Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Sep 15, 2008 7:41 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

IUS SOFTWARE d.d.

/13/...v ospredje prihajajo sama znana imena: Laughing

Sibinčič za 17 odstotkov IUS Software plačal 1,4 milijona evrov: Je v ozadju nakupa Miro Senica? Nov solastnik družbe IUS Software Slobodan Sibinčič je za 17,08-odstotni delež, ki ga je pridobil od liechtensteinskega podjetja Kryptonium, odštel 1,4 milijona evrov. Več virov nam je znova potrdilo, da stoji za Kryptoniumom znani ljubljanski odvetnik Miro Senica, ki pa je te navedbe za Dnevnik enkrat že označil za "domneve in špekulacije".
Iz dokumentov, s katerimi razpolagamo na Dnevniku, res ni razvidno, da bi bil Senica lastnik liechtensteinske družbe, je pa razvidno, da je v njenem imenu posel s Sibinčičem sklenil odvetnik iz Odvetniške pisarne Senica Iztok Milač. Sibinčič, ki nam ga v petek ni uspelo priklicati, ni nov v družbi IUS Software. Vanjo je vstopil še kot predsednik uprave družbe GV, ki je leta 2000 pridobila 50-odstotni lastniški delež IUS Software.
Sibinčič je leto kasneje skupaj s šestimi menedžerji prek družbe Nevis izvedel menedžerski odkup GV in pridobil 40-odstotni delež družbe. Zanj naj bi po nekaterih ocenah plačali okoli 2,3 milijona evrov, za poplačilo kreditov pa naj bi po mnenju nekaterih, ki želijo ostati neimenovani, med drugim izčrpavali družbe GV. Kot je znano, je GV kasneje prevzelo švedsko založniško podjetje Bonier, ki je skupaj z GV ustanovilo časopis Finance, in leta 2005 uvedlo likvidacijo družbe GV. Družba IUS Software je lani ustvarila 3,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je nekaj manj kot lepo prej, čisti dobiček družbe pa je znašal 1,4 milijona evrov. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042206932

/13/...želijo prodati delež za 78,48mio€:

Industrija usnja Vrhnika po štirih letih spet naprodaj Čeprav je Sod pred dnevi na skupščini delničarjev Industrije usnja Vrhnika (IUV) podprl dokapitalizacijo družbe, v katero naj bi vložil najmanj 2,5 milijona evrov, je paradržavni sklad, ki ga vodi Marko Pogačnik, včeraj objavil oglas o prodaji 78,48-odstotnega deleža v največji evropski usnjarni.
Kandidatov, ki bi ustrezali merilom za predvidenega strateškega partnerja, tudi v Evropi zaradi krize usnjarske industrije ni veliko, precej več pa je tistih, ki bi jih nakup zanimal zaradi lokacije družbe na Vrhniki.
»Odločili smo se preveriti morebitni interes za nakup družbe, ki nujno potrebuje strateškega partnerja,« je včeraj dejal Pogačnik.
»Vsi zainteresirani kupci morajo priložiti tudi predvideni program nadaljnjega razvoja družbe za prihodnja štiri leta, opredeliti lastne finančne in tehnološke možnosti za realizacijo omenjenega programa ter podati izjavo, da se za nakup delnic zanimajo v lastnem imenu,« je še dodal Pogačnik. Javna skrivnost je, da kandidatov, ki bi ustrezali merilom za predvidenega strateškega partnerja, tudi v Evropi zaradi krize usnjarske industrije ni veliko, precej več pa je tistih, ki bi jih nakup zanimal zaradi lokacije družbe na Vrhniki. Že pred časom naj bi se predstavniki države o prodaji pogovarjali s predstavniki enega tujih skladov, ki financira okoljske naložbe.
»Prijavil se bom na razpis, za delnico ponudil en cent in družbo po nakupu poslal v stečaj, kar v letnem poročilu svetujejo tudi revizorju,« je včeraj dejal Franc Gajšek, lastnik družbe List, 0,65-odstotnega lastnika IUV. Družbo je sicer že leta 2004 neuspešno prodajala tudi vlada Antona Ropa. V poročilu o poslovanju za leto 2007 je revizijska hiša KPMG opozorila, da je IUV lani v primerjavi s predlanskim letom povečala vrednost zalog nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov za tri milijone evrov. »Od tega znaša povečanje polproizvoda 'crust' (usnja, pridobljenega po strojenju, op. p.) dobra dva milijona evrov, kar kaže na pomanjkanje naročil in potrjuje dvom o predpostavki delujočega podjetja,« so zapisali revizorji. Ti še navajajo, da IUV po datumu bilance zamuja s poravnavo obveznosti do delavcev in do države, kar »kaže na negotovost nadaljevanja poslovanja družbe kot delujočega podjetja«. Tudi sicer je iz bilance stanja IUV mogoče razbrati več pomembnih podatkov.
Tako je družba lani kljub 3,7 milijona evrov izgube v primerjavi z letom 2006 skoraj podvojila kapital, in to po zaslugi 11,6 milijona evrov vrednega presežka iz prevrednotenja (nepremičnin).
Če je imela IUV še predlani za 2,5 milijona kratkoročnih obveznosti, je bil ta znesek ob koncu lanskega leta za štirikrat višji, družba, ki je imela lani za skoraj trikrat več zalog kot v letu 2006, pa ima že več kot 5,7 milijona evrov skupnih obveznosti do dobaviteljev, lani pa so narasle tudi obveznosti do države. Kljub skupnemu padcu prodajnih prihodkov z 20 na 16 milijonov evrov so se lani stroški dela tudi zaradi povečanja zaposlenih povečali za več kot 10 odstotkov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042211360

/13/...dokapitalizacija in iskanje strateškega partnerja:

Sod je objavil razpis za prodajo deleža v IUV Slovenska odškodninska družba (Sod) je danes v časniku Finance objavila oglas za prodajo 3.216.020 delnic oz. 78,48 odstotka kapitala družbe Industrija usnja Vrhnika (IUV). Zainteresirani lahko izjavo o pripravljenosti za nakup paketa delnic pošljejo v 20 dneh. Sod ocenjuje, da IUV potrebuje ustreznega strateškega partnerja. Zainteresirani morajo k izjavi o pripravljenosti za nakup priložiti predvideni program nadaljnjega razvoja družbe za prihodnja štiri leta ter opredeliti svoje finančne in tehnološke možnosti za realizacijo programa nadaljnjega razvoja družbe in blagovne znamke. Predstaviti morajo svojo družbo in njeno lastniško strukturo, podati pa tudi izjavo, da se za nakup delnic zanimajo v lastnem imenu in da niso v dogovoru s tretjimi osebami glede upravljanja ali odtujitve delnic oz. izjavo o razkritju končnega kupca oz. investitorja, če se za nakup delnic zanimajo za račun tretje osebe. Sod ocenjuje, da IUV potrebuje ustreznega strateškega partnerja.
"To je glavni razlog za objavo razpisa za izkaz interesa za nakup 78,48-odstotnega deleža družbe," so povedali v družbi in dodali, da bo njihova odločitev temeljila predvsem na programu nadaljnjega razvoja družbe, ki ga bo interesent predstavil, in na preostalih pogojih, opredeljenih v razpisu. Kot še pravijo, Sod "vedno podpira dokapitalizacije, ki prispevajo k rasti posamezne družbe, njenemu razvoju in tako doprinesejo dodano vrednost lastnikom". Vodstvo IUV so zadolžili, naj projekt dokapitalizacije dopolni, predlog pa bodo "skrbno proučili in se do njega v predpisanem roku opredelili".
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042211333
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Okt 02, 2008 9:51 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Sep 15, 2008 1:01 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

LEHMAN BROTHERS (-94%)

/13/...kot že opozorjeno na stani 20 in v teh dneh velikokrat izgovorjeno ime,ki je in bo zaznamovalo finančne trge po celotnem svetu,kar se vidi tudi na našem borznem parketu,saj se morajo sedaj strategije vlaganja zopet na novo prilagajati:

Nora nedelja v ZDA

Trgovci s finančnimi derivati so v nedeljo izvedli potezo, brez primerjave v zgodovini. Priredili so izredno trgovalno sejo, da so lahko omejili domino efekt nenadzorovanega bankrota banke Lehman Brothers. Bankrotirala je banka Lehman Brothers in Bank of America je prevzela Merrill Lynch. Trgovce so iz Feda klicali v času kosila in jih rotili naj skličejo posebno trgovalno sejo in s tem dajo trgovcem možnost kompenzirati tveganja, ki jih ti imajo zaradi trgovanja s finančnimi derivati z banko Lehman Brothers. Sejo so sklicali tudi zato, da bi zmanjšali naval v ponedeljek, v kolikor bi banka Lehman bankrotirala, poroča Financial Times. Borznikov v nedeljo popoldne ni lahko najti Izkazalo se je, da je borzne posrednike v nedeljo popoldne zelo težko najti. Posebno ob dejstvu, da so imeli le eno uro časa za prihod na Manhattan. »Bilo je porazno,« je dejal eden od vodilnih. Trgovalna seja, katere trajanje je bilo predvideno za dve uri, se je tako raztegnila v štiri ure, kar je omogočilo več bankam, da se zavarujejo pred tveganjem propada Lehman Brothers. Poteza, ki se je kasneje izkazala za pravilno. Trgovalo se je s finančnimi derivati Fed je trgovanje sklical, da obvaruje trg kreditnih derivatov. Lehman Brothers je bila namreč ena redkih velikanov na tem področju. Njen nenadzorovani propad pa bi lahko imel za posledico spiralo izgub, ki bi uničile ta 62 bilijonov dolarjev vreden trg kreditnih derivatov. Trgovalo se ni samo s kreditnimi derivati, ampak tudi z drugimi finančnimi derivati. Trg teh produktov je vreden 600 bilijonov dolarjev. V kolikor Lehman Brothers ne bi bankrotirala, bi se vse pogodbe iztekle ob polnoči. Zadnji vzdihljaji Lehman Brothers Potem, ko so zjutraj propadla še zadnja pogajanja z Barclays in Bank of America, je prihodnost banke izgledala skorajda že zapečatena. Barclays se je umaknila, ker Fed ni hotel zagotoviti sredstev za delovanje Lehman Brothers, dokler prodaja ne bi bila zaključena. Fed je v strahu pred kataklizmo organiziral trgovalno sejo. Že v nedeljo popoldne pa je bilo možno videti nekatere zaposlene v Lehman Brothers, kako nosijo škatle iz pisarn.

Bankrot

Zgodaj v ponedeljek zjutraj pa je banka izdala sporočilo za javnost, da namerava zaprositi za bankrot po t.i. »Chapter 11«. Poteza dejansko pomeni le bankrotiranje glavne družbe Lehman Brothers Holdings. Vse njene podrejene družbe ostajajo likvidne in nemoteno trgujejo naprej. Nobena od njih ne bo vključena v bankrot.
Odvisna podjetja ne morejo bankrotirati po »Chapter 11« ampak morajo, v primeru bankrota, biti obravnavane po t.i. »Chapter 7«, ki na podlagi predpostavke, da je to najbolje za stranke, predvideva likvidacijo podjetja.
Varovalka Bank of America, Citigroup, JPMorgan Chase, Barclays, Credit Suisse, Deutsche Bank, Goldman Sachs, Morgan Stanley, Merrill Lynch in UBS bodo skupaj vzpostavile 70 milijard dolarjev vreden sklad za posojanje denarja v primeru likvidnostnih težav. Banke so se za vzpostavitev sklada odločile v pričakovanju bankrota Lehman Brothers. Konec igre tudi za Merrill Lynch Potem, ko so delnice te investicijske banke prejšnji teden izgubile tretjino svoje vrednosti, so dosegli dogovor o združitvi z Bank of America. BoA bo za delnico Merrill Lynch zamenjala 0.8595 svoje delnice. Plačali so torej 29 dolarjev za delnico, kar je bil tudi petkov zaključni tečaj. Merrill Lynch tako ne bo postala naslednja žrtev kreditne krize. Zmagovalna poteza Bank of America BoA je za 50 milijard dolarjev kupila banko, ki je v zadnjih sedmih prevzela za 100 milijard dolarjev konkurenčnih podjetij. Ocena analitikov Citigroup je, da je Merrill Lynch, kljub trenutnemu razsulu, ki vlada na trgu v ZDA, vredna vsaj 40 dolarjev za delnico. V kolikor bo BoA uspelo izločiti slabe vrednostne papirje, bo banka z ad-hoc nakupom odlično zaslužila. http://www.finance.si/223430/Nora_nedelja_v_ZDA

/13/...pomoč že prihaja:

Banke so ustanovile sklad s skoraj 50 milijoni evrov za medsebojno pomoč Skupina svetovnih bank in borznih hiš je ustanovila sklad s 50 milijoni evrov, iz katerega si bodo lahko finančne institucije izposojale denar, da bi ublažile primanjkljaj, ki preti celotnem finančnem trgu. Vsaka od desetih bank, med katerimi sta tudi JPMorgan Chase in Goldman Sachs, je v sklad vložila sedem milijard dolarjev (4,85 milijard evrov). S skladom želijo opozoriti, da si morajo banke, borzne hiše in druge finančne institucije denar izposojati iz sklada, da bi zadovoljile svoje potrebe. Skupina bank, ki upravlja s skladom, pravi, da si bodo denar iz sklada lahko izposojale vse partnerske banke. Sklad se bo lahko povečal s pridružitvijo drugih bank. Partnerske banke nameravajo začeti z uporabo sredstev iz sklada že ta teden. Med bankami, ki upravljajo s skladom, so še Bank of America, Barclays PLC, Citigroup Inc., Credit Suisse Group, Deutsche Bank AG, Merrill Lynch, Morgan Stanley in UBS.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042207044

/13/...državni scenarij reševanja banke bo malo drugačen,kot je bilo prvotno zamišljeno:

Odlična novica - družbe Lehman Brothers država ne bo reševala Po objavi novice, da bo morala v stečaj četrta največja ameriška investicijska banka Lehman Brothers, so delniški tečaji po svetu razumljivo močno padli Med investitorji je zavladala panika (spet - to borzno leto se zdi dolgo nekaj let). Stečaj družbe, ki so jo leta 1850 po prebegu iz Nemčije ustanovili trije bratje Lehman, potrjuje, da gre v času aktualne finančne krize za krizo moralnega hazarda. Moralni hazard lahko nastopi tedaj, ko oseba, ki ne nosi polnih posledic za svoje aktivnosti, ravna manj skrbno kot bi sicer, možne negativne posledice posla pa prenese na drugo stranko v poslu. Oseba, ki prenaša, ima običajno več informacij o predmetu posla kot oseba, s katero sklepa posel. Ključni vir hudih težav na mednarodnih finančnih trgih so bili vzorci prodaje nepremičninskih kreditov v ZDA in tisto, kar je v naslednjih korakih sledilo. Tisti, ki so jih odobravali, niso prevzemali ustreznega tveganja (ali v času sklepanja posla vsaj niso mislili, da so ga). Poenostavljeno rečeno so odobrene kredite zapakirali in skupaj z njihovim tveganjem za provizijo prodali naprej. Če bi tveganje prevzemali, verjetno ne bi sami ponudniki nagovarjali komitentov, naj zapišejo višje dohodke, kot so jih dejansko prejemali, s ciljem, da jim odobrijo čim večji kredit. Padci cen nepremičnin bi povzročili težave v vsakem primeru, bile pa bi neprimerno manjše kot v okolju moralnega hazarda. Samo z moralnim hazardom lahko pojasnimo, kako je možno, da elitne finančne institucije niso spregledale možnih tveganj poslovnih aktivnosti, ki so jih vodile po robu brezna. Seveda, v lepih borznih časih je bilo heretično, če bi management lastnikom povedal, da se odpoveduje delu kratkoročnih dobičkov zato, da bo na dolgi rok lepše. In zakaj le bi management to storil, če pa je nagrajevan predvsem glede na kratkoročne rezultate? V teh zahtevnih borznih časih investitorji hitro vidijo le črno (spodbujeno z rdečimi borznimi izgubami), a obstajajo tudi lepše barve, ki nakazujejo, da se je kriza prevesila v zadnji del. Prvi pozitivni indikator je cena nafte in naravnih virov, kjer se je špekulativni mehurček od mojega zadnjega javljanja na to temo še dodatno razblinil. Cena nafte je padla celo danes (za dodatnih 6 odstotkov!) po objavi novice glede Lehmana in kljub temu, da so morali zaradi orkana Ike za nekaj časa zapreti pomemben del ameriških rafinerij. Problem inflacije je nenadoma precej manjši (mislim celo, da je zdaj večja grožnja razvitim gospodarstvom deflacija, spodbujena z močnim padcem cen naložb), kar monetarnim in fiskalnim oblastem olajša izvajanje ukrepov za spodbujanje gospodarske lasti. Kar nekako v senci stečaja Lehman Brothers se je zgodila pomembna novica, da bo Bank of America (največja ameriška poslovna banka na drobno) kupila naslednjo veliko investicijsko banko Merrill Lynch Co. in to po 70 % višji ceni, kot je na borzi veljala v petek. Nakup kaže na zdrava jedra v finančnem sistemu. Očitno nekateri v teh zahtevnih časih lahko celo kupujejo in očitno obstaja nekaj, kar je kljub okužbi še vedno vredno kupiti. Pozitivna pa je pravzaprav tudi novica, da ameriški davkoplačevalci bremena stečaja Lehman Brothersa ne bodo prevzeli, čeprav bi ga lahko (podobno kot so ga v primeru družbe Bear Sterns, primeru izpred nekaj mesecev). Odločitev ameriških oblasti, da bremena ne bodo prevzele, navaja na tri sklepe. Najprej na sklep, da bodo ameriške oblasti pri reševanju krize odločne (primeri Bear Sterns, Fannie Mae in Freddie Mac), a selektivne. Razmere kot kaže niso več tako črne, da si selektivnosti ne bi mogle privoščiti. Vprašanje prekomerne inflacije je z vprašanjem čiščenja finančnega sistema neločljivo povezano. Padanje cen naravnih virov je tudi ameriškim oblastem dalo dovolj samozavesti, da bodo ravnale zdravo predrzno in ne bodo reševale vsega počez. V ameriškem finančnem sistemu bo zato prišlo do ustreznega čiščenja in kaznovanja tistih, ki so za moralni hazard najbolj odgovorni. V največji meri so to lastniki okuženih finančnih institucij (v ne nepomembni meri je med njimi tudi management), ki bodo utrpeli tudi najhujšo škodo. Dinamika, s katero se v ZDA razvija klopčič finančne krize pa potrjuje tudi zdravo dinamiko ameriškega modela kapitalizma. Ta se pomembno razlikuje od japonskega, ki slabosti finančnih institucij ni hotel priznati niti sam sebi skoraj dve desetletji. Vsi tisti, ki v delnice nalagamo dolgoročno, se lahko posledic čiščenja samo veselimo.
http://www.finance.si/223472/Odli%E8na_novica_dru%BEbe_Lehman_Brothers_dr%BEava_ne_bo_re%B9evala

/13/...kljub opozorilom so v Nemški banki KfW brezglavo nalagali bančna sredstva:

Naziv 'najneumnejše banke' nemški KfW Nemška državna banka KfW je točno dve uri pred objavo bankrota Lehman Brothersa na njegov račun poslala 350 milijonov evrov Čeprav je hipotekarna kriza v ZDA zaradi slabih naložb njihovih menedžerjev s trga dobesedno pometla nekatere od največjih svetovnih investicijskih bank, bi lahko nagrado za najneumnejše bankirje na svetu dali Nemčiji. Njena državna banka KfW je točno dve uri pred objavo bankrota ameriške banke Lehman Brothers v ZDA poslala 350 milijonov evrov na račun banke, iz katere so vsi ostali hiteli z umikanjem naložb, piše Guardian. Prenosa denarja ni nihče zaustavil pravočasno, zaradi česar se skupna izguba, ki jo je zaradi Lehmana doživela KfW, vrti okoli 536 milijonov evrov. Omenjena poteza je dva člana uprave in menedžerja, zadolženega za kontrolo tveganja, stala izgube posla in odhoda med brezposelne, pod pritiskom javnosti pa bi se to lahko zgodilo tudi drugim vodilnim v banki.
http://finance.si/224268/Naziv_najneumnej%B9e_banke_nem%B9ki_KfW

/13/...nekaterim pač ni usojeno:

Lehman Brothers:

Zakaj pa nas niso rešili? Zakaj država ni rešila Lehman Brothersa, se sprašuje njen prvi mož Richard Fuld, ki je v preteklih osmih letih v obliki plač in bonusov prejel okoli 300 milijonov dolarjev Sinoči je pred posebno komisijo v kongresu stopil prvi mož propadle Lehman Brothers Richard Fuld. Bankrot njegove in nekaterih ostalih bank je v svojem govoru pripisal nezaupanju v finančne institucije, nastop pa izkoristil tudi za kritiko finančnega ministrstva. »Kje je bil reševalni paket za nas? Zakaj samo nam država ni ponudila rešitve?« Fuld je v osmih letih zaslužil okoli 300 milijonov dolarjev Fuld je sicer skušal pridobiti naklonjenost članov komisije in tako vztrajno ponavljal, da mu je žal. Nekoliko ga bo verjetno lahko potolažil denar; kot je pojasnil, je v preteklih osmi letih v obliki plač, bonusov in delnic prejel okoli 300 milijonov dolarjev. Le nekaj dni pred bankrotom milijonske odpravnine Pod plazom kritik se je znašel tudi zaradi razkritja, da je le nekaj dni pred razglasitvijo bankrota, upravnemu odboru predlagal, da trem odhajajočim managerjem izplača okoli 20 milijonov dolarjev odpravnin.
http://www.finance.si/225681/Lehman_Brothers_Zakaj_pa_nas_niso_re%B9ili
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Okt 07, 2008 10:08 am; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Sep 15, 2008 9:24 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SVET KNJIGE & DINERS CLUB INTERNATIONAL

/13/...v teku je akcija,ki velja do 31.10.2008 za brezplačno članarino za eno leto in za 500 nagradnih točk,ob vpisu za osebno kartico DINERS CLUB,ki ponuja ugodnosti nakupa do 12 obrokov,pri meni pa so posebno pozornost vzbudile določbe Pristopnice za osebno kartico:

1.Ohranite vse prednosti in ugodnosti članstva v knjižnem klubu Svet Knjige
2.Pridobite možnost plačevanja računov na do 12 obrokov - večinoma BREZ OBRESTI na 5.386 plačilnih mestih v Sloveniji (Interspar,večji centri,Harvey Norman,Kompas,Big Bang,Sportina Group,Emporium,Svet Knjige - na do 6 obrokov)
3.Zbirate nagradne točke Diners Cluba.Za vsak porabljeni evro prejmete eno nagradno točko.Nagradne točke zbirate s kupovanjem na več kot 18527 prodajnih mestih po Sloveniji in na več kot 14,4 milijona po vsem svetu.
4.Vedno in povsod ste na tekočem (popoln nadzor nad poslovanjem),omogoča,da na spletni strani www.dinersclub.si varno preverite stanje tekočih stroškov na svoji kartici in račune za zadnjih 6 mesecev
5.Popoln elektronski nadzor nad poslovanjem:vpogled v poslovanje prek interneta,preprečevanje zlorab z SMS-sporočilom on vsakem nakupu,SMS-sporočila o trenutnem stanju na računu...
Postopek nadgradnje je hiter in BREZPLAČEN:
1.Izpolnite pristopnico;
2.vstavite jo v priloženo kuverto s plačano poštnino;
3.pošljite jo in v nekaj dneh boste lahko preizkusili svojo novo karico Diners Club ter hkrati izkoriščali vse ugodnosti,ki vam jih ponuja izkaznica ˝Svet Knjige˝.
P.S.
Za dobrodošlico in odziv na vabilo v Diners Club vam podarimo 500 nagradnih točk in BREZPLAČNO članarino za prvo leto članstva (19,69€)! Po izpolnitvi
1.Osebnih podatkov,EMŠO,Davčne,vrste bivališča ter njegov status,zakonskega stanu,števila vzdrževanih družinskih članov,o lastništvu nepremičnine in katerih,lastništvu drugih kartic...
preidemo na
2. Pristopnice na Podatke o zaposlitvi,statusu in vrsti zaposlitve...
ter
3. del: Podpis (z mikroskopskimi črkami):

˝ S podpisom potrjujem resničnost vseh navedenih podatkov ter pod materialno in kazensko odgovornostjo s podpisoma na pristopni izjavi in kartici sprejemam Pravila in pogoje za članstvo v Diners Clubu, s katerimi sem se predhodno seznanil na spletnem nasluvu www.dinersclub.si oziroma na sedežu Diners Cluba.Soglašam,da mi izdajatelj omogoči revolving limit v kateremkoli znesku ter da ima ob rednem poravnavanju mojih obveznosti pravico le-tega postopoma povečevati.Soglašam,da ima izdajatelj ob morebitni zamudi pri poravnavanju obveznega dela plačila pravico zmanjšati višino že odobrenega revolving limita.Ta pristopnica,ki jo je potrdil izdajatelj,podpisal pa jaz,skupaj s Pravili in vzorčnim izračunom v priloženi brošuri,sestavlja pogodbo med mano in izdajateljem.Soglašam,da se moji osebni podatki pridobivajo in uporabljajo za namene in na način,določen v Pravilih in pogojih za članstvo v Diners Clubu oziroma v povezavi s poslovanjem z Diners Club kartico.V skladu z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov izrecno dovoljujem in pooblaščam Diners Club za pridobitev mojih osebnih podatkov oziroma dodatne dokumentacije pri ustreznih organih,institucijah,itd.Soglašam tudi s tem,da Diners Club hrani pridobljene podatke v svojih evidencah še 10 let po prenehanju članstva oziroma po poravnavi vseh obveznosti do Diners Cluba.Soglašam,da mi Diners Club pošilja reklamno gradivo in me obvešča o novostih Diners Cluba.Strinjam pa se tudi s tem,da ima Diners Cub pravico pristopnico zavrniti brez razlage.S podpisom pristopnice obnavljam in dopolnjujem svoje članstvo v Klubu Sveta Knjige in dajem izrecno pisno soglasje,da Diners Club skladno z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov,posreduje moje osebne podatke(ime,priimek,naslov,datum rojstva,telefon,GSM,e-naslov,zaposlitev,datum pristopa v Diners Club,št.Diners kartice družbi Mladinska knjiga Založba d.d.,Slovenska cesta 29,1000 Ljubljana,za tele namene,izpolnjevanje pogodbenih in zakonskih obveznosti,statistične obdelave,segmentacije kupcev,obdelave prejšnjega nakupnega ravnanja,pošiljanje ponudb,reklamnega gradiva,revij in vabil na dogodke ter telefonsko,pisno in elektronsko anketiranje.Izrecno soglašam,da lahko Mladinska knjiga Založba d.d. zgoraj omenjene podatke obdeluje še 10 let po zadnji uporabi kartice oziroma do preklica moje pisne privolitve.Soglašam,da delniška družba Mladinska knjiga hrani pridobljene podatke v svojih evidencah še 6 let po preklicu moje pisne privolitve.Za reševanje sporov je pristojno sodišče v Ljubljani.Kraj in datum...Podpis prosilca...˝
*** Glede na vse navedeno posebej ob rubriki 3.Podpis in glede na spretno sestavljene določbe o uporabi vaših podatkov in integritete ob hkratni uporabi vaših potrošniških navad, je samo od vas odvisno ali se boste (pre)dali v njihove roke za nadalnjih 10 let in kljub preklicu pisne privolitve še nadaljnih 6 let in bili tudi tukaj ob vseh ponujenih verižnih ugodnostih,seveda, plen neznanske in naivne lahkotnosti izkoriščanja najbolj intimnih delov človeške osebnosti in njenega čustvenega ravnanja.
*** nadaljevanje na strani 38 ***
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Feb 02, 2009 4:49 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Sep 16, 2008 11:34 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

AGROKOMBINAT in MALI DELNIČARJI

/13/...še ena družba, ki je bila plen naše čudovite zakonodaje in seveda večinskega lastnika Perutnine ptuj, ki je iztisnila vseh še 970 preostalih malih delničarjev, ki so jim ponudila klasično (pre)nizko delarno odpravnino v višini 3,55 € na delnico: Embarassed

Nizka odpravnina malim delničarjem Agrokombinata Maribor

Perutnina Ptuj, ki jo vodi Roman Glaser, je na skupščini Agrokombinata Maribor iztisnila vseh 970 malih delničarjev, ki bodo kot odpravnino prejeli vsega 3,55 evra za delnico, kar je celo 15 odstotkov manj, kot je v začetku leta 2005 za delnico v prevzemni ponudbi ponujala Perutnina Ptuj.
Sodeč po iztisnitveni ceni, Perutnina Ptuj celoten Agrokombinat vrednoti na le 1,77 milijona evrov, medtem ko je imel ta konec minulega leta 10,15 milijona evrov sredstev, 6,6 milijona evrov kapitala in 8,5 milijona evrov prihodkov. Na nizko iztisnitveno ceno je na skupščini opozoril tudi predstavnik Medvešek Pušnika, ki je menil, da je odpravnina prenizka glede na vrednost podjetja.
Vodstvo Perutnine Ptuj je sicer pri Taxgroup finančne storitve naročilo vrednotenje Agrokombinat Maribor, ki je "pošteno vrednost delnice" določilo v razponu med 3,32 in 3,67 evra.
Taxgroup v svojem vrednotenju med drugim predpostavlja, da bo letošnja rast prihodkov Agrokombinat Maribor znašala 7 odstotkov in se med letoma 2009 in 2011 vsako leto znižala za odstotno točko, medtem ko naj bi se dobiček iz poslovanja letos znižal za dobro petino, prihodnje leto naj bi porasel za 22 odstotkov, leta 2010 za 16,2 odstotka, leta 2011 pa "le" še za 11,8 odstotka.
Na skupščini je predstavnik Medvešek Pušnika predlagal tudi nasprotni predlog, s katerim je hotel doseči, da se v obliki dividend razdeli slabih 75.000 evrov bilančnega dobička oziroma 0,15 evra za delnico, vendar ga pri tem ni podprla Perutnina Ptuj, zaradi česar se bo celoten bilančni dobiček prenesel v prihodnje leto. Medvešek Pušnik je zaradi (ne)delitve bilančnega dobička napovedal izpodbojno tožbo.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042207169

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Sep 17, 2008 8:02 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

UBOGE POKOJNINE

/13/...glede na sedanje stanje na tem področju potem gre pričakovati samo še poslabšanje številk, kajti napravljeni hipotetični izračun ob odhodu v penzijo v izrazito neugodnem obdobju, okoli leta 2020 pomeni samo še približno 61% od sedanje vsote OD, tako da bo potrebno zelo preudarno in tudi vlaganje dodatnih sredstev za preživetje in človeka dostojno pokojnino: Shocked

Pokojnina omejena, prispevek zanjo še ne Sedanji zaposleni, ki od svojih plač odvajajo vse prispevke, tudi največjega in navzgor neomejenega za pokojnine, so glede na dolgoletni sistem solidarnosti pokojninske blagajne v izrazito neenakopravnem položaju Da bi bilo modro predpisati, koliko prispevka največ lahko posamezniku zaračunajo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so Slovencem svetovali že reformatorji, ki jih je ob sebi začetku mandata te vlade zbral dr. Jože P. Damijan, poznejši in zdaj že bivši minister za razvoj. Vendar kljub številnim zagovornikom predlog ni naletel na odprta ušesa. Nedavno ga je na problemski konferenci, naslovljeni "Obdavčitev dela - solidarnost mora ostati, vendar z novimi pravili", obudila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Zgornje meje bruto prejemka, od katere posameznik pokojninskega prispevka ne bi več vplačeval v skupno pokojninsko vrečo, še niso razkrili. Odločno pa so povedali, da niso proti solidarnosti, kaj šele za zmanjševanje pravic upokojencev. Toda prenova pokojninskega sistema je nujna. Zahteva ga vse tesnejše razmerje med številom zaposlenih in upokojencev. Sedanji zaposleni, ki od svojih plač odvajajo vse prispevke, tudi največjega za pokojnine, so po prepričanju GZS namreč v izrazito neenakopravnem položaju, saj se je dolgoletni sistem solidarnosti pokojninske blagajne izpel. Strah, da za njihove dostojne pokojnine mlada generacija zaposlenih ne bo mogla poskrbeti, je vse večji. Vedno več zaposlenih si zato plačuje še dodatno pokojninsko zavarovanje. Pokojnina ni odvisna od vplačila In kaj v sedanjem sistemu prispevkov ni več vzdržno? Zaposleni odštevajo za prispevke od bruto plače enak odstotek. Za vse prispevke skupaj dajo 22,1 odstotka bruto plače: 15,5 odstotka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 6,36 odstotka za zdravstveno zavarovanje, 0,14 odstotka za zaposlovanje in 0,1 odstotka za starševsko varstvo. Ko plačajo svojih 22,1 odstotka prispevkov in akontacijo dohodnine, jim izplačajo neto plačo. Prispevke pa spet v enakih odstotkih za vse zaposlene plačujejo za delavca tudi delodajalci. Za delavčevo pokojnino prispevajo 8,85 odstotka na njegovo bruto plačo, za zdravstvo 6,56 odstotka, za zaposlovanje 0,06 odstotka, za starševsko varstvo 0,1 odstotka, za poškodbe pri delu pa 0,53 odstotka. Skupaj 16,1 odstotka ali 6 odstotkov manj kot delavec sam. Odstotki prispevkov so torej za vse zavarovance enaki in predstavljajo skupaj 38,2 odstotka. Toda pokojninsko, zdravstveno in druga zavarovanja si kupujemo z evri. Koliko evrov posameznik za omenjena zavarovanja odšteje, je odvisno od višine njegove bruto plače. Istih 22,1 odstotka znaša pri 1000 evrov bruto plače 221 evrov, od 3000 evrov bruto plače 663 evrov, od 5000 evrov bruto plače 1105 evrov, od 7000 evrov bruto plače 1547 evrov, od bruto plače direktorja velike družbe, ki znaša po podatkih GZS okoli 11.350 evrov, pa 2508 evrov. Prišteti pa je treba še delodajalčeve evre za prispevke. Zakaj take razlike? Zato, ker je bila taka odločitev, dostojna socialne države, v kateri vsak od svoje plače prispeva za socialno varnost enak odstotek in se zaveda, da lahko s svojo solidarnostjo računa tudi na solidarnost drugih. Ker tako zavarovanje ne pozna bonusa, ga ne prinaša. Zato konec leta ne pišemo svojemu zdravniku, naj nam vrne naše evre, ker ga vse leto nismo obiskali niti enkrat, in ne terjamo vračil za druga zavarovanja. Tudi delodajalci dela zneska prispevkov, ki ga primaknejo k delavčevi bruto plači, ne vrnejo, če ga delavec ni koristil. Nekoliko drugačna pravila igre veljajo za pokojninski prispevek. Ta je edini, ki je po 40 letih vplačevanja še prepoznaven oziroma se zanj točno ve, kdaj in kdo ga je koliko vplačal. Od teh podatkov je namreč odvisna posameznikova pokojnina. Vendar le od podatkov, ne pa tudi od zneskov, ki jih je posameznik v vseh teh letih vplačal. Če bi bila namreč pokojnina odvisna od višine vplačanih prispevkov, bi si jo lahko ob znanih pravilih igre vsak, ki bi vodil evidenco, izračunal sam. Solidarnost vsekakor, vendar... Pa si je večina ne more. Zakaj ne? Romana Milič iz GZS pravi, da zato, "ker je izračun pokojnine odvisen od vrste dejavnikov, ki nimajo neposredne zveze z našim osebnim plačevanjem v pokojninsko blagajno". Kolikor višjo bruto plačo ima posameznik, več denarja odšteje za pokojninski prispevek, vendar to ne pomeni, da bo zaradi več vplačanih prispevkov dobil tudi višjo pokojnino. Najvišja možna pokojnina je namreč določena. Znaša 1978,6 evra, ali največ štiri najnižje predpisane pokojnine. Ta znaša 494,65 evra. Za nameček je pokojnina, ki presega določen znesek, obdavčena z dohodnino. Na pokojnino, ki letos mesečno preseže 1193,66 evra (z že priznano splošno in seniorsko olajšavo, sicer je meja za obdavčitev nižja), je treba plačati akontacijo dohodnine. In kaj bi v GZS storili, da bi presekali tako prakso? Pokojninski sistem bi prenovili. Pa ne tako, da bi se zmanjšale pravice upokojencev, in ne tako, da bi se davčno breme zaposlenih in delodajalcev povečalo. Plače so namreč pri nas že zdaj obdavčene bolj, kot so povprečno v EU. Miličeva pravi, da bi morali "končno postaviti limit, do katerega se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še plačujejo in nad katerim se ne plačujejo več". Kar bi zaposlenim, ki zdaj plačujejo več, na ta način ostalo, bi lahko porabili za dodatno pokojninsko zavarovanje, saj bi se njihova neto plača povečala ali pa bi ta del njihovega denarja avtomatično odvedli v pokojninski sklad, ki bi bil namenjen izključno temu delavcu in za njegovo pokojnino. V GZS pa bi razmislili tudi o sedanji dohodninski lestvici. Davčne stopnje med drugim in tretjim razredom v dohodninski lestvici se namreč pomembno razlikujejo, zneski za uvrstitev v posamezni dohodninski razred pa so določeni tako, da se posameznik kaj hitro znajde v najvišjem dohodninskem razredu. Svoje predloge za spremembe davčne obremenitve plač, med katerimi je omejitev najvišjega prispevka za pokojnino le eden od njih, bodo v GZS predstavili po volitvah in se želijo o njih pogovoriti s socialnimi partnerji. Razmerje terja prenovo * Leta 1984: 1 upokojenec na 3,02 zavarovanca * Leta 2007: 1 upokojenec na 1,62 zavarovanca http://www.vecer.com/clanek2008091705361513 /13/...še odmev na gornje pisanje: Pokojnina omejena, prispevek zanjo še ne (2) V vašem prispevku Pokojnina omejena, prispevek zanjo še ne, objavljenem v časopisu Večer 17. 9. 2008, ste zapisali navedbe, ki niso resnične in lahko brez pojasnila povzročijo nepotrebno vznemirjanje javnosti. Sporna je namreč naslednja izjava: "Najvišja možna pokojnina je namreč določena. Znaša 1978,60 evra ali največ štiri najnižje predpisane pokojnine. Ta znaša 494,65 evra." To ne drži, zneska 1978,60 evra in 494,65 evra sta namreč zneska najvišje in najnižje pokojninske osnove, od katerih se v odstotku (odvisnem od dolžine pokojninske dobe posameznika) odmeri pokojnina v primerih, določenih v zakonu. Tako znaša pokojnina moškega, starega 58 let, ki je z zavarovanjem od 1. 1. 2000 dalje dopolnil 40 let delovne dobe, in mu je bila starostna pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, 398,19 evra (494,65 evrov x 80,5 %) oziroma 1592,77 evra (1978,60 evrov x 80,5 %), če mu je bilo odmerjeno od najvišje pokojninske osnove. Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi http://www.vecer.com/clanek2008091905362309 /13/...število upokojencev se povečuje,saj je razmerje že 1:1,7: Pokojninska blagajna je ogrožena: Število upokojencev se približuje številu delovno aktivnih Projekcije kažejo, da se število upokojencev čedalje bolj približuje številu delovno aktivnih Število smrti v Evropi bo od leta 2015 preseglo število rojstev. Prebivalstvo Evrope bo zaradi migracij naraščalo še do leta 2035, potem pa bo začelo upadati, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. Posledica negativnih demografskih sprememb so tudi vse nižje pokojnine. Medtem ko je leta 2000 povprečna starostna pokojnina znašala več kot tri četrtine povprečne neto plače, se je lani razmerje znižalo na 67 odstotkov. Kot delna možnost kompenzacije za znižanje pokojnin iz obveznega zavarovanja je bilo s pokojninsko reformo uvedeno dodatno pokojninsko zavarovanje. Število vključenih je naraščalo do leta 2006, potem pa se je ustalilo pri približno dobri polovici delovno aktivnega prebivalstva, kar je bistveno manj od začrtanega cilja – 70-odstotne vključenosti do leta 2030. Demografske projekcije so še zlasti skrb zbujajoče za Slovenijo. Število prebivalcev bo do leta 2060 z dobrih dveh milijonov padlo na le 1,7 milijona, obenem pa bo prebivalstvo postajalo čedalje starejše. Število starejših od 65 let se bo do leta 2060 več kot podvojilo, število prebivalcev, starejših od 80 let, pa se bo povečalo kar za štirikrat. Primanjkljaju v pokojninski blagajni se ne bomo izognili Zmanjševanje števila rojstev in upočasnjevanje umrljivosti spreminja razmerje med številom zavarovancev in upokojencev. Od leta 1990, ko je sta ne enega upokojenca prišla 2,3 zavarovanca, se je do lani to razmerje znižalo na 1:1,7 ( 879.090 zavarovancev, upokojencev pa 518.805). V skladu z demografskimi projekcijami se bo koeficient starostne odvisnosti starih do leta 2050 v primerjavi z letom 2005 povečal kar za 2,5-krat. Dodaten problem, s katerim se sooča Slovenija, je nizka stopnja delovne aktivnosti starejših od 55 let. Ta se sicer od pokojninske reforme v letu 2000 postopno zvišuje, vendar je po podatkih delovno aktivna le slaba tretjina ljudi v omenjeni starostni skupini, kar je za več kot 10 odstotnih točk manj od povprečja EU. Zaradi zaostrenih pogojev za upokojitev se povišuje tudi upokojitvena starost, a je tudi ta še vedno za 1,4 leta pod evropskim povprečjem. Izdatki za pokojnine, ki so v letu 2000 znašali 11,5 odstotka BDP, so se do lani znižali na 10,1 odstotka BDP. Kljub temu se ob upoštevanju demografske projekcije primanjkljaju pokojninske blagajne ne bo mogoče izogniti. Tako naj bi do leta 2020 primanjkljaj dosegel 2,4 odstotka BDP, do leta 2050 pa že 10 odstotkov BDP, pravi ocena v Nacionalnem poročilu o strategijah socialne zaščite in socialnega vključevanja 2008-2010. Kljub tako neugodnim napovedim na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da korenita reforma sedanjega pokojninskega sistema v tem trenutku ni potrebna, saj se, kot pravijo, že kažejo učinki dolgoročne reforme iz leta 2000. Po njihovi oceni ne bi bilo smiselno posegati v sistem, ki optimalnih rezultatov še ni dosegel. Pokojnine bodo čedalje nižje Janez Malačič iz ljubljanske Ekonomske fakultete (EF) opozarja, da nerealne obljube upokojencem preveč obremenjujejo prihodnje generacije mladih in zrelega prebivalstva. Prepričan je, da bo zaradi velikega povečanja števila upokojencev in deleža starejših od 65 let med celotnim prebivalstvom treba postaviti zgornjo mejo prispevkov za pokojninski sistem iz plač in prispevkov delodajalcev, pa tudi zgornjo mejo deleža BDP za ta namen, kar so na primer v Nemčiji že storili. "Posledica bo, da bodo pokojnine padale, zato je zelo pomembno, kolikšna bo zgornja meja in kdaj bo sprejeta, saj bo od tega odvisno, katere generacije bodo bolj in katere manj prizadete," pravi Malačič. Razmerje med vplačanimi prispevki in izplačanimi pokojninami, se bo, kot kažejo nekateri izračuni, v prihodnjih nekaj desetletjih poslabšalo skoraj za dvakrat. Izboljšanje razmer po Malačičevem mnenju zahteva številne dolgoročne ukrepe. "Treba je povečati rodnost na raven blizu dveh otrokov na žensko in sprejeti več predvsem izobraženih imigrantov. Treba je razvijati alternativne oblike varčevanja za starost. Treba je zagotavljati čim hitrejši in čim bolj kakovosten dolgoročni splošni in še posebno tehnološki razvoj. Treba pa je tudi nehati podkupovati sedanje generacije upokojencev, ker se s tako politiko avtomatično povečujejo težave v prihodnosti. Treba se je zavedati, da lahko mladi začnejo "voliti s petami" in se odselijo iz Slovenije," opozarja Malačič. Socialni transferji ne sodijo v pokojninski sistem Tine Stanovnik (EF) ni tako pesimističen. Prepričan je, da pokojninska reforma deluje in da se bo sistem postopno prilagajal demografskim spremembam. Edino nevarnost demografske grožnje vidi v tem, da bi dobili upokojenci takšno moč, s katero bi lahko izsilili spremembe, ki ne bi bile koristne za gospodarski razvoj. Tine Stanovnik kljub temu opozarja, da so nekatere spremembe nujno potrebne. "Določene olajšave, na primer glede števila otrok, so popolnoma nerazumne in nimajo prostora v pokojninskem sistemu. Obenem je sedanji pokojninski sistem tudi strahotno netransparenten glede izračunavanja višine pokojnin, zato se zavzemam za uvedbo točkovnega sistema, po katerem bi se višina pokojnine upokojenca določala zgolj na osnovi višine njegove povprečne plače," pravi Stanovnik. Bernard Brščič z ljubljanske Ekonomske fakultete prav tako meni, da bi morali pokojninski sistem "očistiti" socialnih transferjev, kot so na primer otroški in varstveni dodatki ter vdovske pokojnine. Teh socialnih transferjev je, kot pravi, v pokojninski blagajni za približno dva odstotka BDP ali milijardo evrov na leto. Ker proračun, kot poudarja Brščič, prispeva v pokojninsko blagajno 1,1 milijarde evrov, bi to pomenilo, da bi lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) postal povsem samozadosten. S tem bi se, dodaja, uvrstili med države z najnižjim deležem pokojnin v BDP, obenem pa bi s tem omogočili, da bi lahko upokojenci prejemali višje pokojnine. Plut: Nujen je skladnejši regionalni razvoj Dušan Plut z oddelka za geografijo na ljubljanski filozofski fakulteti opozarja, da je problem demografskih sprememb tudi v povečevanju regionalnih razlik. "Prebivalstvo se koncentrira v dolinah in kotlinah ter v primestnih območjih, medtem ko v kar dveh tretjinah slovenskega ozemlja prihaja do praznjenja. Opuščanja kulturne pokrajine je pomembno tako z vidika pridelave hrane, ki postaja ključna dobrina, kot z vidika turistične perspektive podeželja," ugotavlja Plut. Po njegovem mnenju bi morala država gospodarsko politiko povezati z regionalno in geografsko politiko ter težiti k skladnejšemu regionalnemu razvoju. http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042208318 /13/...daljši prispevek neodvisnega finančnega svetovalca Sama Lubeja o problematiki pokojninske vrzeli na drugi način: Resnica o pokojninah Po besedah Sama Lubeja bi morali za otroke začeti varčevati čim prej. Kdo bi moral varčevati? Vsakdo. Še živali si pripravljajo zalogo. Ali obstaja pravilo, koliko naj bi nekdo dal na stran? Zlato pravilo pravi, da je treba varčevati desetino svojih dohodkov. Z višanjem prihodkov predlagam, da približno polovico tega, kar več zaslužite, privarčujete. Kako lahko varčuje nekdo, ki ima 500 evrov plače? Nekje morajo ustvariti tisti višek, da sploh lahko začnemo varčevati. To je temelj. Danes imamo velik nabor produktov, ki nam že z mesečnim vložkom 40 ali 50 evrov omogočajo, da smo lahko zraven. Posojila za potrošnjo odsvetujem Na katerih področjih najbolj zapravljamo? Po nemški statistiki je največji strošek doma. Stanovanja, hiše, vikendi. V tem smo Slovenci zelo podobni Nemcem. Živimo v prevelikih hišah, stanovanjih. Naslednja kategorija so vozila, tretja pa počitnice. V kakšnem primeru priporočate oziroma svetujete zadolžitev? Kar se tiče potrošniških stvari, je s strani svetovalcev, če seveda ne prodajajo kreditov, vedno stališče, da se kupuje z denarjem, z gotovino. Tudi avto. Hiše in stanovanja pa so takšen zalogaj, da ga redki zmorejo brez posojila. Kaj svetujete nekomu, ki bi rad prevzel nadzor nad svojimi financami? Najprej si mora vsakdo narediti analizo stanja: kje je po prihodkih, izdatkih, po premoženju in dolgovih. Ko to ve, gre lahko dalje. To je kot zemljevid. Ključna stvar je, da se takoj določijo tudi cilji, sicer hitro zmanjka motivacije. In nato? Spremljati porabo. Lahko si zapisuješ v računalniške programe, ampak glavna je doslednost, kar se tiče trošenja. Največkrat ljudem predlagam, naj plačujejo z navadno debetno kartico, ne pa s kreditno. Bančni izpisek omogoča dober pregled stroškov in dohodkov. Druge račune, na primer iz kavarn, pa spravljajte v denarnico in jih na koncu meseca vnesite v preglednico. To je težko, izredno naporno. Pa ne izvedba, ampak volja, da se tega lotiš. Sam sebi si policist. Zato je treba imeti močan motiv, motiv pa so cilji. Kakšni so trendi na področju varčevanja? V Sloveniji se od tega jurišnega investiranja, od kupovanja nečesa, kar je tisti trenutek zanimivo, moderno in kar raste, premikamo v načrtno varčevanje. Za kaj ljudje največ varčujejo? Za dodatno pokojnino, in to varčevanje bo vedno bolj aktualno. Vsakdo bi imel nekaj finančne rezerve. Priporoča se za od tri do šest mesecev. Če lahko z rezervo preživite eno leto, toliko bolje. Kaj pa drugi steber? Ta je zelo “kilavo dete”. Najbolj me moti, da imamo vsi, ki varčujemo v pokojninskih skladih, enako naložbeno politiko ne glede na to, koliko smo stari in kako dolgo bomo varčevali. To je z naložbeno-strokovnega vidika nelogično. V tujini imate na voljo več naložbenih politik, pri nas pa smo vsi, tudi zelo mladi, ki bomo še dolgo varčevali, prisiljeni v konservativno naložbeno politiko. Vsakdo, ki ima vizitko, ni finančni svetovalec Kdo je finančni svetovalec? Marsikdo v Sloveniji se izdaja in predstavlja kot finančni svetovalec. Vsakdo, ki ima tri minute časa in si naredi vizitko, je že finančni svetovalec. Svetovalec se je dolžan izkazati s potrdilom o opravljenem izpitu. Ker so te licence začeli ponarejevati, so objavljene tudi na spletnih straneh ATVP (www.atvp.si). Druga delitev pa je med tistimi, ki zaračunajo svetovanje, in tistimi, ki živijo od provizij prodanih produktov. To zadnje je po moji oceni že konflikt interesov. Veste, koliko pokojnine boste imeli? Približno tretjino svojih povprečnih plač. Preostalo si bom moral zagotoviti sam. Tega nihče ne pove na glas, ker je to politično nepriljubljena tema. Glede na staranje prebivalstva pa je že to nevzdržno. Dlje ko odlašamo, globlje reze bomo morali delati. Torej pričakujete, da boste imeli pokojnine še manj kot tretjino plače? Da. Ali se zaradi davkov izplača skleniti življenjsko naložbeno zavarovanje? Ta davčna ugodnost je eden od najpogostejših argumentov, ki jih uporabljajo zavarovalniški agenti. Naša davčna zakonodaja se je v zadnjih šestih letih trikrat spremenila in to se bo dogajalo tudi v prihodnje. Lahko rečejo, da bodo vsa izplačila od nekega datuma dalje obdavčena tako kot preostali kapitalski dobički. Konec koncev ne obstaja dobra argumentacija, zakaj bi bilo naložbeno varčevanje v okviru police Galileo drugače obdavčeno kot direktna naložba v Galileo. Trenutno je cena svetovanja pri nas sto evrov. Nekoliko jo prilagodimo glede na situacijo banke. Kdaj in kako naj bi začeli varčevati za otroke? Odgovor bo tak kot pri vseh varčevanjih: čim prej. Smiselno se mi zdi, da lahko postopoma vplačuješ manjše zneske. Kot zanimivo možnost vidim sklade, razne oblike življenjskih in naložbenih zavarovanj. Agenti z marketinškimi prijemi svetujejo, naj starši življenjsko zavarujejo otroka za deset do petnajst let, ko bo šel študirat. V tem ne vidim smisla. Vsekakor pa je dobrodošlo nezgodno in invalidsko zavarovanje otrok. Kaj ni življenjsko zavarovanje smiselno, kadar je nekdo odvisen od tebe? Tako je, zato mora biti zavarovan tisti, ki varčuje, otrok pa naj bo upravičenec. Poleg tega je treba upoštevati še leta študija. Varčevanje naj se torej ne konča pri 18, 19 letih. Če je torej otrok star pet let, nimamo na voljo 13 let, ampak 13 plus pet, šest let. Ljudje si poskušajo dvigniti prihodke z menjavo službe, dokvalifikacijo, prekvalifikacijo, poskušajo napredovati, poiščejo honorarno službo, gredo na svoje. Priporočate uporabo raznih kartic, ki omogočajo popuste? Ob razumnem trošenju, da. Potrošnik kupuje stvari, ki bi jih tako ali tako kupoval, ceneje, trgovec pa tudi lažje vidi, kakšne so potrebe. Poznam zgodbo, ko je skupina deklet kupovala na eno kartico, da so maksimizirale popust. Če pa kupujemo lonce samo zato, ker so cenejši, čeprav dve garnituri loncev že imamo doma, je pa to druga zgodba. Ali pri nas sploh razmišljamo o dolgoročnem najemanju stanovanj? Zelo malo, čeprav se v zadnjih nekaj letih to spreminja. Imam na primer znanca, ki za stanovanje, vredno 400 tisoč evrov, plačuje tisoč evrov najemnine. Se pravi je razmerje 1:400 za odplačilo. Takega stanovanja se ne izplača kupiti. Kakšno je sicer razmerje med najemnino in ceno nepremičnin? Navadno nekje 1:200, 1:300 http://www.zurnal24.si/Resnica-o-pokojninah/novice/gospodarstvo/70620 /13/...primer dejanskega izplačila pokojnine upokojenke STEVANIJE KOVAČEVIĆ: Pokojnina, da te kap Upokojenci so zaskrbljeni nad svojimi dohodki. Za 30 let dela bo Stevanija Kovačević prejemala pokojnino v višini 300 evrov. "Človek živi v prepričanju, da po upokojitvi ne bo imel eksistenčnih problemov," pravi Stevanija Kovačević. Oblike pomoči Varstveni dodatek se odmeri od razlike med pokojnino in 403 evri, kolikor znaša najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo. Izredna denarna pomoč se izplača v enkratnem znesku ali se dodeli za določeno obdobje, če gre za trenutno materialno ogroženost; o izredni pomoči odloča center za socialno delo. Upokojenci jo lahko dobijo na primer za nakup kurjave, ozimnice in podobno. Denarna socialna pomoč, če je dohodek upokojenca nižji od 212 evrov (oziroma če je dohodek zakoncev nižji od 362 evrov). Oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev. Socialno ogroženim upokojencem razliko za te storitve doplača občina. "To je sramota. Res ne vem, kako preživijo tisti, ki si skozi aktivni del svojega življenja niso ustvarili dovolj premoženja za varno in spodobno starost. Kako sploh preživijo upokojenci, ki morajo za stanovanje, v katerem živijo, plačevati poleg mesečnih stroškov še najemnino?" sprašuje Stevanija Kovačević iz Sečovelj. Novopečena upokojenka je razburjena. Razlog je odločba o pokojnini, ki jo je prejela: po tridesetih letih dela v dijaškem domu, kjer je delala kot gospodinja (za to mesto je zahtevana peta stopnja izobrazbe), bo prejemala pokojnino v višini 300 evrov. Krivičen sistem "Moja plača je bila skupaj z različnimi dodatki sorazmerno dobra, prejemala sem 850 evrov. Osnovna plača pa je dosegla le 423 evrov. Ker sva z možem delala določen čas v Nemčiji in si tudi na ta račun ustvarila nekaj premoženja, med drugim sva zgradila hišo, v kateri lahko oddajava apartmaje, na stara leta ne bova stradala in nisva socialno ogrožena. A vseeno, s svojim primerom bi rada javno opozorila na krivični sistem, ki številnim upokojencem, ki so vse življenje trdo delali, ne omogoča spodobnega življenja na starost," razlaga Kovačevićeva. Njen soprog je 12 let delal kot natakar v Nemčiji in za to prejema 400 evrov. Preostalih 27 let je delal v Sloveniji in njegova pokojnina za to obdobje znaša okoli 300 evrov. *** 47 odstotkov evropskih državljanov meni, da se v njihovi državi pojavlja slab odnos do starejših. Javne finance so omejene Upokojencem z najnižjimi pokojninami država poskuša pomagati na štiri načine. "Prvi je varstveni dodatek, upokojencem je mogoče pomagati z izredno ali redno denarno socialno pomočjo, prejemniki denarne socialne pomoči so oproščeni plačevanja naročnine za RTV, lahko pa so tudi v celoti ali delno oproščeni plačila socialnovarstvene storitve (gre za institucionalno varstvo v domovih ali za pomoč na domu)," našteva Aleksandra Klinar z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Vprašanje izračunavanja pokojnin oziroma njihova višina pa je sistemsko vprašanje, povezano z javnofinančnimi omejitvami, še dodajajo na ministrstvu. http://www.zurnal24.si/Pokojnina-da-te-kap/novice/slovenija/primorska/70722 /13/...še vedno smo daleč od ORANŽNE KUVERTE: Pokojnine kot črna škatla Nihče ne ve, kako visoko pokojnino lahko pričakuje, ko bo čas za to. Na Švedskem pa država vsako leto v oranžni ovojnici pošlje vsem zaposlenim obvestilo o pričakovani pokojnini. 66 odstotkov povprečne plače znaša povprečna starostna pokojnina. Kdaj bodo Slovenci tako kot Švedi izvedeli, kakšna pokojnina jih čaka? IZRAČUNAJ SI SAM Pokojnina. Poenostavljen način izračuna pokojninske osnove je sledeč: od bruto plače odštejte prispevke (teh je 22,1 odstotka), dobljeni znesek pomnožite z 0,81, saj se obračuna povprečna, 19-odstotna dohodnina. Dobili ste pokojninsko osnovo. Zdaj pa jo pomnožite še z 0,725 in dobljeno pomnožite še z 0,8, kolikor trenutno znaša valorizacijski količnik. Te za pretekla leta vsako leto določi minister za delo. Rezultat je približek vaše pričakovane pokojnine. Za namišljenega bralca smo želeli izvedeti, kakšno pokojnino bo imel. Na ministrstvu za delo in na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) nam za 30-letnika z desetimi leti delovnih izkušenj in povprečno plačo niso mogli povedati, kakšno pokojnino lahko pričakuje, če bo še naprej prejemal povprečno plačo. Znan le datum, znesek ne Pojasnili so le, da se bo lahko upokojil leta 2038, ko bo dopolnil 40 let delovne dobe, in da bo njegova pokojnina 72,5 odstotka pokojninske osnove. Ta se določi glede na najugodnejše 18-letno zaporedje plač. Ker inflacije za tako dolgo obdobje ni mogoče napovedati, višine pokojnine ni mogoče izračunati, so nam pojasnili.

POKOJNINA=PLAČA

Koliko bi morali mesečno varčevati, da bi bila pokojnina enaka plači? Znesek sedanje plače in potrebni mesečni znesek varčevanja:

PLAČA = POKOJNINA 500 € = 60 € 700 € = 101 € 1000 € = 144 € 1500 € = 216 €

Izračun velja za 30-letnega moškega, ki ima 5 let delovne dobe in upošteva 5% pripisano donosnost.Upokojil bi se leta 2043.Mesečni znesek pa bi moral, da bi bila pokojnina enaka plači, vplačevati vsaki mesec do upokojitve. Svoj izračun si lahko pripravite na: http://www.prva.net/izracun_pokojnine.asp?FolderId=313 Po zelo poenostavljenem izračunu (pojasnjujemo ga v okvirju) bi nekdo, ki na mesec dobi okrog 1100 evrov plače, dobil dobrih 500 evrov pokojnine. Upoštevali smo povprečno plačo 1405 evrov bruto in 909 evrov neto. Da smo dobili 1100 evrov, smo k neto plači dodali še 200 evrov prevoza, prehrane in materialnih stroškov. Država skriva karte "Država ne da ljudem jasno kart na mizo. Kdaj se boš upokojil in koliko bi bila tvoja pokojnina, lahko izveš šele, ko izpolnjuješ pogoje. Da pri vsej informatiki ne morem iti na ZPIZ in vprašati, kdaj lahko grem po veljavni zakonodaji v pokoj in kakšno pokojnino lahko pričakujem, težko razumem. Vsi nekaj plačujemo v neko črno škatlo in nihče točno ne ve, kaj bo ven padlo," je kritičen Miroslav Ekart, predsednik uprave zavarovalne družbe Prva. Hočemo oranžno ovojnico! Na Švedskem poznajo tako imenovano oranžno ovojnico, v kateri država vsem zaposlenim vsako leto sporoči, kakšna je njihova pričakovana pokojnina. "Zdi se mi ne samo potrebno, da jo imamo, temveč bi jo morali zahtevati. Vsako leto bi moral vsak zavarovanec dobiti razumljivo napisano, ne v uradniški latovščini, toliko ste stari, toliko imate pokojninske dobe, po zdajšnji zakonodaji boste šli lahko najprej v pokoj takrat. Če ne boste izboljšali plače, vam bo sedanja plača takrat prinesla toliko," meni izvedenec za pokojninske sisteme Dušan Kidrič. "Mogoče kdo informacije ne bo v celoti razumel, ne bo pa mogel reči, da iz veljavnega pokojninskega sistema ne bo nič, prav tako pa ne bo pričakoval, da bo dobil veliko. Ljudje se bojijo tistega, česar ne poznajo," je prepričan Kidrič. Tudi ekonomist Sašo Polanec meni, da bi oranžna ovojnica pomirila mlade, ki razmišljajo, da za njihove pokojnine ne bo nič. Mini anketa Za višino pokojnine ne ve nihče Ali že veste, kakšna bo vaša pokojnina? Marjana Anžin, študentka: "Ne bi vedela, kolikšna bo moja pokojnina, vendar pričakujem, da bo višja, kakor je zdaj." Robert Schmitzer, redno zaposlen: "Ne vem, kolikšna bo moja pokojnina, in niti ne želim vedeti. Če ne veš, ne boli." Andreja Uršič, absolventka: "Moje pokojnine ne bo, če pa že bo, bo znašala 20 odstotkov osnovne neto plače."
http://www.zurnal24.si/Pokojnine-kot-crna-skatla/novice/slovenija/73951

/13/...kako zapleten je postopek izračunavanja pokojnine in koliko možnih variant, ki odločajo o njeni višini, najdemo tukaj:

Ste blizu upokojitve in želite čim prej začeti uživati sadove svojega dela, oziroma bolje rečeno sadove svojih prispevkov v prvi steber pokojninskega zavarovanja? Ta članek opisuje en del tega notorično zapletenega sistema 'pay as you go' oziroma 'iz rok v usta'. V prvem stebru torej trenutni zaposleni plačujemo prispevke v pokojninsko blagajno, ki ta denar nemudoma razdeli sedanjim upokojencem, pa še kaj je treba primakniti iz državnega proračuna, saj prispevki za vse obveznosti pokojninske blagajne ne zadoščajo. Kdaj lahko smuknemo v pokoj? »Upokojimo se« lahko takrat, ko izpolnimo minimalni pogoj za starostno upokojitev. Ta pogoj je kombinacija dveh pogojev: da smo dopolnili ustrezno starost in da imamo vknjiženo dovolj pokojninske dobe. V redu je tole: 58 let starosti in 40 let pokojninske dobe ali pa 63 let starosti in najmanj 20 let pokojninske dobe ali pa 65 let starosti in samo 15 pokojninske dobe. Tole zgoraj so 'moški' pogoji, medtem ko za ženske zaenkrat še veljajo popusti. Za ženske zadošča v letu 2008 naslednja kombinacija: 56 let starosti in 36 let ter 9 mesecev pokojninske dobe ali 61 let starosti in 20 let pokojninske dobe ali 63 let starosti in 15 let pokojninske dobe. Če vam starostnega pogoja ta hip še ne uspeva izpolnjevati, je še nekaj upanja. Namreč, v nekaterih primerih se lahko starostni pogoj zniža. Za vsakega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel in ga vzgajal vsaj pet let, se starostna meja nekoliko zniža (po posebni lestvici progresivno glede na število otrok). A popust je omejen: za žensko se lahko na ta način starostna meja zniža do 53, za moškega pa 58 let. A to še ni vse: naslednja možnost je znižanje zaradi dela na delovnem mestu z beneficiranim stažem ali v poklicih, ki jih zaradi narave in teže dela ni mogoče opravljati v visoki starosti. Še ena varianta znižanja velja za vojaške invalide, civilne invalide vojne in obolele za določenimi hudimi boleznimi. In še ena varianta obstaja samo za ženske, ki so bile zaposlene že pred svojim 18. letom in tu se lahko starostna meja spet zniža do 53 let. Ti starostni pogoji za upokojevanje so (bili) zelo ugodni, a se poslabšujejo. Vendar pa je še v letu 2005 slovenska upokojenka vstopala v penzijo najhitreje med vsemi članicami EU, že s 57 leti in enim mesecem. Če pa vam manjka pokojninska doba, se tudi temu da pomagati. Obstaja mehanizem takoimenovane »dodane dobe«, kamor lahko vštejemo lahko čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija, obveznega služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe, usposabljanja za rezervni sestav policije, čas negovanja otroka, mlajšega od treh let in obdobje, ki ste ga prebili kot iskalec zaposlitve, prijavljen pri zavodu za zaposlovanje (če seveda takrat niste bili obvezno zavarovani). Zavedati pa se je treba, da se dodana doba ne šteje v delovno dobo in tudi upoštevana ni v celoti, ampak samo s faktorjem 7/12 (sedem dvanajstin). Mogoč je seveda tudi razvpiti dokup delovne dobe, s katerim si lahko ravno tako pomagamo pri izpolnitvi pogojev za vstop v penzijo ali pa za zvišanje odmerjenega zneska. Kolikšno pokojnino iz I. stebra bo nesojeni upokojenec dobival? Znesek starostne pokojnine bo odvisen od tega, koliko pokojninske dobe imate dopolnjene in višine pokojninske osnove. Ta pa je spet naprej odvisna od najugodnejšega 18-letnega zaporedja plač, oziroma bolj pravilno pokojninskih prispevkov. Izjema, ki se ne všteva v pokojninsko osnovo, je zadnje leto, torej tisto, v katerem se oseba želi upokojiti. Zaradi doseganja primerljivosti med posameznimi koledarskimi leti, se pri izračunu osnove preračunajo z revalorizacijskimi količniki. Le-te vsako leto na novo določi minister za delo, družino in socialno delo. Tole je bila pokojninska osnova. Kako pa se upošteva pokojninska doba? Za zavarovalno dobo 15 let velja odmerni odstotek 35% od pokojninske osnove pri moških in 38% pri ženskah, nakar se za vsako leto odmerni odstotek poveča za 1,5 odstotne točke. Tu velja še opomba, da se tistim, ki so 15 let pokojninske dobe dopolnili pred 1.1.2000, ob izračunu odmerijo odstotki, ki so veljavi po takratnih predpisih (torej iz preteklega stoletja). Zadeva se izpelje tako, da se odstotku za odmero pokojnine po takratnih predpisih prišteva 1,5 odstotne točke za vsako nadaljnje leto, oziroma 0,75 odstotne točke za vsakih 6 mesecev pokojninske dobe po letu 2000. Na tem mestu v igro vstopijo bonusi in malusi, znani tudi iz avtomobilskega zavarovanja. Če nimate 40 let delovne dobe in se upokojite pred polno starostjo 63 let, boste trajno kaznovani z znižanjem pokojnine za določenim odstotkom, glede na število manjkajočih mesecev po lestvici, ki gre od 0,10 do 0,30 odstotka zmanjšanja za vsak mesec. Za ženske načelno veljata številki 38 let dobe in 61 let starosti. Zakaj načelno? Zato, ker za ženske velja prehodno obdobje z določenimi ugodnostmi, zato se bodoča upokojenka pri upokojitvi v letu 2008 izmakne malusu že s starostjo 56 let in dobo 36 let in 9 mesecev. Po drugi strani pa država nudi tudi bonus za tiste, ki bi svoje delo in vplačevanje v pokojninsko v blagajno nadaljevali tudi po izpolnitvi 40 let delovne dobe (prave delovne dobe, brez dokupljenih let) in sicer 3% za prvo leto podaljšanja, potem 26,%, potem 2,2%, potem 1,8% in potem še 1,5%. Naprej se lestvica ne nadaljuje, kajti država očitno ne pričakuje, da bi kdo želel delati in vplačevati več kot 45 let. Pri ženskah je lestvica enaka, le da gre tu za podaljšanje, ki vključuje od 39 do 43 let delovne dobe. Nekaj bonusa si zaslužimo tudi z odlašanjem upokojitve glede na upokojitveno starost. Torej, če gremo v pokoj kasneje kot s 63 (moški) oziroma 61 (ženske) leti. Tu se bonus izračunava po mesecih in sicer v prvem letu vsak mesec podaljšanja prisluži 0,3%, v drugem 0,2% v tretjem 0,1%, nakar se bonusi ustavijo. Sklep Skratka, ni najmanjše možnosti, da bi si bodoči upokojenec lahko sam izračunal, koliko bo dobival. Predčasna upokojitev je sicer možna, a je sedaj temeljito kaznovana. To je tudi razlog za veliko število nizkih pokojnin - njihovi prejemniki namreč niso oddelali polne delovne dobe, pač pa so pohiteli v pokoj takoj, ko so mogli. Če ste se prebili do konca tega opisovanja sistema, vse čestitke. Če vam vmes je prišlo na misel, da so se tisti, ki so izdelovali ta sistem izračunavanja pokojnine, norčevali iz ljudi, pri tem verjetno niste osamljeni. Pokojnine v številkah: Prejemnikov starostnih pokojnin v Sloveniji junija 2008 je bilo 341.786, vseh prejemnikov pokojnin v istem mesecu je bilo 550.886, vseh zavarovancev (vplačnikov v pokojninski sistem) pa je bilo aprila 2008 901.774 Povprečna starostna pokojnina je znašala 578,21 evra, povprečna neto plača v Sloveniji pa 871,74 evra (1-4/2008). Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo znaša trenutno 403 evre. Komur izračun pokaže manj kot to, dobi razliko to tega najnižjega zneska v obliki tako imenovanega varstvenega dodatka. Povprečna dejanska upokojitvena starost (za starostno pokojnino) v letu 2007: ženske 57 let in 7 mesecev, moški 61 let in 10 mesecev. Povprečna doba prejemanja starostne pokojnine (od upokojitve do smrti; stanje december 2007): ženske 20 let, moški 16 let. Povprečna priznana pokojninska (ne delovna) doba trenutnih upokojencev: ženske 32, moški 37. Pričakovana življenjska doba, ravnokar (v letu 2007) upokojenih: 57-letna nova upokojenka ima pričakovanih še 29 let življenja 61-letni novi upokojenec ima pričakovanih še 20 let življenja Delež oseb starih med 55 in 64 let v Sloveniji (v letu 2005), ki še NISO v pokoju: ženske 18,5%, moški 43,1%, medtem ko je povprečje držav EU-15 precej višje in znaša za ženske 35,4% in za moške 53,1%. Sprotni prispevki zaposlenih ne zadoščajo za pokojnine trenutnim upokojencem. V letu 2007 je bilo zato v pokojninsko blagajno dodanih 1,1 milijarde evrov, kar je predstavljalo 27% vseh prihodkov pokojninske blagajne. Od te 1,1 milijarde evrov je 93,6% znašal transfer iz državnega proračuna.
http://www.financna-tocka.si/text.php?id=11309

/13/...zopet so oživele razprave o 1000 € penzije, seveda ob povprečni neto plači delavcev 909,12 €:

Za 1000 evrov pokojnine 107 evrov več na osebo Karel Erjavec je v predvolilnih obljubah gladko napovedal pokojnine v višini 1000 evrov. Mi smo se malce poigrali s številkami in ugotovili, da bi to na vsakega zaposlenega pomenilo 107 evrov na mesec. Nekateri upokojenci težko shajajo čez mesec, vendar prav tako nekateri mladi. V Sloveniji smo leta 2000 sprejeli pokojninsko reformo. Le-ta določa, na žalost mlajše generacije, da se pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja postopoma znižujejo ter da se upokojitvena starost postopoma zvišuje. Varno starost si lahko posameznik zagotovi z vlaganjem v tako imenovani drugi steber ali dodatno pokojninsko zavarovanje ter vlaganji v tretji steber, ki ga predstavlja komercialna ponudba rentnih varčevanj. Torej bi morali biti ob naši upokojitvi dohodki sestavljeni iz prejemkov ZPIZ-a, institucije, pri kateri ste sklenili dodatno pokojninsko zavarovanje, prejemkov (če ste zavarovanje sklenili) in prihodkov s strani rentnega varčevanja (če ste ga vplačevali, seveda). Pokojnine, ki jih izplačuje ZPIZ in okoli katerih poteka toliko pogajanj v zadnjih dneh, se zagotavlja iz različnih virov. Največji so seveda vsi redno zaposleni ter delodajalci. Če denarja za pokojnine ni dovolj, mošnjiček odpre še država oziroma proračun. V letu 2007 smo tako 42,5 odstotka prispevali zaposleni, 25 odstotkov delodajalci in nekaj več kot 30 odstotkov država. Koalicija in novi predlogi Koalicijska pogajanja, v katerih nemajhno vlogo igra DeSUS, se lomijo ravno pri odnosu nove vlade do pokojnin. Karel Erjavec je pred volitvami napovedoval zvišanje pokojnin na 1000 evrov. Seveda bi si vsi želeli blagostanja za vse, a v državi, kjer povprečna neto plača znaša 909,12 evrov, je to skoraj nemogoče. V Sloveniji imamo po podatkih ZPIZ-a 552.135 upokojencev, katerih pokojnine se v večji meri financirajo iz denarja, ki ga v pokojninsko blagajno prispevajo 906.537 posameznikov, država ter delodajalci. Kot kaže, se pokojnin ne bo višalo na vrat na nos, pač pa bodo v naslednjem letu le tisti z najmanjšimi pokojninami deležni tako imenovanega draginjskega dodatka, torej enkratnega zneska, ki naj bi jim pomagal čez najhujše. V letu 2010 pa naj bi se temeljito lotili popravkov pokojninske reforme. Skoraj tri milijarde več za pokojnine ZPIZ je v planu za naslednje leto napovedal, da bodo porabili skoraj 3,9 milijarde evrov za pokojnine.Kot smo rekli, se bomo v tem članku malce poigrali s konkretnimi številkami. ZPIZ je v planu za naslednje leto napovedal, da bo prejel in tudi porabil 4.693.810.991 evrov. Za pokojnine naj bi šlo okoli 82 odstotkov, torej 3.877.087.878. Če bi Erjavec dosegel svoje in bi bila povprečna pokojnina 1000 evrov, bi potrebovali letno kar 6.625.620.000 evrov, kar 2.748.532.122 evrov več, kot so planirali na ZPIZ-u. Če upoštevamo odstotke, objavljene na strani ZPIZ-a, in bi 42,5 odstotka tega denarja zagotovili zaposleni, pomeni, da bi moral vsak zaposleni v blagajno zavoda vsak mesec prispevati v povprečju dodatnih 107 evrov. Ob tem seveda nismo upoštevali prispevkov, ki jih za vsakega zaposlenega plačujejo delodajalci. V časih, ko vemo, da k nam prihaja recesija in bodo prihodki v državno blagajno manjši od načrtovanih, ko se bo večala stopnja nezaposlenosti in se bodo manjšali dohodki, je nemogoče pričakovati tako povečanje obremenitve plač ali pa proračuna. Nedolgo nazaj so se pojavljale tudi ideje, da bi na ZPIZ prenesli tudi lastništvo nekaterih bolj uspešnih slovenskih podjetij, npr. Zavarovalnice Triglav, ki bi s svojimi dobički polnila pokojninsko blagajno. Zanimivo bi bilo videti, koliko državnih svetnikov, ki je pripravilo ta predlog, bi ga podprlo danes, v času finančne krize. Poiskati bo treba medgeneracijski kompromis Predsednik DeSUS Karl Erjavec (Foto: Andraž Kikel)Pokojninske debate vedno zanetijo medgeneracijske konflikte. Starejši si seveda zaslužijo miren pokoj in socialno varnost ob jeseni svojega življenja. Mladi si seveda zaslužijo lepšo prihodnost, redne službe, boljše plače in vsaj upanje na upokojitev in socialno varnost v jeseni svojega življenja. Politiki bodo morali poiskati medgeneracijski kompromis, kajti težko bodo prepričali mlajšo generacijo, da mora v pokojninsko blagajno prispevati vedno več denarja, ob tem pa sprejeti, da bo iz nje dobila veliko manj kot sedanje generacije. V naslednjih dneh bodo zagotovo na tapeti tudi nekdanji poslanci, ministri in funkcionarji, ki bodo še v naslednjih nekaj letih dobivali svoje plače. Marsikdo pripomni, da bi bilo bolje, če bi šel denar za pokojnine. Res je, vsak evro prav pride, realnost pa je, da če bi med upokojence razdelili ves denar, ki so ga za nadomestilo v preteklih štirih letih prejemali poslanci in ministri iz vlade Antona Ropa, ki se jim ni uspelo uvrstiti v parlament, bi vsak upokojenec prejel enkratni znesek v višini 4 evrov.
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/za-1000-evrov-pokojnine-107-evrov-na-osebo-vec.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Nov 02, 2008 12:31 pm; skupaj popravljeno 11 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Sep 18, 2008 8:04 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ROBIN HOOD

/13/...novodobna Škotska pravljica v resničnem in krutem svetu: Shocked

Sodobni Robin Hood

Menedžer škotske banke je z računov bogatih strank odtujil več kot sedem milijonov funtov in jih prenesel na račune podjetij, ki so zapadla v dolgove.
Benedict Hancock, menedžer The Royal Bank Of Scotland, je obsojen na 18 mesecev zapora, ker je dve leti kradel denar bogatim strankam in ga posojal revnim firmam, ki so se znašle pred bankrotom. Pri bogatih podjetjih v večini primerov sploh niso opazili primanjkljaja. Če pa so le kaj posumil, jih je Hancock prepričal, da je denar vložil v zelo donosne obveznice Bank Of England.
Škotska banka, v kateri so se dogajale nenavadne finančne transakcije, je bila ustanovljena že davnega leta 1727. Vodilni predstavniki škotske banke so Hancocka pred sodnikom pohvalili in ga opisali kot zelo delovnega in vestnega. Dve firmi, ki jima je posodil denar, sta dolg celo uspeli povrniti. Ko je sodnik Škotu izrekal kazen, ga je kljub dobrim nameram in dejstvu, da se pri prenosih denarja ni okoristil, obsodil na poldrugo leto zapora.
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/sodobni-robin-hood.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Sep 18, 2008 8:47 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Sep 18, 2008 8:26 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

FUTURIS

/13/...v 9. številki revije za poljudno znanost ŽIVLJENJE IN TEHNIKA je tudi priložen DVD z naslovom:˝ The best of futuris˝,ki je prijetna poživitev in odkrivanje novosti: Laughing

Leta 2006 je Splošni direktorat za raziskave pri Evropski komisiji skupaj z evropskim televizijskim kanalom EURONEWS ustanovil znanstveno koprodukcijo FUTURIS.Gre za 14-dnevni program o evropskih raziskavah,ki ga vsaki dan ponavljajo.Že v prvih 14 dnevih si ga je ogledalo 15 milijonov gledalcev,od tega 1,2 - 2 milijona na kanalu EURONEWS (www.euronews.net),12-14 milijonov pa prek ponovitev na drugih kanalih (www.tvlink.org;www.athenaweb.org).
Program sočasno predvajajo v sedmih jezikih(angleškem, francoskem, italijanskem, nemškem, portugalskem, ruskem in španskem), spremljajo ga lahko v 120 deželah po vsem svetu in doseže kar 188 milijonov domov.
Danes si ga vsak dan ogleda 7 milijonov gledalcev,epizoda FUTURIS pa so dostopne tudi na DVD-medijih.
Patrick Vittet-Philippe,ki je v Splošnem direktoratu za raziskave pri Evropski komisiji odgovoren za tisk,pravi:
˝Javna televizija ima načeloma dolžnost,da spoštuje trojno obvezo: hkrati mora namreč informirati, izobraževati in zabavati.Kljub temu pa se znanost ne pojavlja prav pogosto na programih televizijskih kanalov˝. Ker se zavedamo, da pobude, kakršna je Futuris, omogočajo bolj uravnotežen pristop in prispevajo k boljši prepoznavnosti evropskih raziskav v javnosti, naša revija prek predstavnika Vitala Severja že nekaj let spremlja raziskave in razvoj znanosti v EU.
Zato nam je bila kot edinim v Sloveniji dana možnost, da svojim bralcem ponudimo prvega iz serije DVD-jev z epizodami FUTURIS. Na to smo seveda zelo ponosni in se g.Patricku Vittet-Philippu za to priznanje najlepše zahvaljujemo. Uredništvo.
www.euronews.net
http://ec.europa.eu/research/star
www.tvlink.org
http://www.mc-medialibrary.com/
www.athenaweb.org

/13/...ob izidu 10.številke revije za poljudno znanost ŽIVLJENJE IN TEHNIKA, je bil priložen CD št.4, ki tako razkriva nekaj o vesoljskih robotih, pa o vodikovi tehnologiji, vremenskih detektivih, spremembah na Arktiki, računalniških novostih, ruski rečni velikanki Volgi, ribah prihodnosti ter o smogu v mestih... Laughing

Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Okt 19, 2008 7:02 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pet Sep 19, 2008 9:28 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

TOP 50 ZAVAROVALNIC

/13/...zanimiva primerjava indeksov za leto 2007 največjih Srednjeevropskih zavarovalnic, ki odkriva marsikaj, morda pa le dobimo občutek, kje se nahajajo naše zavarovalnice: Razz

* Ime zavarovalnice * Bruto premija 2007.* Sprememba v bruto premiji %* Netto dobiček * Sprememba v netto dobičku %* Število zaposlenih

1.PZU Poljska
4.085,8mio.€ - 3,0% - 953,2mio.€ (-28,8%) - 16.822

2.Ceska pojistovna Ćeška
1.374,1mio€ - 1,6% - 240,5mio€ (-17,8%) - 5.299

3.Kooperativa pojišťovna Češka
1.048,8mio€ - 8,4% - 39,2mio€ - 15,1% - 3.566

4.Commercial Union Polska Poljska
859,5mio€ - 31% - 118,0mio€ - 6,2% - 464

5.Allianz Poljska
797,5mio€ - 21% - 22,7mio€ (-7,9%) - 301

6.Aegon Life Poljska
736,7mio€ - 55,6% - 18mio€ - 418,5% - 153

7.Allianz Madžarska
728,7mio€ - 7,5% - 51,3mio€ (-14,5%) - N/A

8.Triglav Slovenija
707,7mio€ - 18,1% - N/A - N/A - 2496

9.Warta Poljska
679,1mio€ - 14,6% - 45,5mio€ - 30,8% - 4.166

10.Generali-Providencia Madžarska
550,2mio€ - 17,9% - 18,8mio€ (-36,9%) - N/A

11.Amplico Life Poljska
499,0mio€ - 21,3mio€ - 76,5mio€ - 17% - 438

12.Allianz - Slovenská poisťovňa Slovaška
465,4mio€ - 10,0% - 92,4mio€ - 84,1% - 2.375

13.Croatia osiguranje Hrvaška
464,6mio€ - 5,4% - 17,2mio€ - 10,1% - 3.137

14.Ergo Hestia Poljska
450,4mio€ - 31,3% - 27,9mio€ - 6,2% - N/A

15.Europa Poljska
375,0mio€ - 155,6% - 21,2mio€ - 82,2% - 86

16.Kooperativa Slovaška
374,5mio€ - 24,0% - 28,4mio€ - 59,9% - 1.163

17.ING Life Poljska
365,1mio€ - 7,3% - 43,0mio€ - 5,9% - N/A

18.OTP Garancia Madžarska
358,3mio€ - 17,4% - 29,1mio€ - 24,7% - N/A

19.Allianz-Tiriac Asigurari Romunija
349,8mio€ - 7,0% - 9,0mio€ (-0, - 1.992

20.Allianz pojišťovna Češka
345,8mio€ - 4,6% - 29,7mio€ (-17,7%) - 702

21.ČSOB Pojišťovna Češka
326,3mio€ - 20,5% - 34,1mio€ - 44,8% - N/A

22.Aegon Madžarska
310,8mio€ - 8,3% - 82,5mio€ - 4,8% - N/A

23.Generali Pojišťovna Češka
273,9mio€ - 21,5% - 17,5mio€ - 16,3% - 704

24.ING Životní pojišťovna Češka
261,8mio€ - 24,9% - 31,6mio€ (-4,8%) - 337

25. Adriatic Slovenica Slovenija
251,2mio€ - 35,7% - 26,9mio€ - N/A - 1.098

26.Omniasig Romunija
250,5mio€ - 59,5% - N/A - N/A - N/A

27.Generali Poljska
248,6mio€ - 31,9% - 13,3mio€ - 350,4% - 633

28.Skandia Życie Poljska
241,4mio€ - 67,4% - 17,5mio€ - 179,0% - 102

29.Zavarovalnica Maribor Slovenija
234,3mio€ - 32,7% - N/A - N/A - 999

30.Nordea Life Poljska
233,2mio€ - 61,7% - 0,9mio€ - 237,1% - 163

31.Pojišťovna České spořitelny Češka
232,5mio€ - 48,8% - 13,3mio€ - 22,6% - 140

32.HDI Asekuracja Poljska
226,2mio€ - 6,6% - 9,6mio€ (-15,5) - N/A

33.Vzajemna, zdravstvena zavarovalnica Slovenija
226,1mio€ - 2,6% - 6,1mio€ - 60,2% - 270

34.Compensa Poljska 2
00,4mio€ - 31,6% - 3,0mio€ - 149,6% - 673

35.Asirom Romunija
178,1mio€ - 1,3% (-9,0mio€) (-318,9%) - 2.225

36.Dunav osiguranje Srbija
172,7mio€ - 11,4% - 4,8mio€ - 19,4% -2.049

37.Česká podnikatelská pojišťovna Češka
171,2mio€ - 11,7% - 8,5mio€ - 31,1% - 938

38.Interrisk Poljska
161,6mio€ - 32,5% - 7,1mio€ - 23,9% - 553

39.BCR Asigurari Romunija
158,7mio€ - 28,6% - 1,5mio€ (-64,7%) - 1.311

40.DDOR Srbija
157,7mio€ - 17,5% - 2,0mio€ (-76,4%) - 2.277

41.Asiban Romunija
157,6mio€ - 19,3% (-3,3mio€) (-812,3%) - 1.097

42.Allianz Zagreb Hrvaška
145,0mio€ - 21,5% - 4,8mio€ (-14,6%) - N/A

43.ING Asigurari de Viata Romunija
142,0mio€ - 11,2% - 7,8mio€ (-23,9%) - N/A

44.Euroherc osiguranje Hrvaška
136,5mio€ - 8,6% - 5,9mio€ - 7,2% - N/A

45.Uniqa Pojišťovna Češka
136,3mio€ - 22,7% - 5,1mio€ - 4,2% - 728

46.Lietuvos draudimas Litvanija
135,8mio€ - 34,8% - 15,6mio€ - 50,2% - N/A

47.Unita Romunija
134,4mio€ - 77,0% (-4,8mio€) - 23,8% - 850

48.Cardif Life Poljska
118,4mio€ - 19,7% - 6,2mio€ - 12,3% - 63

49.DZI Group Bolgarija
115,4mio€ (-5,1%) - 2,1mio€ - 118,3% - N/A

50.Česká poisťovňa – Slovensko Slovačka
112,1mio€ - 15,9% - 5,4mio€ - 135,5% - 435

http://www.osiguranje.hr/osiguranje.hr/ Redakcija, Deloitte - 13.9.2008

/13/...če bi se še malo poigrali s številkami potem bi prišli do zanimivih podatkov o zbrani premiji na zaposlenega in sicer: Razz

1.PZU Poljska - 242.884 €
2.Ceska pojistovna Ćeška - 259.313 €
3.Kooperativa pojišťovna Češka - 294.111 €
8.Triglav Slovenija - 283.533 €
13.Croatia osiguranje Hrvaška - 148.103 €
25. Adriatic Slovenica Slovenija - 228.779 €
29.Zavarovalnica Maribor Slovenija - 234.534 €
33.Vzajemna, zdravstvena zavarovalnica Slovenija - 837.407 €
36.Dunav osiguranje Srbija - 84.285 € 40.DDOR Srbija - 69.257 €

Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Sep 30, 2008 10:06 am; skupaj popravljeno 7 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pet Sep 19, 2008 9:45 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES,PA JE!

/13/...včasih nam ni čisto jasno, ali je osel res osel ali je osel kdo drugi: Idea

Osel zaradi kraje za 24 ur za zapahe

V Egiptu so aretirali osla, ki je kradel koruzo s polja, na katerem je kmetijski inštitut izvajal poskuse. Osla in njegovega lastnika je policija prijela, potem ko je direktor inštituta prijavil, da jim izginja koruza. Pri oslu so policisti odkrili koruzne storže s polja inštituta in lokalni sodnik ga je obsodil na 24 ur zapora. Lastnik jo je odnesel zgolj z globo v višini 50 egiptovskih funtov (približno šest evrov).
http://www.vecer.com/clanek2008091905362440

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Ned Sep 21, 2008 5:29 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

POKOJNINSKI SKLAD KAPITALSKE DRUŽBE

/13/...v več prispevkih je bila obravnavana donosnost pokojninskega zavarovanja,ki nedosega niti stopnje letne inflacije,čeravno pa imajo po drugi strani vseeno manjši minus kot mnogo delnic v letošnjem letu: Embarassed

Pokojninski sklad Kapitalske družbe v katerega je vključeno 33.654 članov, je od konca lanskega leta do konca letošnjega junija ustvaril -3,35% izgubo. V Kapitalski družbi pojasnjujejo,da je od ustanovitve skupna donosnost sklada,ki ima 78% tržni delež (brez upoštevanja sklada za javne uslužbence),še vedno precej nad zajamčeno.Dobrih 59% vseh sredstev sklada je v obveznicah,petina pa v delnicah. Pokojninske sklade Kapitalske družbe je recesija prizadela manj kot delniške sklade Letos smo priča sorazmerno veliki krizi na svetovnih delniških trgih, ki je dokaj normalen pojav in sovpada s splošnim gibanjem v gospodarstvih recesija – ekspanzija. Tokratno krizo je zanetil ameriški nepremičninski trg, ki je s svojo »prenapihnjenostjo« in posledično pokom tega balona povzročil večjo krizo na finančnem trgu in počasnjevanje svetovnih gospodarstev preko upočasnjene kreditne aktivnosti, manjšega trošenja gospodinjstev in posledično znižanja povpraševanja po izdelkih raznih podjetij. Večji del leta pa smo bili priča še eni nevarnosti v obliki inflacije, ki je že dlje časa povišana predvsem kot posledica rasti cen energije (nafta, plin, premog,…) in hrane (rast cen osnovnih žitaric, mesa in mesnih izdelkov,…).
S precejšnjim padcem vrednosti delnic se srečujemo tudi na domačem trgu, ki je delno prav tako povezan z razmerami na svetovnih trgih, še bolj pa z dejstvom, da je bil slovenski delniški trg v preteklem obdobju kar precej precenjen in je letos prišlo do stabilizacije tečajev delnic na bolj »normalnih« nivojih. Vse zgoraj našteto negativno vpliva na razpoloženje vlagateljev na trgu, ki posledično niso več naklonjeni visoko tveganim naložbam, med katere zagotovo sodijo predvsem delnice. Govorimo o povečani zahtevani premiji za tveganje, ki se pretvori v nižje cene, ki so jih vlagatelji pripravljeni plačati. Na drugi strani pa v takih razmerah »cvetijo« manj tvegane naložbe h katerim prištevamo obveznice in instrumente denarnega trga (zakladne menice, depoziti in podobno). Ob pogledu na strukturo naložb pokojninskih skladov KAD ugotovimo, da je izpostavljenost tveganim naložbam (delnicam) sorazmerno nizka, ostalim manj tveganim naložbam pa sorazmerno visoka. To pomeni, da je KAD pokojninske sklade negativni trend trgovanja z delnicami prizadel manj kot druge, bolj tvegane sklade. Tabela 1 prikazuje donosnosti izbranih delniških indeksov in sklada ZVPSJU, ki je v skladu s svojo naložbeno politiko sorazmerno bolj konzervativen (manjši delež delnic).
Iz primerjave je razvidno, da je navkljub negativni donosnosti skladov KAD (kot primer je naveden le ZVPSJU), le – ta mnogo nižja od donosnosti delniških indeksov v letu 2008.

Tabela 1:
Donosnost ZVPSJU in izbranih delniških indeksov (SBI – Slovenija, S&P Global – Svetovni indeks, S&P Europe 350 – Evropa)

Donosnost v 2008
ZVPSJU -1,5%
SBI -34,6%
S&P Global 1.200 -17,7%
S&P Europe 350 -22,8%
*Opomba: Donosnosti niso popolnoma primerljive, ker so izračunane za obdobje 1.1. – 25.8.2008, razen za ZVPSJU kjer je obdobje 16.12.2007 – 16.8.2008

Tako doma kot v tujini so bili zaradi krize na delniških trgih torej huje prizadeti skladi sestavljeni z večjim deležem tveganih – delniških naložb, kot pa tisti bolj konzervativni. Študija, ki jo je objavil Watson Wyatt za pokojninske sklade v 11 najbolj razvitih državah, ugotavlja, da se zaradi visokega deleža delnic leto 2008 za pokojninske sklade ni začelo preveč obetavno. Padec borznih tečajev januarja letos je znižal vrednost sredstev v pokojninskih skladih v svetovnem merilu za 1.500 milijard dolarjev. Tudi številni upravljavci pokojninskih skladov v Evropi v svojih poročilih o polletnih rezultatih za leto 2008 razkrivajo negativno donosnost kot posledico svetovne finančne krize in »turbulentnih« pogojev na finančnih trgih. (vir:
http://www.ipe.com.

Naslednja tabela prikazuje primerjavo donosnosti v letošnjem letu med skladom ZVPSJU in ameriškimi (bolj tveganimi) pokojninskimi skladi, ki jih upravlja
Thrift Savings Plan – L income (sklad, ki ima ciljni delež lastniških naložb v višini 20 odstotkov);
L 2010 (sklad, ki ima ciljni delež lastniških naložb v višini 41 odstotkov);
L 2030 (sklad, ki ima ciljni delež lastniških naložb v višini 73 odstotkov).

Tabela 2:

Primerjava ZVPSJU in Skladov »Thrift Savings Plan«

Donosnost v 2008
ZVPSJU -2,2%
L Income -6,96%
L 2010 -8,96%
L 2030 -14,1%
*Donosnost v letu 2008 je izračunana za obdobje jan. – jul. 2008 Iz prikazanih informativnih tabel vidimo, da kriza na finančnih trgih vpliva na vse oblike pokojninskih skladov.
Kljub temu da ne moremo neposredno primerjati navedenih pokojninskih skladov s pokojninskimi skladi Kapitalske družbe, lahko zaključimo, da so skladi Kapitalske družbe zaradi nenaklonjenosti tveganim naložbam v trenutnem obdobju recesije utrpeli manjšo škodo, kot bi jo v primeru k tveganju nagnjenih naložb.
http://www.kapitalska-druzba.si/o_kapitalski_druzbi/novice/novica?aid=248

/13/...zgleda, da so pokojninski skladi postali možno pribežališče manipulativnih zgodb: Embarassed

Na Kadu preverjajo sum oškodovanja pokojninskih zavarovancev

Zaradi suma, da je prišlo do nepravilnosti pri upravljanju sredstev treh vzajemnih pokojninskih skladov, so na Kapitalski družbi uvedli notranjo revizijo. Dvome o poslovanju Kadovih upravljalcev je vzbudila transakcija s prednostnimi delnicami Hita (HIT2), ki so jih Kadovi skladi v začetku septembra kupili po neobičajno visoki ceni od majhnega zasebnega podjetja DSA. Pri tem se je pojavil sum, da naj bi se združba zaposlenih na Kadu s pomočjo "zunanjih sodelavcev" okoristila na račun zavarovancev pokojninskih skladov Kada. Notranja revizija na Kapitalski družbi, ki jo od julija vodi Uroš Rožič, bo pokazala, ali je pri nakupu prednostnih delnic Hita prišlo do nezakonitosti in ali je bil nakup, za katerega so skupaj odšteli več kot dva milijona evrov, ekonomsko upravičen. Čeprav vse podrobnosti za zdaj niso znane, naj bi po neuradnih informacijah prednostne delnice Hita najprej romale od Maksime Invest, Fidine in CBH, ki jih uvrščajo v krog Nacionalne finančne družbe, k podjetju DSA, katerega lastnik je Tomaž Stopar. Naši viri trdijo, da so omenjene družbe delnice, podobno kot preostali lastniki, vrednotile pri 10 do 13 evrov za delnico. Po kakšni ceni je delnice kupil DSA, ni uradno znano, po neuradnih informacijah pa naj bi zanje odštel med 17 in 23 evrov za delnico. V začetku septembra je DSA skupaj več kot 70.000 delnic HIT2 prodal trem Kadovim skladom - Kapitalskemu vzajemnemu pokojninskemu skladu, Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in Kritnemu skladu prvega pokojninskega sklada. Organizator prodaje naj bi bila NLB, od katere naj bi Kad tudi dobil ponudbo za nakup omenjenih delnic. Koliko so za delnice odšteli skladi, nam na Kadu niso hoteli razkriti, čeprav omenjeni trije skladi upravljajo sredstva skupaj več kot 107.000 zavarovancev. Več naših virov trdi, da so za delnico plačali 33 evrov. Če predpostavimo, da je DSA delnice kupil po ceni 23 evrov za delnico in jih Kadu preprodal za 33 evrov za delnico, je njegov zaslužek znašal več kot 700.000 evrov, če je zanje plačal 17 evrov za delnico, pa več kot milijon evrov.
Za primerjavo; leta 2005 ustanovljeno podjetje DSA je imelo v letu 2007 129.000 evrov prihodkov. Informacije smo želeli preveriti tudi pri Tomažu Stoparju, vendar njegovo podjetje nima javno objavljenih telefonskih številk. Na Kadu zaradi poteka notranje revizije na naša vprašanja niso hoteli konkretno odgovoriti, zagotovili pa so, da bodo v primeru ugotovljenih nepravilnosti ustrezno ukrepali, predvsem pa poskrbeli za zaščito premoženja zavarovancev. Preiskava bo pokazala, kakšen interes so imeli Kadovi upravljalci, da so podjetju DSA omogočili visok zaslužek. Tudi če se ne bo izkazalo, da je šlo za nezakonitosti, je nakup delnic HIT2 sporen že z vidika smotrnosti. Prvič; prednostne delnice Hita so netržni vrednostni papir, ki je brez glasovalne pravice na skupščinah in katerega lastniku pripada nizka dividenda zgolj v višini enega odstotka vsakokratne knjigovodske vrednostni delnice. Drugič; HIT2 je nelikviden vrednostni papir, vroče tržno blago je bil le konec leta 2006, ko se je zaradi pogovorov o povezavi med Hitom in družbo Harrah's špekuliralo, da se bodo prednostne delnice spremenile v navadne, kar bi jim povišalo vrednost. Takrat se je vrednost delnice zvišala s približno 5 na 11 evrov, trenutno pa na primer sklad Infond Global kot največji lastnik teh delnic delnico vrednoti pri 11 evrih. Čeprav pokojninski skladi nalagajo dolgoročno, je pri upravljanju njihovih sredstev likvidnost z vrednostnimi papirji pomemben dejavnik. Tega se očitno zavedajo tudi na Kadu, saj se delež netržnih naložb v primerjavi s tržnimi po posameznih pokojninskih skladih giblje med 1,51 in 1,87 odstotka. Tretjič; posebno pozornost vzbuja cena. Nobeno fundamentalno vrednotenje, ki se uporabljajo pri določitvi cene netržnih vrednostnih naložb, namreč ne da vrednosti, ki bi se približala ceni, po kateri je Kad delnice kupil od DSA. Poleg tega visoke cene ne opravičuje niti vse slabše poslovanje Hita. Ob tem ne gre spregledati, da Kadovi pokojninski skladi že dlje časa veljajo za najmanj donosne, kar je posledica načina upravljanja s sredstvi zavarovancev.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042213588

/13/...zadeve so vedno bolj problematične in zaskrbljujoče: Embarassed

Upravljalec premoženja Kada brez pooblastil

Predsednik uprave Kapitalske družbe (Kad) Uroš Rožič je direktorju oddelka za upravljanje premoženja Urošu Svetetu in njegovemu namestniku Gregorju Razboršku odvzel vsa pooblastila. Sklepamo lahko, da gre za prve ukrepe vodstva Kada, potem ko se je pojavil sum, da je pri upravljanju sredstev pokojninskih skladov prišlo do nepravilnosti. Kot smo v Dnevniku razkrili minuli teden, je dvome o upravljanju premoženja vzbudil nakup prednostnih delnic Hita (HIT2) po neobičajno visoki ceni od zasebnega podjetja DSA v lasti Tomaža Stoparja. Kad je vodstvo konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj, že seznanil s potekom notranje revizije. Zagotovili so jim, da bo uprava Kada v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepala ter maksimalno zaščitila premoženja članov v vseh pokojninskih skladih v upravljanju Kada. Pri tem se je pojavil sum, da naj bi se združba zaposlenih na Kadu s pomočjo "zunanjih sodelavcev" okoristila na račun zavarovancev pokojninskih skladov. Po različnih ocenah bi lahko njihov zaslužek z nakupom in prodajo delnic znašal od 700.000 do celo milijon evrov. Da je uprava Kada zaradi omenjenih sumov uvedla notranjo revizijo, smo že poročali, po pojasnilih ministrstva za finance pa so to storili že 25. septembra. Na Kadu so nam pojasnili, da revizija še poteka. Ko bo poročilo končano in vsi vpleteni z njim seznanjeni, bodo lahko posredovali tudi več informacij, dodajajo. Finančno ministrstvo nam je na vprašanje, kako bodo ukrepali glede na podane sume, odgovorilo, da je za ukrepe pristojna uprava Kada. "V primeru, da aktivnosti uprave Kada ne bodo zadovoljive, bomo prek svojih predstavnikov v organih nadzora ukrepali v skladu s statutom," so dodali. Pojasnilo od Kada je že zahtevala konfederacija sindikatov javnega sektorja, za katere Kad upravlja vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence. Kot so nam pojasnili na Kadu, so vodstvu konfederacije v ponedeljek posredovali poročilo o poslovanju sklada v obdobju od januarja do septembra letos. Isto poročilo so že v začetku septembra posredovali vladi kot ustanoviteljici sklada, ki še vedno ni imenovala odbora sklada.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042214552
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60203535&section_id=1&article_id=3144122

/13/...čas je že, da se oglasijo tudi sindikati: Embarassed

Ščernjavič predlaga zamenjavo upravljavca Kada

Sekretar republiškega odbora Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič vlado poziva, naj na dopisni seji potrdi 12-članski vladni in sindikalni odbor. Kot predlaga, naj ta zamenja upravljavca Kada, ki bi bil po njegovem mnenju lahko eden od reprezentativnih sindikatov. Ščernjavič je zapisal, da je na sestanku članov odbora zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence na Kadu kot predstavnik republiškega odbora Sindikata državnih organov Slovenije zahteval, da se v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi takoj izvede notranja revizija in do današnjega dne predstavnikom sindikata pošlje poročilo. Zahteval je tudi, da se v preiskavo nemudoma vključita agencija za trg vrednostnih papirjev in kriminalistična policija. Predlagal je, da se 23. oktobra uvede disciplinski postopek ugotavljanja odgovornosti zoper dva osumljena delavca. To po njegovih navedbah s sklepom o uvedbi disciplinskega postopka takoj lahko izvede član uprave kot delodajalec. Ščernjavič je bil tudi informiran, da je bil v sredo notranji sestanek na Kadu, ki naj bi ga vodila uprava z osumljenimi zaposlenimi na Kadu. Ti naj bi se izrekli in podali izjavo o svoji odgovornosti. Če je tak razgovor bil, Ščernjavič pričakuje, da je bil narejen magnetogram in zapis kot podlaga za nadaljnjo aktivnost in ukrepanje. Konfederacija sindikatov javnega sektorja je na predsednika uprave Kapitalske družbe 12. oktobra naslovila odprto pismo, v katerem zahteva takojšnje pojasnilo v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri upravljanju premoženja v zaprtem vzajemnem pokojninskem skladu za javne uslužbence. V konfederaciji navajajo pisanje Dnevnika o obstoju suma, da je v Kadu prišlo do nepravilnosti pri upravljanju premoženja v omenjenem pokojninskem skladu. Zato so v imenu 75.000 članic in članov, ki imajo sredstva v skladu in s katerimi upravlja Kad, od uprave in nadzornega sveta Kada ter vlade zahtevali takojšnja pojasnila o tem, kaj se dogaja z denarjem članov konfederacije.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042217046

/13/... v Sloveniji se ne zgodi ravno pogosto, da se zamenja upravljalca: Embarassed

Sindikat bi Kadu odvzel upravljanje pokojninskega sklada Uprava Kapitalske družbe (Kad), ki jo vodi Uroš Rožič, bo danes sporočila ukrepe, ki jih bodo sprejeli zaradi suma nepravilnosti pri upravljanju sredstev pokojninskih skladov ob nakupu netržnih vrednostnih papirjev oziroma prednostnih delnicah Hita. Kot je znano, je Rožič že odvzel pooblastila direktorju oddelka za upravljanje premoženja Urošu Svetetu in njegovemu namestniku Gregorju Razboršku. V primeru potrjenega suma je pričakovati, da se bo začel tudi postopek izredne odpovedi delovnega razmerja vpletenih. Sum bi moral biti sicer načeloma že odpravljen oziroma potrjen, saj je včeraj vodstvo Kada nadzorni svet, ki ga vodi Boris Zupančič, že seznanilo z rezultati notranje revizije spornega nakupa ter s preliminarnimi poročili zunanje revizije in pravnega pregleda. Notranja revizija in ekonomski pregled upravičenosti transakcij, ki jih je za Kad opravila družba Ernest & Youngm, sta po naših informacijah prišla do enakih ugotovitev. Kakšnih, včeraj nista želela pojasniti ne Rožič ne Zupančič. "Zaradi interesa postopka, ki še poteka," je pojasnil slednji, komentirati pa nista želela niti pravnega mnenja, ki ga je pripravil odvetnik Miha Martelanc.
Po neuradnih informacijah naj bi revizije vrednost sicer netržne delnice Hita ocenjevale med 11 in 41 evri. V tako širokem razponu cene delnice bi lahko našli legitimnost za posel, ki so ga zaposleni v Kadu sklenili z majhnim zasebnim podjetjem DSA in zaradi česar jim je Rožič že odvzel pooblastila.
V Kadu sicer še vedno ne želijo pojasniti, koliko so skladi dejansko odšteli za delnico, po nam dostopnih informacijah pa naj bi plačali 33 evrov. Podjetje DSA naj bi za delnico odštelo med 17 in 23 evri, zaposleni v Kadu pa naj bi se na tak način okoristili z 700.000 do več kot milijon evrov. Po mnenju poznavalcev je cena 41 evrov za delnico Hita sicer precenjena, tudi sklad Infond Global kot največji lastnik teh delnic naj bi jih vrednotil pri 11 evrih. Če bi bila ugotovljena upravičenost posla, bi se odgovornosti izognila tudi uprava Kada.
Rožič je včeraj za Pop TV sicer povedal, da je bila transakcija izvedena spomladi lani in da z njo ni povezan. Je pa uprava Kada po nam dostopnih informacijah za sporno transakcijo izvedela že konec septembra, medtem ko je javnost - skladi upravljajo sredstva za več kot 107.000 zavarovancev - obvestila šele po razkritju v Dnevniku.
V odgovornost uprave Kada pa je trdno prepričan sekretar republiškega odbora Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič, ki predlaga, da se Kadu odvzame upravljanje pokojninskega sklada za javne uslužbence. To po njegovem mnenju že tako ni smotrno, donosnost sklada pada, že nekdanji prvi mož Kada Tomaž Toplak naj bi onemogočil uvedbo analize smotrnosti upravljanja sklada, pravi Ščernjavič in dodaja, da so pa zadnji dogodki "sodu izbili dno". Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pozive Ščernjaviča včeraj sicer še ni želel komentirati, ker z njimi ni bil uradno seznanjen, sicer pa se morajo o tem dogovoriti med sindikati. Zamenjavo upravljalca sklada lahko vladi kot ustanoviteljici predlaga odbor sklada, ki ga sestavljajo predstavniki vlade in sindikatov in ki odloča z dvotretjinsko večino. Če vlada predloga ne sprejme, se lahko postopek začne na zahtevo 70 odstotkov vseh članov sklada. Vodstvo Kada naj bi se s predstavniki sindikatov sicer sestalo danes.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042217148

/13/...lot že rečeno, ne dosegajo niti inflacije: Embarassed

Kadovi pokojninski skladi porazni

September, ko so najpomembnejši svetovni borzni indeksi beležili tudi več kot desetodstotne padce, je pustil posledice tudi na donosnosti slovenskih izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja. Na letni ravni je ostala pozitivna zgolj peščica, pri pogledu na večletne donose pa zavarovanci ne ostajajo ravnodušni, saj bi dosegli večje donose že, če bi sredstva vezali v bankah. Poudariti velja, da vodijo najbolj konservativno politiko vlaganja v zavarovalnicah Triglav in Generali ter pokojninski družbi Moja Naložba, kjer imajo tudi najmanj sredstev v delnicah. Skrb zbujajoči so predvsem podatki o donosnosti pokojninskih skladov Kapitalske družbe, ki na ravni treh let znašajo pičlih nekaj odstotkov, Kapitalski vzajemni pokojninski sklad (KVPS) pa ima celo negativen donos. Več kot 250.000 Kadovih zavarovancev je tako lahko hvaležnih institutu zajamčenega donosa, ki jim ga bodo morali v primeru negativnega donosa v letu 2008 pripisati na osebne račune. V lanskem letu je zajamčeni donos pri skladih KVPS in Zaprti vzajemni pokojninski sklad javnih uslužbencev znašal 1,98 odstotka, pri Skladu obveznega dopolnilnega pokojninskega zavarovanja pa 2,34 odstotka. Nekateri izmed izvajalcev zaradi nastale krize in zmanjšane pripravljenosti podjetij za vplačevanje sredstev za dodatne pokojnine zaposlenih bržkone že opažajo zmanjševanje zavarovancev. Od junija imajo osip pri Abanki Vipa, septembra pa so imeli nekaj deset manj zavarovancev tudi pri Skupni. V tretjem četrtletju je sicer enajstim izvajalcem uspelo pridobiti več kot 4000 novih zavarovancev. Vrednost sredstev v njihovem upravljanju je temu ustrezno naraščala, a je treba upoštevati tudi, da se bo prvo izplačevanje premij iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja začelo šele leta 2011. Skupno so izvajalci konec septembra upravljali 1,37 milijarde evrov premoženja. Že v začetku leta je večina izvajalcev v luči turbulentnih dogajanj na svetovnih finančnih trgih napovedala spremembe naložbene politike v bolj konservativno vlaganje v obvezniške vrednostne papirje. A se je izkazalo, da je skupni delež obveznic pri analiziranih izvajalcih dodatnega pokojninskega zavarovanja ostal praktično nespremenjen pri okoli dveh tretjinah. Izvajalci so od začetka leta sicer nekoliko zmanjšali izpostavljenost v delnicah, skladih in investicijskih družbah, glede na dostopne podatke pa so ta sredstva prelili v depozite, gotovino in druge vrednostne papirje. Poudariti velja, da vodijo najbolj konservativno politiko vlaganja v zavarovalnicah Triglav in Generali ter pokojninski družbi Moja Naložba, kjer imajo tudi najmanj sredstev v delnicah. Še vedno pa imajo skoraj petino delniških naložb pri Adriatic Slovenici, njen pokojninski sklad pa ima ob zadnjih pretresih na svetovnih borzah najnižje donose med vsemi izvajalci.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042219259
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Nov 04, 2008 10:55 am; skupaj popravljeno 7 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Ned Sep 21, 2008 9:21 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PIONEER FUND - 80 LET

/13/...velikokrat ga poznavalci in svetovalci omenjajo kot enega najuspešnejših skladov z zelo dolgo zgodovino, saj je bil ustanovljen daljnega leta 1928, saj naš prvi vzajemni sklad pri nas VS GALILEO letos še ni polnoleten, saj praznuje šele 16 let: Laughing

Naj vas kriza ne zmede!

Objavljeno v Kapitalu številki 451 z dne 15.09.2008
Od razmaha širokega, lahko bi rekli tudi ljudskega investiranja v finančne produkte slovenski investitorji do sedaj še nismo izkusili resnejše in dolgotrajnejše krize. Prva izkušnja je boleča in (pre)mnogi neizkušeni vlagatelji reagirajo čustveno. mag. SAMO LUBEJ* *neodvisni finančni svetovalec samo.lubej@financnicenter.si

Predstavljamo vam, kaj je v takšnih razmerah smiselno narediti in česa ne, ter kakšne so izkušnje s kriznimi situacijami v svetu. Izguba! Ali res?! Na srečo so takšni razgovori v moji svetovalni praksi bolj izjema kot pravilo, a se tudi zgodijo. Nedavno se mi je po telefonu oglasil razburjen gospod in povedal, da je dan prej naredil pregled svojih naložb. Potožil je, da je naredil v zadnjem letu 30- odstotno izgubo, saj je njegov portfelj delniških skladov izgubil prav toliko na vrednosti. Mirno sem ga povprašal, ali je pri tej izgubi že upošteval davek na dobiček, ali še ne. Nekaj- sekundna tišina na drugi strani, nato še dolgi aaaa sta mi povedala, da sem ga z vprašanjem popolnoma zmedel.
Tudi tukaj smo imeli opravka s ta trenutek tako tipično napako v razmišljanju vlagateljev. O dobičku ali izgubi bomo lahko govorili šele, ko bomo svoje naložbe odprodali in poplačali morebitne davke. Do takrat pa je vse skupaj relativno in začasno. Ko sva z gospodom nadaljevala pogovor, mi je povedal, da je ta portfelj namenjen za njegovo dodatno pokojnino, ki jo bo začel črpati čez 15 let. Na vprašanje, ali so mu ob pristopu k delniškim skladom razložili, da njihova vrednost lahko začasno zaniha navzdol tudi za 30 %, je skesano priznal, da so. Prav tako je ob tem sam povedal, da so mu priporočili ostati v teh skladih vsaj sedem, še raje pa 10 let. In ko sva vse to preigrala in se pogovorila, je na moje vprašanje, kje je zdaj problem, odgovoril pošteno: “Pri meni!”

POVPREČNE LETNE DONOSNOSTI

Vzajemni sklad ima globalno naložbeno politiko,s težiščem na delnicah iz ZDA.Povprečje letne donosnosti naložbenih alternativ in inflacija za obdobje 1928 - 2008 v $.
* Vzajemni sklad PIONEER FUND - 12,36%
* S&p 500 Indeks - 10,05%
* Obveznice podjetij - 6,24%
* Obveznice države (ZDA) - 5,27%
* Zakladne menice - 3,99%
* Inflacija - 3,20%
Vir:Pioneer Investments

80 LETNI RAZVOJ PIONEER SKLADA

Delnice ponujajo izdatno realno rast vrednosti naložb.
Še posebej,če jih upravlja uspešen upravljavec,ki doseže boljše rezultate od primerjalnega indeksa.

* Začetni vložek v letu 1928 - 1.000 $
* Inflacija - 12.286 $
* Zakladne menice - 22.704 $
* Državne obveznice ZDA - 60.241 $
* Obveznice podjetij - 125.580 $
* S&P 500 Indeks - 2.084.000 $
* Vzajemni sklad Pioneer Fund - 10.615.960 $

Različni naložbeni pristopi – različne (re)akcije.

Mnoge vlagatelje je v zadnjem pol letu zamikalo, da bi s prodajo svojih naložb skušali zmanjšati izgube, ki so grozile ob padajočih tečajih na praktično vseh pomembnih svetovnih borzah. Ali je v nekem trenutku prodaja primeren korak ali ne, ste se morali v osnovi odločiti že bistveno prej. Povedano drugače, kaj boste in česa ne boste počeli v kriznih časih, ste morali definirati že v trenutku, ko ste izbrali naložbeni pristop. Velika večina slovenskih vlagateljev je izbrala pasivni pristop s pomočjo vzajemnih skladov in s tem tudi naložbeno strategijo kupi – drži. S tem ste se že v osnovi in vnaprej sprijaznili z nihanji vrednosti, katerim smo priča v zadnjih mesecih. Prav tako ste sprejeli strategijo kupi – drži, kateri so vzajemni skladi ob trenutni dani zakonodaji v Sloveniji namenjeni.

POZITIVNA IN NEGATIVNA OBDOBJA ZADNJIH 80 LET

* 79 enoletnih obdobij Pozitivna 53 Negativna 26
* 77 triletnih obdobij Pozitivna 68 Negativna 9
* 75 petletnih obdobij Pozitivna 66 Negativna 9
* 70 desetletnih obdobij Pozitivna 7 Negativna 0

Seveda bi lahko izbrali kakšen drug naložbeni pristop, recimo direktno investiranje v delnice ali njihove košarice preko ETF skladov, ali celo izvedenih papirjev, kjer bi za povečanje donosa ali izgub, predvsem pa adrenalina, skrbeli vi sami in (zelo verjetno) aktivno trgovali. V tem primeru bi lahko izbrali tudi aktiven naložbeni pristop in s prodajami na začetku krize in nakupi ob vrhuncu krize skušali ustvariti še dodatne špekulativne donose. A to ni tema za povprečnega vlagatelja in tudi ne pristop k investiranju z vzajemnimi skladi. Kaj pravijo večdesetletne izkušnje? Predvsem pravijo, da so gospodarski cikli in s tem tudi borzni cikli stalnica celotne zgodovine kapitalizma. V povprečju trajajo štiri do šest let, vmes pa temeljito testirajo potrpljenje investitorjev, ki so se opredelili za dolgoročne investitorje. Tisti investitorji, ki niso podlegli čustvom, ostali razumni in vztrajali pri svojih odločitvah, so praktično v vsakem 10-letnem ali daljšem obdobju tudi lahko realizirali dobičke. Iz različnih virov je moč dobiti podatek, da je verjetnost, da bi ob vlaganju v globalne delniške sklade ali ETF sklade, ki posnemajo svetovne delniške indekse, bilo praktično vsako 10-letno ali daljše obdobje pozitivno. Takšne analize se nanašajo predvsem na prejšnje stoletje, eno smo našli celo za 200 let nazaj, vendar so podatki za tako dolgo obdobje in njihova reprezentativnost vprašljivi. Kot zanimivost predstavljamo 80-letno zgodovino razvoja vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada Pioneer Fund v primerjavi z donosnostjo nekaterih drugih naložbenih alternativ. Ta vzajemni sklad ima globalno naložbeno politiko, s težiščem na delnicah iz ZDA. Povprečne letne donosnosti primerjanih alternativ prikazujemo v tabeli Povprečne letne donosnosti. Prav tako je zanimivo za isti sklad pogledati, koliko različno dolgih obdobij v svoji zgodovini je zaključil pozitivno. Kot prikazuje slika Pozitivna in negativna obdobja zadnjih 80 let, so bila vsa 10-letna obdobja pozitivna, čeprav je sklad začel z delovanjem leta 1928 in je moral prebroditi tudi slovito do sedaj najhujšo gospodarsko in finančno krizo v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Pozitivnih je bilo tudi kar 88 % petletnih obdobij, enako triletnih. Zanimiv podatek pa je tudi ta, da je bilo pozitivnih 67 % enoletnih obdobij. Kaj torej storiti v danem trenutku? Za dolgoročne vlagatelje s pasivnim naložbenim pristopom, torej tiste, ki vlagate v delniške vzajemne sklade in ste se tudi drugače prepoznali v profilu tega prispevka, je odgovor precej preprost: vztrajajte. Trenutno ste v situaciji, ko bi bilo karkoli drugega precej nesmiselno. Če lahko, in če ste se tako odločili morda že prej, je vsekakor smiselno, da po svojih zmožnostih in/ali načrtu dodajate naložbe in kupujete dodatne enote premoženja in s tem delnice, ki so sedaj po vseh kriterijih poceni. Ali bodo v naslednjih mesecih še cenejše? Tega ne ve nihče. Pa tudi ni bistveno.
http://www.revijakapital.com/kapital/naslovnatema.php?idclanka=6020

/13/...pa poglejmo zgodovinski presek od ustanovitve leta 1928 naprej:

Zgodovina skupine Pioneer Investments

Izkušeni upravljavci investicijskih skladov skupine Pioneer Investments že od leta 1928 raziskujejo tržišča širom po svetu in odkrivajo najboljše priložnosti za oplemenitenje vašega premoženja.

***** »Ni boljše možnosti za vlaganje kot je nakup prvovrstnega premoženja in njegova dolgoročna rast. S potrpežljivostjo lahko dosežemo izjemne dobičke.« Philip L. Carret (1995, ustanovitelj sklada Pioneer Fund, tretjega najstarejšega sklada v ZDA)
http://www.financial-gurus.com/gurus/1587/Philip%20L.-Carret/

Zgodovina skupine Pioneer Investments:

* 1928 Philip Carret ustanovi prvi sklad, Pioneer Fund v Bostonu – tretji najstarejši sklad v ZDA
* 1967 Prva družba za upravljanje, ki prične z upravljanjem investicijskih skladov v Italiji
* 1969 Prva družba, ki v Nemčiji distribuira ameriške investicijske sklade Ustanovljen prvi sklad z domicilom v Luksemburgu, ki je bil distribuiran v Italiji
* 1992 Prva družba, ki prične s prodajo odprtih investicijskih skladov na Poljskem
* 1999 Podskladom dodani “offshore” skladi, registrirani v Luksemburgu 2000 Prevzem družbe The Pioneer Group Inc. S strani UniCredito Italiano S.p.A.
* 2003 Skupina Pioneer Investments obeleži 75-obletnico obstoja z zaključnim gongom (The Closing Bell™) na newyorški borzi Prvi mednarodni ponudnik investicijskih produktov v Bolgariji
* 2005 Skupina Pioneer Investments postane prvi tuji upravljavec, ki trži sklade preko turške bančne mreže Fitch Ratings in izboljša rating iz AM2 na AM2+
* 2006 Skupina Pioneer Investments in upravljavci premoženja DZU v lasti HypoVereinsbank ("HVB") se združijo in s tem zagotovijo prisotnost investicijskih centrov v 22 državah po celem svetu Fitch Ratings potrdi za leto 2006 rating M2 »strong« , ki je bil dodeljen investicijskim centrom v Milanu, Dublinu in Bostonu
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Okt 19, 2008 11:47 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Sep 24, 2008 8:20 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

BROKERJI & PREMOŽENJSKI SVETOVALCI

/13/...vedno bolj se razvija to posredništvo na področju zavarovanj, saj je jasno tudi, da brokerji samo spravijo v stik potencialno stranko in za njih najbolj ugodno zavarovalniško ponudbo, ob tem je še vedno aktualna problematika plačila za takšne storitve, saj jih pri nas še vedno plačujejo tudi zavarovalnice, ob tem pa nastopi vedno bolj pogost konflikt interesov! Twisted Evil

REGISTRIRANIH IMAMO ŽE VEČ KOT PETDESET BROKERJEV

Trg jih bo verjetno poskušalo zasesti še nekaj več, saj podjetja pogosteje iščejo zavezništvo pri poslovanju z zavarovalnicami. Veliko slovenskih podjetij pri sklepanju zavarovanj ne razume vloge zavarovalnega posrednika ali pa jo razume napačno.
Na razvitih zavarovalnih trgih je zavarovalni posrednik, tako imenovan zavarovalni broker, svetovalec za zavarovalne zadeve in obvladovanje tveganj, povezanih z zavarovanjem, pojasnjuje Gregor Dostal iz svetovalne družbe Marsh. Poslovno razmerje deluje na podlagi pisnega pooblastila zavarovanca oziroma pogodbe o opravljanju storitev zavarovalnega posredovanja.
Posrednik je zavarovalniški strokovnjak, ki deluje v korist zavarovanca oziroma naročnika, razlaga Franci Škulj iz FT Pretiuma. Podjetje zastopa v zavarovalnih poslih, kot so pogajanje z zavarovalnicami o višini premij in pogojih, vodi zavarovalno dokumentacijo in ponuja pomoč pri odškodninskih zahtevkih, našteva naloge direktor ADP Adrie Peter Krvina. Vse skupaj temelji na zaupanju in strokovnosti. Zavarovanec pri sestavljanju svojih zavarovalnih programov in pri pogajanjih z zavarovalnicami namreč uporabi posrednikovo zavarovalniško znanje ali izkušnje. Pri velikih tveganjih ni pametno biti sam. Dober posrednik je strokovnjak, ki spremlja razvoj zavarovalnih produktov in zavarovalnega trga namesto stranke. Stranki lahko pomaga takrat, ko ni dovolj strokovno podkovana, da bi opredelila in ovrednotila tveganja v svojem podjetju, opredelila in ovrednotila tveganje v svojem podjetju, opredelila zavarovalni program in našla primerno zavarovalnico za prenos teh tveganj, pojasnjuje Gregor Dostal. Prav zato se največja potreba po zavarovalnem posredovanju pojavlja pri zavarovanju velikih in tehnično zahtevnih tveganj, dodaja. Če bi taka tveganja zavarovanec zavaroval sam, bi lahko sklenil napačno zavarovanje. Podjetje razmer na zavarovalnem trgu namreč ne pozna in prav tu se izkažejo zavarovalni posredniki, saj v vsakem trenutku vedo, kaj zavarovalniški trg ponuja, meni Franci Škulj. V Sloveniji približno tretjina podjetij sklepa zavarovanja prek zavarovalnih posrednikov, tretjina z zavarovalnico, preostala tretjina, predvsem manjša podjetja, pa prek agencij

*** Broker ne sme biti odvisen od zavarovalnic. Zavarovalni posrednik za svoje strokovne nasvete jamči tudi z zavarovanjem poklicne odgovornosti. To zavarovancem daje dvojno jamstvo, da so zavarovalne police sklenjene pravilno, poudarja Dostal.

Med brokerjem in zavarovancem se mora oblikovati zavezništvo, dodaja Krvina. Poudarja, da morajo posredniki obvladati stroko zavarovalništva in biti hkrati neodvisni od zavarovalnic. Lahko pa se seveda pojavi konflikt interesov, saj je broker plačan po odstotku od premije, ki jo plača zavarovalnica, opozarja Škulj. To pomeni, da večja kot je premija, večja je tudi premija je tudi provizija, ki jo prejme broker in zato se podjetja vse bolj odločajo za plačilo v obliki nagrade, če brokerju uspe znižati premijo. Stroškov posredovanja načeloma ni. Dejavnost zavarovalnega posredništva je na našem trgu še zelo mlada in standard storitve se še oblikuje. Storitev, ki jo posredniki ponujamo v Sloveniji je za zdaj še zelo različna, tako po vsebini kot tudi kakovosti, ocenjuje Dostal. Prav to pa lahko pomeni, da stranka ni dobila pričakovanih učinkov in ni zadovoljna. Stroškov posredovanja naj ne bi bilo, saj zakon o zavarovalništvu določa, da je plačilo brokerju provizija, ki jo mora plačati zavarovalnica, pojasnjuje Krvina. Sogovorniki navajajo še druge oblike plačil, denimo fiksno letno ali mesečno nagrado oziroma kot neposredno nadomestilo zavarovanca. Dostal pojasnjuje, da evropska zakonodaja za zdaj ni enotna, kako pregleden naj bo strošek posredovanaj pred zavarovancem, saj to države urejajo različno.
V skandinavskih državah zavarovalnice na primer ne smejo plačati provizije za posredovana zavarovanja. V prihodnosti strateška povezovanja brokerjev. Kljub kratki tradiciