa predvideva zaporno kazen do dveh let za tiste, ki "na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzročijo drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost". Če to povzroči psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali pa zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, kazenski zakonik za storilca predvideva zapor do treh let. http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042214502

/13/...na naši zavarovalnici Slovenica d.d. so v letu 1999 po navodilu delodajalca obsežno vsesplošno izpolnjevanje testnih pol, nato so na njihovi podlagi napravili brošure OSEBNO ZANIMANJE IN VREDNOTE, na podlagi katerih naj bi sedanji ali bilo kateri naš prihodnji delodajalec vedel o zaposlenih praktično vse in še več, kot to: Embarassed

IZ GRADIVA:

Poznavanje posameznikovih vrednost nam pomaga povedati, ZAKAJ nekateri delajo določene stvari. Pregled posameznikovih priporočil, izobrazbe in usposabljanja nam pomaga povedati, KAJ lahko naredijo. Osebnostne analize Insights nam pomagajo povedati, KAKO se ljudje vedejo in kako zaključujejo svoje delo. Popis vrednot meri relativno pomembnost šestih osnovnih motivov v vedenju: teoretično, ekonomsko, estetsko, družbeno, politično in urejevalno vrednoto. Vrednote sprožijo posameznikovo vedenje in jih včasih imenujemo skriti motivatorji, ker jih pogosto ne moremo brez težav opazovati.
Namen tega sporočila je, da vam pomaga razjasniti in razširiti nekatere od teh dejavnikov in graditi na prednostih, ki jih vsak posameznik ponuja delovnemu okolju. Behavioral-Values Research Associates, Ltd. VERNAR CONSULTING, d.o.o.,Ljubljanska 24a,4000 Kranj Na podlagi istih testnih pol, ki so bile na prijazen način ponujene s strani delodajalca in katere smo izpolnjevali bolj ali manj vestno, katerim je bilo skupno tudi to, da se je bilo tako spretno in zvito sestavljenim vprašanjem zelo težko izogniti, ne ga bi se ujeli z odgovorom.

Tako je nastala tudi OSEBNOSTNA ANALIZA - INSIGHTS - Management verzija UVOD Vedenjske raziskave kažejo, da najbolj učinkoviti ljudje poznajo sami sebe, svoje prednosti in slabosti.Le na ta način razvijejo sposobnosti, da bodo zadovoljili zahteve njihovega okolja. To poročilo analizira vaš vedenjski stil, na kakšen način in kako delate določene stvari ter opredeljuje samo vaše vedenje.Poročilo obsega samo trditve, ki se nanašajo na vas ali na vaše načine vedenja, pri katerih kažete posebna nagnenja. Ne upoštevanjte trditev, ki se ne nanašejo na vas, vendar šele potem, ko ste preverili, če se s tem strinjajo vaši prijatelji in sodelavci.To pa zato, da se izognete možnim ˝slepim točkam˝ v vašem vedenju, ki jih sami ne opazite.

OSNOVNE ZNAČILNOSTI

Na osnovi odgovorov, ki jih je predhodno posredoval, je računalniški program izbral splošne trditve, ki zagotavljajo širše razumevanje njegovega sloga.Te trditve določajo njegovo naravno obnašanje, ki ga prinese na delovno mesto; če bi ga pustili samega, nam te trditve kažejo, KAKO BO ON ZAČEL DELATI.Uporabite te osnovne značilnosti za boljše razumevanje njegovega naravnega okolja.

POMEN ZA PODJETJE, ORGANIZACIJO

Ta del poročila istoveti posebne nadarjenosti in vedenje, ki ga prinese na delovno mesto.Te trditve lahko uporabite zato, da določite njegovo vlogo v podjetju. Podjetje lahko na osnovi teh spoznanj razvije sistem, kako najbolje izrabiti določene njegove lastnosti in kako ga, jar se da najbolje, vključiti v skupinsko delo. KONTROLNI SEZNAM ZA SPORAZUMEVANJE Večina ljudi je občutljivih na način, s katerim najraje komuniciramo. Precej jih ugotovi, da je ta del poročila izjemno točen in pomemben za izboljšanje osebne komunikacije. Ta del zagotovi drugim pregled stvari, KI NAJ BI JIH DELALI, kadar se pogovarjajo o njih. Preberite vsako trditev in izberite 3 ali 4 stavke, ki so zanj zelo pomembni. Priporočamo vam, da najpomembnejše trditve izpišete in jih razdelite tistim, ki so najbolj pogosto v stiku z njim.

NEZAŽELENOSTI PRI KOMUNICIRANJU

Ta del osebnostne analize vsebuje seznam stvari, KI NAJ JIH NE BI DELALI, kadar se pogovarjamo z njim. Skupaj z njim preglejte vsako trditev in izberite tiste metode komuniciranja, ki pripeljejo do razočaranja ali zmanjšane delovne uspešnosti. S tem, ko se o tem pogovorite, lahko določite način komunikacije, ki je za oba najbolj spoštljiv.

NAPOTKI ZA SPORAZUMEVANJE

Ta del poročila zagotovi predloge, ki bodo izboljšali našin, s katerim komunicira z drugimi. Napotki vključujejo kratke opise tipičnih ljudi, s katerimi bi še lahko prišel v stik.S tem, ko se prilagodi zažeenemu načinu komunikacije druge osebe, lahko postane bolj učinkovit pri dogovarjanju. Mogoče bo rabil nekaj prožnosti pri prilagajanju svojega načina sporazumevanja z drugimi, ki so lahko drugačni od njega. Ta prožnost in zmožnost razumeti potrebe drugih, je lastnost dobrih sogovornikov.

IDEALNO DELOVNO OKOLJE

Ta del nam pokađe, kako si na osnovi svojega naravnega načina vedenja predstavlja idealno delovno okolje. Ljudje z omejeno prilagodljivostjo se ne bodo dobro počutili na delovnem mestu, ki ne vsebuje lastnosti, opisanih v nadaljevanju. Prožni ljudje se lažje prilagodijo na določeno okolje in se lahko dobro počutijo v različnih okoljih. Uporabite ta del poročila za določitev natančnih nalog in zadolžitev, ki so mu všeč in seveda tudi teh, ki ustvarjajo nezadovoljstvo.

NARAVNO IN PRILAGOJENO VEDENJE

Tako, kot se vede in obnaša do problemov, ljudi, hitrosti sprememb in postopkov, ni nujno, da vedno ustreza okoliščinam. Ta del poročila vam bo prinesel pomembne informacije, ki se nanašajo na stres in pritisk prilagajanja na okolje.

PRILAGOJENO VEDENJE

Izhaja iz tega, da se mora v sedanjem delovnem okolju obnašati na način, ki je opisan v nadaljevanju. Če se nasledne trditve ne nanašajo na delo, poiščite razloge, zakaj prilagaja svoje vedenje.

KLJUČ ZA MOTIVACIJO

Ta del poročila je bil narejen na osnovi analiz želja, ki jih ima. Ljudje so motivirani s stvarmi, ki jih želijo; tiste potrebe, ki so zadovoljene, ne motivirajo več. Skupaj z njim preglejte vsako trditev in označite tiste, ki predstavljajo sedanje ˝potrebe˝.

KLJUČ ZA VODENJE

V tem poročilu so prikazane nekatere potrebe, ki morajo biti zadovoljene, če želite, da bo delal po svojih najboljših zmožnostih. Nekatere potrebe lahko zadovolji sam, medtem ko mora management poskrbeti za ostale. posamezniku je težko vstopiti v motivacijsko okolje, doklen njegove osnovne vodstvene potrebe niso zadovoljene. Poglejte ta pregled in določite 3 ali 4 trditve, ki so zanj najbolj primerne. Na ta način lahko sodeluje pri oblikovanju lastnega osebnega načrta vodenja.

PODROČJA, KI JIH JE POTREBNO IZBOLJŠATI

V tem delu osebnostne analize je seznam možnih omejitev ne glede na določeno delo. Skupaj jih preglejte in prečrtajte tiste, ki se nanj ne nanašajo. Označite 1 do 3 slabosti, ki zmanjšujejo njegovo delovno uspešnost in razvijte akcijski plan za odpravo ali zmanjšanje teh slabosti.

POKAZATELJ VEDENJSKIH DEJAVNIKOV - management verzija

Razvrščanje vedenja pri vodenju ni lahko delo, saj obstaja veliko različic na podlagi katerih lahko osnujemo razvrstitve. V tem poročilu so razvrstitev izključno vedenjske. Določitve vedenja so lahko razvrščene po tem, kako bo nekdo opravljal določeno delo. Pri tem niso upoštevani podatki o starosti, izkušnjah, izobraževanju ali vrednotah. V poročilu bodo z dvanajstimi različnimi dejavniki grafično prikazane vaše vedenjske veščine. Vsak dejavnik je bil previdno izbran in vsakomur omogoča, da je uspešen, če upošteva vedenjske zahteve določenega poklica. Graf za naravno vedenje prikazuje vaše naravno obnašanje - obnašanje, ki ga prinesete s seboj v službo.Graf za prilagojeni način obnašanja, kaže, kako se odzivate na okolje - obnašanje, za katerega mislite, da je potrebno, če želite v poklicu uspeti. Če je ˝prilagojeni graf ˝ bistveno drugačen od ˝ naravnega ˝, potem delate pod stresom, saj se trudite, da bi spremenili ali prikrili svoje obnašanje. Preberite in primerjajte grafa. Poglejte vsak dejavnik in pomembnost le-tega pri uspešnem delu v vašem poklicu.Graf za prilagojeno vedenje vam bo pokazal dejavnike, za katere mislite, da so pomembni in področja, kamor usmerjate svojo energijo. Poznavanje svojega obnašanja vam bo omogočilo, da boste razvili strategije, s pomočjo katerih boste zmagali v vsakršnem okolju, ki si ga izberete.

ANALIZA DOLOČENIH DEJAVNIKOV

Usmerjenost k odločitvam in rezultatom Občutek nujnosti Vizija za prihodnost Motiviranje drugih samospoštovanja Povezava med uslužbencem in stranko Poslušanje Delo in zaključevanje dela Doslednost Pisanje in pisarniško delo Pozornost do podrobnosti Upoštevanje politike podjetja

GRAFI ANALIZE VEDENJA

Najbolj Najmanj KROG INSIGHTS Vedenjska teorija vedno izhaja iz koncepta štirih osnovnih, med seboj različnih, slogov medsebojnega vplivanja in obnašanja. Znam švicarski psiholog Carl Jung je opisal štiri sloge skupaj s posebnimi nagnjenostmi - razmišljanje ali občutenje in zaznavanje ali intuicija. Jung je predstavil svoj koncept zaprtosti vase ali odprtosti, tako, da je določil osem tipov vrst ljudi.Le-te je Jung opisal v svoji knjigi ˝Psihološki tipi˝, ki je prvič izšla leta 1921. Jungovih osem tipov predstavlja osnovo za kroh Insights, ki nam omogoča, da lažje razumemo svoije obnašanje in obnašanje drugih. Edinstveni ste in vsakdo ima več vedenjskih značilnosti izmed različnih tipov. Poročila Insights analizirajo veliko različnih kombinacij osmih klasičnih tipov in predstavljajo, kako močno posamezne lastnosti zaznamujejo vašpe vedenje. To poročilo torej ustreza samo vam. Ta del poročila določa Isightsove tipe, ki so vam najbolj podobni. Analiza je odločilni del vašega izobraževalnega programa Insights in vam bo pomagala bolje razumeti, kako vplivate na ljudi okrog sebe in kako oni vplivajo na vas. S pomočji tega dela boste lahko ugotovili svoj položaj na krogu Insights. Če uporabljate poročilo kot samostojni del in ne kot del izobraževalnega programa Insights, boste iz te strani lahko razbrali svoj vedenjski tip. To lahko združite s preostalim poročilom in tako razvijete strategije, s pomočjo katerih se boste lahko bolje sporazumevali in vplivali na druge. Target Training International, Ltd. VERNAR Consulting d.o.o. Prihodnjič pa še o analizi insights - model ugotavljanja razvoja in kompetenc ter sistema barv Insights Akademija odličnosti VERNAR VTC d.o.o., Kranj www.vernar.com

/13/...v sedanjem trenutku tudi ponujajo INSIGHTS ON LINE ANALIZE in sicer z izpolnitvijo svojih osebnih podatkov: Embarassed

INSIGHTS® on-line analize

*** Varstvo podatkov

V skladu z veljavnimi pravnimi predpisi o varovanju podatkov (zakon o varstvu podatkov) zagotavljam, da v vprašalniku navedeni podatki zadevajo izključno mene osebno in niso podatki tretje osebe. Ravno tako izjavljam, da se strinjam, da vse osebne podatke kot tudi vse v vprašalniku navedene odgovore shrani licenčni ponudnik izdelka Success Insights, z nazivom: Success Insights International, Inc. Phoenix, Arizona 85032 USA Z vašimi podatki bomo ravnali zaupno in jih ne bomo posredovali tretjim osebam.

*** Filozofija INSIGHTS® Ljudje so največji kapital v vsakem podjetju. Povečati vrednost tega človeškega kapitala je osnovni cilj sistema Insights. Prioriteta pri tem je prepoznati potenciale posameznika in skupin, jih razvjati in spodbujati. Pri prepoznavanju potencialov se osredotočamo na vedenjski potencial, vrednote in motive ter veščine. Različne aspekte posameznikovega potenciala združujemo v celosten kontekst gledanja na posameznika. Naše ključno izhodišče je: ni zmagovalcev ali poražencev, ni dobrih ali slabih vedenjskih potencialov ali dobrih ali slabih vrednot. So le potenciali, ki posamezniku omogočajo, da je v določeni delovni situaciji lahko bolj učinkovit oz. lahko vsak prepozna, v katerih okoliščinah bo potrebno svoj pristop prilagoditi nalogi oz. okoliščinam.

*** Naše kompetence
Smo ekskluzivni nosilec licence INSIGHTS®Kadrovsko Razvojnega Orodja za Slovenijo in Hrvaško in s tem ključni ponudnik sistemskih orodij za učinkovito selekcijo in razvoj zaposlenih. S konstantnim razvojem, optimizaciji in preverjanjem naših INSIGHTS orodij vam zagotavljamo maksimalno kakovost v diagnostiki potenciala zaposlenih. Z našimi INSIGHTS seminarskimi programi vam omogočimo celostno ponudbo na področju dolgoročnega razvoja vaših zaposlenih.

*** INSIGHTS® koncept INSIGHTS®KRO je diagnostični sistem, ki odkriva posameznikov osebnostni profil kot tudi situacijsko pogojene zahtevane profile. Na ta način je to orodje uporabno pri:
* selekciji novih zaposlenih,
* razvoju zaposlenih,
* vodenju
* prodaji in
* timih.
Insights profili nam dajejo enkraten vpogled v kompleksnost človeških vedenjskih potencialov, njihovih vrednot in razvojnih potencialov. Pokažejo nam, kako se v delovni in stresni situaciji vedemo. Prav tako nam dajo vpogled v razliko med našim naravnim vedenjem in vedenjem, ki smo ga prilagodili vlogi, ki jo imamo na delovnem mestu.
Diagnostični sistem INSIGHTS®KRO osvetli naš vrednostni sistem in s tem naše osebne notranje motivacijske vzgibe in pojasni, zakaj in na kakšen način se vedemo na delovnem mestu. Znanstvena podlaga sistema Insights analiz vedenjskega potenciala je znanstveno delo psihologov Carla Gustava Junga, dr. Jolande Jacobi in Wiliama M. Maratona. Analize vrednot in motivov posameznika temeljijo na znanstvenem delu Eduarda Sprangerja, ki je opredelil šest različnih vrednostnih usmeritev, ki so z vidika delovanja posameznika v poslovnem okolju pojavljajo kot pomemben notranji motivacijski vzgib.
V začetku 80-tih let in s hitrim razvojem računalniške tehnike so bili takrat prvič napisani software-ski programi za hitro zajemanje in razvrščanje posameznih lastnosti. Za tem pa stoji ime Billa J. Bonnstetterja in njegovega podjetja Target Traning International (TTI), Arizona. Tim podjetja Target Training International stalno skrbi za nadgradnjo sistema INSIGHTS. Izvajajo se raziskave o veljavnosti in zanesljivosti instrumenta in oblikujejo se nove analize, ki dopolnjujejo dosedanja diagnostična orodja.

INSIGHTS®KRO je nenehno v procesu razvoja in s konstantnim preverjanjem zanesljivosti in veljavnosti analiz predstavlja enega izmed najbolj zanesljivih instrumentov merjenja potencialov posameznika. Analize veljavnosti in zanesljivosti kot tudi normiranja potekajo v evropskem prostoru pod okriljem Scheelen Instituta, v Ameriki pa pod okriljem podjetja Target Training International

*** Uporaba analiz INSIGHTS®
* Izbor sodelavcev Insights analiza potencialov je namenjena prepoznavanju potencialov pri izboru novih sodelavcev ter pri vodenju karier vseh zaposlenih. Insights® omogoča natančno izdelavo profila zahtev delovnega mesta. Analiza nudi podporo pri nameščanju ustreznih oseb na določena delovna mesta (placement) in pri usklajevanju zahtev z zmožnostmi (matching).

* Razvoj sodelavcev Insights® predstavlja natančno osnovo za izdelavo individualnih in po meri narejenih programov za razvoj sodelavcev. Analiza vedenjskega potenciala Insights® tvori odlično izhodišče za opis trenutnega stanja, na osnovi katerega lahko izdelamo tako programe za trening in coaching kot tudi načine za merjenje učinkovitosti le-teh.

* Prepoznavanje potencialov Insights® je individualni pripomoček, ki omogoča preko samospoznavanja razvijati potenciale. Pomaga ozavestiti lastne vedenjske vzorce in strategije ter razvijati nove možnosti reagiranja. Insights® podpira razvoj resursov in talentov ter oblikovanje integrirane in celostne osebnosti.

* Vodenje Insights® podpira razvoj medosebne inteligence pri vodjih in sodelavcih. Vodstveni delavci postajajo vse bolj senzibilni za svoje dobre in šibke plati pri vzpostavljanju odnosov s sodelavci. Insights® jim pomaga oblikovati vodstveni stil, ki se lahko prilagaja tako situacijam kot tudi posameznikom (situacijsko vodenje). Učinkovitost in uspešnost vodstvenega vedenja bosta tako vztrajno naraščali.

* Razvoj tima Insights® pospešuje razumevanje za različne preference in nagnjenja znotraj tima. Uporaba analize ustvarja pogoje za premišljeno sestavo tima, ki omogoča učinkovito sodelovanje vsakega člana in skupno visoko učinkovitost. Z uporabo Insights® je omogočena učinkovita izgradnja in podpora sinergičnih procesov v podjetju.

* Organizacijski razvoj Uporaba Insights® analiz v kompleksnem procesu uvajanja sprememb pomaga pri boljšem razumevanju dinamike in kulture organizacije. Omogoča ciljno usmerjeno posredovanje pri spremljanju procesa sprememb.

* Prodaja Sposobnost vzpostavljanja medosebnih odnosov je ključ k uspešni prodaji. S pomočjo Insights® boste lahko določili odločilne faktorje v procesu prodaje: osebnost strank, osebnost prodajalca in odnos med njima. Z uporabo Insights® boste lahko razvili prodajalce v uspešne upravljalce medosebnih odnosov in naravnali prodajne strategije v smeri potreb strank

*** Predstavitev analiz

Različni instrumenti za analize so izgrajena na treh temeljih Insights® modela ugotavljanja in razvoja kompetenc:

* Analiza vedenjskega potenciala Insights® analiza potenciala daje vpogled v posameznikovo naravno vedenje in kaže, na kakšen način se vedenje prilagaja zahtevam delovnega okolja. S poznavanjem lastnih močnih plati – preferenc, si lahko vsak ustvari delovno atmosfero, v kateri bo lahko kar najbolje izrabil svoje zmožnosti.
http://www.vernar.com/pdf/A1.pdf

* Analiza delovnega mesta Analiza delovnega mesta ugotavlja vedenjske zahteve na določenem delovnem mestu. Lahko gre za ustanavljanje novega delovnega mesta ali za določanje stopnje obremenitve že obstoječega delovnega mesta.
http://www.vernar.com/pdf/A2.pdf

* Analiza osebnih zanimanj in vrednot Vrednote so skriti motivatorji, ki vzpodbujajo in usmerjajo vedenje. Z analizo ocenite svojo vrednostno usmeritev, samopodobo in motivacijske vzgibe, kar vam omogoča, da lahko svoje vedenje zavestno usmerjate. http://www.vernar.com/pdf/A3.pdf

* Analiza veščin – Indeks prodajnih strategij Kako hitro lahko razvijete kompetence, je odvisno od tega, v kolikšni meri zmorete aktivirati in dalje razvijati dejavnost glede na svoje izkušnje in poznavanje postopkov (know-how).Analiza veščin pomaga prepoznati in strukturirati obstoječe spretnosti in veščine pri prodaji. Z njo dobi posameznik objektivno analizo razumevanja strategij, ki se zahtevajo za uspešno prodajo v kateremkoli prodajnem položaju. S temi informacijami boste lahko izboljšali obstoječe šibke točke in utrdili tiste, močnejše.
http://www.vernar.com/pdf/A4.pdf

*** Enostavnost uporabe Insights® analize so na voljo v 12 različnih jezikih, med njimi so slovenski, nemški, italijanski, francoski in angleški jezik. Insights® mrežni sistem uspešno deluje v 16 državah, skupno pa je bilo izdelanih že več kot pet milijonov analiz. Uspešnost analiz temelji na njihovi sprejetosti pri uporabnikih. To spoznanje upoštevajo Insights® analize. Razumljivo oblikovani vprašalniki za reševanje ne zahtevajo več kot 15 - 20 minut. Ne vsebujejo zahtevnih strokovnih izrazov in se ne nanašajo na posameznikovo intimno življenje. Vrednotenju sledi tekstovno in grafično poročilo, ki vsebuje tudi več kot 30 strani. Poleg podrobne analize ovrednotenih podatkov vsebuje tudi množico namigov in nasvetov, ki so takoj uporabni v praksi.
Uporaba Insights® analiz ne proizvaja "poražencev", ampak pokaže konkretne, praktične poti izrabe lastnih potencialov. Posameznikove preference in kompetence so vedno postavljene v kontekst okolja, da je možen kar največji prenos v prakso.

/13/...Na podlagi teh izdelanih brošur in rezultatov, sem se velikokrat zamislil in tako me je pot vodila k zaključkom, da je nekdo, po diktatu vedel za vse to in to obenem tudi načrtoval, a se še danes sprašujem, kdo je dal delodajalcu pravico, da na tak našin secira moja razmišljanja in čustva, na tako prefinjen in izkoriščevalski način. In tu bi lahko tudi šlo za kvalifikacijo psihičnega maltretiranja. Poleg tega je jasno tudi, da ni nihče nikoli ugovarjal, niti kako drugače izrazil svoje nestrinjanje z testiranjem. Še manj, da bi kdo zaposlenih uspel s kakšnim odškodninskim zahtevkom ali morebitno tožbo doseči, zaradi pomanjkanja pravne prakse pri nas, da gre pri vsemu skupaj za nedovoljen poseg v delavčevo intimo s strani delodajalca... Embarassed

/13/...v priročni analizi je naštetih 45 pojavnih oblik mobinga: Embarassed

Prof.dr. Leyman je z načrtnim raziskovalnim delom ter preučevanjem mobinga identificiral kar 45 značilnih pojavnih oblik, ki jih je razvrstil v pet preglednejših skupin:

SKUPINA DEJANJA

I. NAPADI ZOPER IZRAŽANJE OZ.KOMUNICIRANJE:

1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb

II. OGROŽANJE OSEBNIH SOCIALNIH STIKOV:

12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem, 16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju

III. OGROŽANJE TER NAPADI ZOPER OSEBNI UGLED:

17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«

IV. NAPADI IN ONEMOGOČANJE KVALITETNEGA DELA:

32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije

V. NAPADI ZOPER ZDRAVJE:

39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi http://www.mobing.si/slo/45_mobing_dejanj.html Mobing na delovnem mestu?

BREZ PANIKE

• Ostanite mireni, kolikor se le da
• Ne reagirajte spontano z nepremišljenimi dejanji.
• Poiščite pomoč, posvetujte se z drugimi žrtvami ali s tistimi, ki jim zaupate.
• Razumevajoči osebni zdravnik vam je lahko v veliko pomoč, poiščite še druge zunanje partnerje za pogovor.
• Izogibajte se emocionalnim dejanjem!
• Skrbite za svoje psihično in fizično zdravje, veliko gibanja pomaga razgraditi agresijo in pomirja ter razjasni možgane.

ANALIZIRAJTE SITUACIJO

• Odkrijte kdo so moberji in kaj hočejo in kje je v tej »igri« vaše mesto.
• Kak odnos ima do tega, kar se dogaja nadrejeni?
• Ali nadrejeni vzpodbuja mobing ali je celo inciator?
• Se nadrejeni distancira od teh dejanj ali se dela slep?
• Menite, da bi pri njem lahko dobili pomoč?
• Pišite mobing dnevnik in ga hranite na zanesljivem mestu.

Ostanite mirni in si odgovorite na naslednja vprašanja:
1. Hočete in zmorete vzdržati mobing napade?
2. Želite prekiniti delovno razmerje?
3. Imate dovolj moči in tudi finančnih sredstev, da se boste lahko branili in eventuelno na sodišču našli pravico? Ko so se vaše domneve, da se vam dogajajo čudne stvari potrdile in ste ugotovili, da gre za mobing ohranite mirno kri. Ne reagirajte emocionalno in naj vas ne zanese v nepremišljene reakcije. Mobing boli, posebej še, ko spoznate, da se vam to dogaja. Mobing pomeni, da vas nek posameznik ali skupina ljudi v delovni sredini, kjer ste se počutili dobro ne mara. In nihče ne želi biti nezaželen. Toda mobing se dogaja in se lahko dogodi vsakomur izmed nas. Kaj torej storiti? Se sprijazniti z vlogo žrtve? Ne, imate možnosti, da se postavite v bran.

KDO MI LAHKO POMAGA?

Naj grem k svojemu predpostavljenemu?
Je ta povzročitelj mobinga?
Mi lahko pomaga kdo drug?
Predpostavljeni vodja je dolžan spoštovati Ustavo, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
To je zakonodaja, ki vsebuje nekaj členov za vašo zaščito.
Žal pa so velikokrat ravno nadrejeni tisti, ki mobing izvajajo.
Mobing je največkrat izraz slabosti vodilnega uslužbenca. Boji se konfliktov in ker se zaveda svoje nesposobnosti ignorira ali celo podpira mobbing, saj ni sposoben reševati konfliktov. Kdo torej lahko še pomaga? Vsekakor svet delavcev in njegovi člani. Priporočljivo bi bilo, da bi imeli sveti delavcev vsaj enega člana, ki bi poznal vsaj osnovne informacije kako pomagati žrtvam mobinga. Pomembno vlogo lahko odigra tudi sindikat oz. sindikalni poverjeniki.
http://www.mobing.si/slo/nasveti_zrtvam.html

ZAKONODAJA ZAKONSKE PODLAGE ZA OBRAMBO PRED MOBINGOM V EVROPSKI UNIJI IN SLOVENIJI DIREKTIVA SVETA EVROPE IZ LETA 1989

V 5. členu določa, da je delodajalec dolžan poskrbeti za varnost in zdravje na vseh področjih, ki so v zvezi z delom EVROPSKA SOCIALNA LISTINA pa v 26. členu zavezuje vse članice EU, da delavce zaščitijo pred negativnimi in žaljivimi dejanji.
Pripravljeno pa je tudi besedilo evropskih socialnih partnerjev z dne 15. 12. 2006, ki bo sprejeto, ko bodo nanj podale soglasje vse nacionalne članice. Podpisnice so EKS (Evropska konfederacija sindikatov), UNICE (zveza industrijskih in delodajalskih organizacij Evrope), EUEAPME (Evropska zveza obrtnih, majhnih in srednjih podjetij), CEEP (Evropski center podjetij v javnem solastništvu in podjetij v splošnem gospodarskem interesu, EUROCARDES (Evropski svet vodstvenega in strokovnega osebja in članice podpisnice (tudi sindikati Slovenije). Gre za sporazum, ki je za preprečevanje mobinga izrednega pomena. Prepoveduje vsako nadlegovanje in nasilje in skrbi za osebno integriteto posameznika ter ščiti njegovo dostojanstvo. Žrtvam je treba nuditi vso potrebno pomoč. Zahteva se primerno usposabljanje vodilnih in delavcev, kajti le z izobraževanjem se lahko zmanjša nasilje pri delu. Delodajalec mora podati jasno in nedvoumno izjavo, da nadlegovanja in nasilja ne bo toleriral in da bo proti storilcu tudi disciplinsko ukrepal. Podpisnice bodo ta sporazum v celoti začele izvajati tri leta po njegovem podpisu.

Zakonske podlage:

1. USTAVA

14. člen (enakost pred zakonom) V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.
34. člen (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti) Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. 35. člen (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic) Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.
2. Zakon o delovnih razmerjih (41., 44. in 45. člen) 41. člen - zagotavljanje dela
(1) Delodajalec mora delavcu zagotavljati delo, za katerega sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi.
(2) Če ni drugače dogovorjeno, mora delodajalec delavcu zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti, in mu omogočiti prost dostop do 44. člen - splošno (1) Delodajalec mora varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost.
45. člen - varovanje dostojanstva delavca pri delu
(1) Delodajalec je dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen neželjenemu ravnanju spolne narave, ki vključuje neželjeno fizično, verbalno ali neverbalno ravnanje ali drugemu na spolu temelječem vedenju, ki ustvarja zastrašujoče, sovražne ali ponižujoče delovne odnose in okolje ter žali dostojanstvo moških in žensk pri delu, s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.
(2) Odklonitev ravnanj iz prejšnjega odstavka s strani prizadetega delavca ne sme biti razlog za diskriminacijo pri zaposlovanju in delu.
(3) Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prejšnjima odstavkoma, je dokazno breme na strani delodajalca.
Dočakali smo tudi spremembo Zakona o delovnih razmerjih, kjer smo v 6.a členu dobili pravno osnovo o prepovedi trpinčenja, kot so naši slavisti prevedli besedo mobing.
Vemo pa, da je vsak mobing trpinčenje, vsako trpinčenje pa ni mobing. 6.a člen (prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu)
(1) Prepovedano je spolno in drugo nadlegovanje. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.
(2) Spolno in drugo nadlegovanje iz prejšnjega odstavka se šteje za diskriminacijo po določbah tega zakona.
(3) Odklonitev ravnanj iz prvega odstavka tega člena s strani prizadetega kandidata oziroma delavca ne sme biti razlog za diskriminacijo pri zaposlovanju in delu.
(4) Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.«.
3. Zakon o javnih uslužbencih 15.a člen (načelo prepovedi nadlegovanja) Prepovedano je vsako fizično, verbalno ali neverbalno ravnanje ali vedenje javnega uslužbenca, ki temelji na katerikoli osebni okoliščini in ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo delovno okolje za osebo ter žali njeno dostojanstvo.
4. odločbe Ustavnega sodišča (U-I-25/95, Up-183/97, OdlUS VI, 183.24.tč.) http://www.mobing.si/slo/pravna_ureditev.
html http://www.cilizadelo.si/default-30510.html
http://forumi.globina.net/mobing-t26.html
http://www.mobbing.si/
http://www.mobbing.si/mobbing_clanek4.html
http://finance.si/227491/Zakaj_se_pojavlja_mobing

/13/...informacije so zaželjene, čeravno pravne prakse ni ravno veliko: Embarassed

Preprečevanje mobinga

Delodajalec mora po zakonu poskrbeti za delovno okolje, v katerem nihče ne bo žrtev mobinga. Delodajalec mora po zakonu poskrbeti za delovno okolje, v katerem nihče ne bo žrtev mobinga. Zato mora izvajati ukrepe, s katerimi na eni strani preprečuje pojav neustreznih odnosov med zaposlenimi, na drugi strani pa si olajša dokazovanje zagotavljanja ustreznih razmer v smislu varnosti zaposlenih pred nadlegovanjem. Mobing je sistematično in dlje časa trajajoče neprimerno ravnanje. Če ga torej želimo preprečiti, moramo ustvariti razmere, v katerih se bo na vsako posamezno neprimerno ravnanje kar najhitreje opozorilo in ustrezno ukrepalo. Prej, ko se ob pojavu mobinga ukrepa, večje so možnosti za ustavitev uničujočega ravnanja, ki ga pomeni mobing. Vsak posameznik mora opozoriti na nepravilnosti, ki jih zazna. Zaposlene je zato treba seznaniti o tem, katera ravnanja so dopustna in katera niso ter o veščinah ustreznih odnosov in komunikacije s sodelavci. Hkrati pa je treba razviti jasen sistem, v katerem vsak ve, kaj je njegova naloga in katere so njegove pravice ter kako naj ravna, če se med zaposlenimi pojavijo neprimerna ravnanja, ki bi se lahko razvila v mobing. Da bi bilo preprečevanje mobinga učinkovito in bi zaposleni v posameznih primerih ustrezno ravnali, morajo biti zagotovljeni določeni pogoji. Razdelimo jih lahko na dve skupini, pravne in druge aktivnosti. Spodbujanje obveščenosti Aktivnosti, ki spodbujajo razvoj korektnih medosebnih odnosov in pretok informacij ter s tem onemogočajo razvoj mobinga, so:
* redno spremljanje zadovoljstva in odnosov med vsemi zaposlenimi - z anketami, pogovori;
* seznanjanje vodstva in zaposlenih o tem, kaj je mobing - da bodo neustrezna ravnanja hitro zaznali, nanje pravočasno opozorili in ustrezno ukrepali, hkrati pa bodo prepoznali neupravičeno sklicevanje na mobing;
* urjenje veščin učinkovite komunikacije - kako posredovati sporočila, da bodo pravilno razumljena, kako pohvaliti in grajati;
* spodbujanje hitrega pretoka informacij v vse smeri, kar pripomore tudi k učinkovitemu zaznavanju neprimernih ravnanj;
* ustvarjanje okoliščin, v katerih zaposleni čutijo, da lahko opozorijo na nepravilnosti;
* uvedba zunanje zaupne osebe, ki ji zaposleni lahko posredujejo svoja opažanja, ta oseba pa potem primer ustrezno preveri in ukrepa. Pravna podlaga vseh ukrepov Druga skupina so ukrepi pravne narave, ki so hkrati izhodišče za izvajanje zgoraj naštetih aktivnosti in formalna podpora delodajalcu pri dokazovanju zagotavljanja ustreznih razmer za zaposlene: * sprejetje in uporaba ustreznega pravilnika, ki podrobno ureja področje mobinga - zaposlene se o tem pravilniku podrobno seznani, tako da poznajo natančno opredelitev neprimernega ravnanja, roke in postopke ob pojavu mobinga, svoje pravice in dolžnosti;
* sprejetje drugih aktov s področja delovnega prava - predvsem pravilnika o delovnih razmerjih in pravilnika o sistematizaciji delovnih mest; s tem je zaposleni seznanjen s svojo vlogo v delovnem okolju, s svojimi nalogami in obveznostmi. Prispevek k pozitivni delovni klimi Vsi ti ukrepi pripomorejo k pozitivni delovni klimi, za kar na eni strani poskrbijo dodatne informacije o tem, kako soustvarjati kakovostne odnose, na drugi strani pa jasna opredelitev proti mobingu na ravni celotne organizacije. Če zaposleni trdi, da se je nad njim izvajal mobing, mora delodajalec dokazovati, da je ravnal tako, da bi preprečil neprimerna ravnanja. Sprejeti splošni akti ter neformalni ukrepi bodo ob pojavu mobinga v delovnem okolju delodajalcu olajšali dokazovanje aktivnega zagotavljanja ustreznega delovnega okolja. Posledično bo delodajalec tveganje odškodninske odgovornosti delavcu in izreka drugih sankcij minimaliziral ali pa celo povsem odpravil. Anka Zajc je sociologinja, zaposlena v izobraževalno-svetovalnem podjetju Zajc In.
http://www.finance.si/230270/Prepre%E8evanje_mobinga

/13/...za nekatere to še vedno ni zaskrbljujoč podatek: Embarassed

Petina zaposlenih v Sloveniji žrtve mobinga

Ženske so pogosteje žrtve kot moški, mobing pa najpogosteje izvajajo nadrejeni, kaže nova slovenska raziskava V zadnjih petih letih je bilo 19,4 odstotka zaposlenih v Sloveniji izpostavljenih mobingu, ugotavljajo v novi raziskavi Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana . Desetina čutila mobing v zadnjih šestih mesecih V prvi slovenski nacionalni raziskavi o trpinčenju na delovnem mestu je 10,4 odstotka od dobrih 1300 sodelujočih odgovorilo, da so v zadnjih šestih mesecih bili izpostavljeni trpinčenju na delovnem mestu, v zadnjih petih letih pa je bilo takih 19,4 odstotka. V javnem sektorju enako izpostavljeni kot v zasebnem Ženske so pogosteje žrtve kot moški. Žrtve so enakomerno porazdeljene med zasebni in javni sektor, največ pa jih je zaposlenih v velikih podjetjih. Najbolj ranljivi za mobing so zaposleni v predelovalni dejavnosti, sledijo zdravstvo in socialno varstvo ter finančno posredništvo in javna uprava. Šefi najbolj agresivni Povzročitelji mobinga so večinoma nadrejeni, najpogostejša negativna dejanja pa so pretirana obremenitev, širjenje govoric, opravljanje nalog pod ravnijo zmožnosti, odvzem odgovornosti, žaljenje, posmehovanje ter ignoriranje. http://www.finance.si/232916/Petina_zaposlenih_v_Sloveniji_%BErtve_mobinga

/13/...na voljo so tudi že številke 1. nacionalne raziskave o trpinčenju na delovnem mestu: Embarassed

Vsak deseti zaposleni v Sloveniji žrtev trpinčenja na delovnem mestu
Vsak deseti zaposleni je v zadnjega pol leta doživel trpinčenje na delovnem mestu, je pokazala prva nacionalna raziskava o razširjenosti tega pojava. Vsak peti anketirani delavec je bil priča trpinčenju, iz česar lahko po besedah Tanje Urdih Lazar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa slutimo, da je pojav še pogostejši. Nekatere žrtve trpinčenja se morda še ne zavedajo, kaj se jim dogaja, spet drugi o tem ne želijo govoriti, saj ne želijo biti žrtve, je pojasnila Urdih-Lazarjeva. Raziskava je pokazala še, da je med žrtvami trpinčenja več žensk. V nasprotju z mnogimi drugimi državami, kjer je trpinčenja več v javnem sektorju, pa je v Sloveniji enakomerno porazdeljeno med javni in zasebni sektor. Največ vprašanih, ki so se počutili kot žrtve trpinčenja na delovnem mestu, je bilo zaposlenih v velikih podjetjih, med njegovimi povzročitelji pa so bili največkrat nadrejeni. Med dejavnostmi, kjer so zaposleni največkrat občutili trpinčenje, so predelovalna industrija, zdravstvo in socialno varstvo ter finančno posredništvo in javna uprava. Med najpogostejšimi dejanji, ki jih vključuje trpinčenje, sta bila pretirana delovna obremenitev in širjenje govoric. "Vsi ti podatki kar kličejo po ukrepanju," ugotavljajo na inštitutu za medicino dela, kjer so nacionalno raziskavo opravili med več kot 800 zaposlenimi. Urdih-Lazarjeva je spomnila, da je z mobingom povezanih tudi veliko bolniških odsotnosti. V začetni fazi trpinčenje na delovnem mestu po njenih besedah povzroča predvsem težave v duševnem zdravju, sčasoma pa lahko to preide tudi v telesne bolezni. V Sloveniji je prepoved trpinčenja na delovnem mestu že uzakonjena, prav tako obveznost delodajalca, da ga preprečuje in ob njem ukrepa. Na inštitutu za medicino dela zdaj pripravljajo še modul o preprečevanju in obvladovanju trpinčenja v podjetjih, ki bo delodajalcem pojasnil, katere poti je treba v takšnih primerih ubrati. Ravno neprimerna organizacijska kultura največkrat spodbudi trpinčenje, je pojasnila Urdih-Lazarjeva. Preprečevanje tega pojava, ki sega od načelne ravni v dokumentih do takojšnjega reševanja konfliktov, se zato začne v podjetjih. Enako pa velja tudi za reševanje težav, ko do trpinčenja že pride, je še dodala. http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042234155

/13/...začelo se je tudi na Onkološkem inštitutu z vsem dobro znanim in pogumnim dr.Erikom Brecljem: Embarassed

Bo Brecelj tožil onkološki inštitut? Že nekaj let opozarja na nevzdržne razmere na onkologiji Kirurg Erik Brecelj, ki že nekaj let opozarja na nevzdržne razmere na onkologiji, je za Delo povedal, da »pritiski in šikaniranja, ki trajajo že precej časa in jih nisem deležen le jaz, postajajo povsem nevzdržni. To, da sem bil ocenjen najverjetneje najslabše med vsemi zdravniki, pri čemer mi očitajo celo negativen odnos do delovnih sredstev, bi moral verjetno razumeti kot znak, naj se poslovim. Če nadrejeni menijo, da sem strokovno nesposoben, naj to povedo in mi prepovedo delo z bolniki,« pravi Brecelj. V resnici pa je prepričan, da si je negativno oceno prislužil »z opozorili, ki so bila vsa po vrsti v korist inštitutu. Res pa je, da sem tako pokvaril oziroma onemogočil nekaj poslov.« Brecelj razmišlja o tožbi in pojasnjuje, da opozoril komisije za ugotavljanje napak v gradnji ravno tako »niso upoštevali - nasprotno, bivši državni sekretar na ministrstvu za zdravje je podpisal prevzem. Zdaj je jasno, da bodo vsi posledično nastali stroški pokriti iz denarja za zdravila in za plače zaposlenih.«
http://www.delo.si/clanek/74103

/13/...problematika mobbinga se pojavlja tudi v državni upravi: Embarassed

Mobing:

V državni upravi bodo zaščitili dostojanstvo zaposlenih Ukrepe za preprečevanje in odpravljanje posledic mobinga so sprejeli tudi v državni upravi, a so po mnenju nekaterih nezadostni Vlada je na zadnji seji sprejela uredbo o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave, s katero v vseh državnih organih uvaja ukrepe za preprečevanje in blažitev posledic spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu. Gre za predpis, podoben že znanim pravilnikom o preprečevanju tako imenovanega mobinga. V uradu za enake možnosti priznavajo, da so nekatere gospodarske družbe pravilnike oziroma dokumente, v katerih določajo ukrepe za preprečevanje nadlegovanja in trpinčenja, že uvedle, torej država stopica za njimi. Tovrstni akti so praksa tudi v marsikateri evropski državi. Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij je že pred časom predlagalo tudi tako imenovani dogovor o preprečevanju in odpravljanju posledic mobinga, ki ga skleneta predstavništvo delavcev in poslovodstva. Že junija lani so med 35 anketiranimi podjetji ugotovili, da je šest takih, ki imajo ta dogovor sklenjen, v osmih pa so pogajanja potekala. Uredba med drugim uvaja posebne svetovalce, ki bodo po posebnem usposabljanju pomagali žrtvam mobinga pri reševanju težav oziroma jih informirali o postopkih, ki so jim na voljo. Uredba namreč govori, naj skuša nadlegovana ali trpinčena oseba problem najprej rešiti neformalno, in sicer tako, da od osebe, ki to nadlegovanje izvaja, zahteva, naj z neželenim vedenjem preneha. Če taka pot ni mogoča ali uspešna, mora o tem pisno obvestiti predstojnika, ta pa mora v 15 dneh sprejeti ustrezne ukrepe. Njemu v pomoč lahko predstojnik imenuje tričlansko komisijo. V primeru utemeljenega suma, da je do nadlegovanja ali trpinčenja res prišlo oziroma da se takšno ravnanje nadaljuje kljub opozorilom, lahko predstojnik osebo, ki tako ravna, krivdno razreši. Če je prišlo do kršitve zakonsko določenih prepovedi nadlegovanja in trpinčenja, pa morajo obvestiti policijo ali tožilstvo. Prva usposabljanja za svetovalce bodo v roku šestih mesecev. "Uredba v praksi ne bo delovala" Simona Pavlica in Andreja Janc, strokovnjakinji s področja ravnanja s človeškimi viri v podjetju Sirius, kjer so oblikovali pravilnik o preprečevanju mobinga, pravita, da uredba v praksi ne bo delovala, saj je presplošna, premalo definirana in nepraktična. Med večjimi očitki uredbi navajata predvsem pomanjkanje pravic delavcev, ki so podvrženi mobingu. Inšpektorat za delo na primer na svojih spletnih straneh opozarja na odškodninsko odgovornost delodajalca v primeru kršenja zakonskih pravic delavcu iz delovnega razmerja. Omenjena uredba pa govori le o tem, da delavec, ki je podal prijavo o trpinčenju, ne sme biti zaradi tega šikaniran. Kaj pa če mobing izvaja predstojnik? Prav tako strokovnjakinji opozarjata na to, da uredba ne ureja primerno položaja, ko mobing izvaja predstojnik, kar je v javni upravi po njunem mnenju pogosto. Matjaž Debelak iz urada za enake možnosti, ki je uredbo pripravil, odgovarja, da ima v primeru, da predstojnik ne ukrepa ustrezno in pravočasno, trpinčeni delavec pravico, da v nadaljnjih osmih dneh poda pritožbo na Komisijo vlade RS za pritožbe iz delovnega razmerja. Pritožba na to komisijo je procesna predpostavka za morebitno kasnejše uveljavljanje sodnega varstva. Navedena rešitev je po mnenju urada ustrezna, ker je določena v zakonodaji, pa je z uredbo ne morejo spreminjati, pravi Debelak. Sogovornici iz podjetja Sirius pravita tudi, da uredba vsebuje premalo preventivnih ukrepov, medtem pa na uradu za enake možnosti menijo, da ima že sama uredba preventivni značaj in da sta informiranje in ozaveščanje najboljša načina preprečevanja nadlegovanja ali trpinčenja. Na uradu sicer poudarjajo, da nameravajo izdati tudi Smernice za zaščito zaposlenih pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, ki bodo med drugim tudi primeroma navajale konkretna ravnanja ali vedenja, ki jih lahko opredelimo kot nadlegov

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Sep 12, 2008 6:22 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

POZIV MALIM DELNIČARJEM

/13/...glede na aktualne razmere v Sloveniji, bi lahko rekli, da je vsaka razjasnitev situacije obenem tudi vzpodbuda k večjemu angažiranju vseh vpletenih, posebej pa tistih, ki so v aktih zakonodajalca,najmanj zaščiteni, to je mnoštvo malih delničarjev: Embarassed

Mali delničarji, zganite se!

Država je v tem mandatu v borzno kotacijo uvrstila delnice Telekoma, Nove KBM, Pozavarovalnice Sava in Zavarovalnice Triglav.
Politična odločitev Janševe vlade o začetku kotacije posameznih delnic je bila pravilna in logična. Vendar je bila izbira trenutka, predvsem pa izvedba posameznih postopkov uvrstitve na borzo neprimerna in zelo slaba.
Postopke so spremljali netransparentna komunikacija z javnostjo in vlagatelji, poskusi mahinacij pri posameznih postopkih, pri katerih so, če sklenemo, lastnik (država), izbrani finančni svetovalci in uprave odpovedali drug za drugim.
Naj konkretiziramo nekaj primerov: na primer povsem neprimerne javne ocene ministra Andreja Vizjaka, da je delnica Telekoma enkrat precenjena, drugič podcenjena in to v času privatizacijskih postopkov.
Drugič, opozorila pred začetkom javne prodaje Nove KBM, da niso vnaprej določeni kriteriji za izbiro institucionalnih vlagateljev, so se izkazala za utemeljena že takoj po začetku kotacije.
Za razliko od petih pokojninskih družb oziroma skladov vključno z državnimi so namreč precejšnje pakete delnic dobile družbe iz davčni oaz, ki so v nekaj dneh z visokimi dobički izstopile iz lastništva, medtem ko sto tisoč malih delničarjev zaskrbljeno opazuje, kako kopnijo njihovi prihranki. Tretjič, zaradi prerekanj s finančnim svetovalcem o primernosti cene in vrednotenja Pozavarovalnice Sava je bila država celo prisiljena prestaviti začetek kotacije.
Najbolj porazen pa je začetek kotacije Zavarovalnice Triglav.

Izplen je naslednji:

Telekom se je na borzo uvrstil 2. oktobra 2006, do zdaj je glede na prvi enotni tečaj izgubil že 25 odstotkov vrednosti, Nova KBM pa v devetih mesecih 38,2 odstotka.
Pozavarovalnica Sava se je na borzo uvrstila 12. junija, do danes je izgubila 7,2 odstotka vrednosti; Zavarovalnica Triglav je od ponedeljka izgubila že 8,5 odstotka, glede na prvi borzni posel pa celo 16,2 odstotka. Samo te štiri družbe so na borzi danes vredne skupaj 923 milijonov evrov manj, kot so bile na svoj prvi trgovalni dan.
Delnice brez dvoma delijo usodo slabih razmer na kapitalskih trgih.
Toda vlada bi morala, če je čakala dve leti od takrat, ko ji je skupina za privatizacijo odbora za reforme predlagala čimprejšnjo uvrstitev posameznih delnic na borzo, še počakati, ne pa da je družbe v želji po nabiranju političnih točk pahnila v negotovo usodo na vrhuncu finančne krize.
Nobenega dvoma pa ni, da je dogajanje z omenjenimi delnicami – z izjemo Pozavarovalnice Sava – tudi posledica slabega vodenja in nadziranja družb.
Prvim možem Nove KBM Matjažu Kovačiču, Telekoma Bojanu Dremlju in Zavarovalnice Triglav Andreju Kociču – vsi trije so izbranci sedanje vlade – je namreč skupno, da se bolj kot s svojim poslom ukvarjajo s političnim spletkarjenjem, stalnimi konflikti s podrejenimi in podrejanjem posameznim, predvsem političnim elitam, v veliko primerih na škodo lastnih podjetij.
Zadnji primer dogajanja na Zavarovalnici Triglav, kjer že od marca slepomišijo s škodnim primerom na Slovaškem, ki bi lahko odnesel celo enoinpolletni dobiček družbe, pa je pravi dokaz tega, da imajo vodstva nad sabo še neprimerni državni nadzor in da se država kot večinska lastnica očitno ne zaveda, da imajo te družbe desettisoče malih delničarjev ter da se igra tudi z njihovim premoženjem.
Svoje lastniške pravice uveljavlja zgolj skozi to, da je številnim »svojim« članom nadzornih svetov in izbrancem v vodstvih podjetij omogočila dobro plačane funkcije z minimalnimi odgovornostmi.
Zato, mali delničarji, čas je, da se zganete!

http://www.dnevnik.si/debate/komentarji/1042206280

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sre Sep 10, 2008 8:04 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES,PA JE!

/13/...kako čudna so pota borznih indeksov, nam pričara ta zelo poučna zgodba: Embarassed

Zastarel članek na Google News povzročil 75% padec delnic United Airlines Spletni portal Google News je v ponedeljek poskrbel za strm padec cen delnic ameriškega letalskega prevoznika United Airlines.
Novičarski portal je namreč ponudil povezavo z nekim šest let starim člankom, ki ni vseboval datuma, Google pa je nekje v dokumentu našel zapis 7. september 2008 in članek ponudil kot nov.
Google News je ponudil povezavo s šest let starim člankom, ki ni vseboval datuma, in ga označil kot novega. V omenjenem članku je bilo zapisano, da je družba United Airlines napovedala bankrot.
Ker je ameriško podjetje za finančno svetovanje novico posredovalo svojim uporabnikom kot novo, je to povzročilo nenadno množično prodajo delnic letalskega prevoznika. Njihova cena je tako padla za kar tri četrtine; z 12,3 dolarjev na tri dolarje. Od trenutka objave zastarele vesti pa do ugotovitve napake je lastnika zamenjalo 15 milijonov delnic United Airlines.
Google za napako krivi neustrezno navajanje datuma v članku, na svojem blogu pa ponuja tudi razlago, kako je do te napake prišlo. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042206010

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sre Sep 10, 2008 8:26 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES,PA JE!

/13/...dobrota svojim delavcem kljub 96 letom ANDREA FALLERJA ne pozna meja: Laughing

Dobrosrčni lastnik podjetja

Po smrti lastnika tekstilnega podjetja Karting na jugovzhodu Francije so večino njegovega bogastva nasledili delavci. Po vrnitvi s kolektivnega dopusta je 350 delavcev tekstilne tovarne Karting na mizi čakalo pismo, ki jim ga je poslal lokalni advokat.
V njem je pisalo, da so po smrti 96-letnega lastnika tovarne Andrea Fallerja nasledili velik del njegovega imetja. Ena od delavk je začudeno dejala: "Kaj takšnega se ne dogaja vsak dan." André Faller bo svojim delavcem zagotovo ostal v lepem spominu.
Vsi delavci tekstilnega podjetja, vključno z upokojenci, so posamično prejeli od 5.000 do 10.000 evrov. "Po vrnitvi s počitnic je lepo prejeti takšno darilo. Fallerja smo imeli radi, saj je bil zelo navezan na vse zaposlene v svoji tovarni," so bili presrečni.
Menedžerka firme pa je dodala: " André Faller ni imel otrok. Njegova družina so bili delavci, ki so ga zelo cenili. Svoje podjetje je vodil na tradicionalen način, kar je danes že prava redkost."
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/dobrosrcni-lastnik-podjetja.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Sep 30, 2008 9:53 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Sep 15, 2008 7:36 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 31

FINIRA d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...samo upamo lahko, da ne bodo žrtve tega managerskega mešetarjenja in odkupa lastnih delnic, kot je pri nas v navadi, le mali delničarji: Embarassed

Po prevzemu in iztisnitvi v nakup lastnih delnic

Dobro leto zatem, ko je družba Alisio Gorazda Borštnarja iztisnila male delničarje Finire, bo njena uprava na skupščini iskala pooblastilo za nakup do kar 56 odstotkov lastnih delnic, ki jih bodo nato umaknili in posledično zmanjšali osnovni kapital. Po kakšni ceni bo Finira odkupila lastne delnice, za zdaj ni znano, le malo možnosti pa je, da bo cena pod 7,5 evra za delnico, kolikor je zanjo v prevzemni ponudbi pred letom in pol ponujal Alisio. Čeprav je Alisio Finiro prevzel sam, trenutno ni njen edini lastnik. Dobro polovico družbe je namreč kmalu po iztisnitvi prodal družbam blizu Tomaža Lahajnerja, Gaje Kobav, Janka Čevke, Bojana Veberja in Leopolda Poljanška, sam pa obdržal 45 odstotkov.
Ali bo Alisio z institutom lastnih delnic izplačal družbe, ki jim je nedavno prodal del Finire, ali pa se bodo za prodajo dela svojih delnic odločili vsi delničarji, s čimer bi lastniška razmerja ostala nespremenjena, ni jasno. Če bi vsi delničarji prodali del svojega lastniškega deleža, bi posledično odplačali velik del stroškov, ki so jih imeli pri nakupu, če pa bodo delnice Finiri prodali vsi lastniki z izjemo Alisia, bo ta s tem poplačal velik del stroškov, ki jih je imel s Finirinim prevzemom.
Glede na zadnje dogodke, ko je Lahajner prek nizozemske družbe Eerste Niedering prevzel Sivent (ta podobno kot Finira izvira iz nekdanje Mercate Holding), Finira pa je po prevzemu Siventu prodala preostalo polovico Gostinskega podjetja Ljubljana, poznavalci več možnosti pripisujejo temu, da bo Borštnar ponovno prevzel popoln nadzor nad Finiro in z lastnimi delnicami "izplačal" ostale delničarje.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042206953
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Sep 15, 2008 6:57 pm; skupaj popravljeno 1 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli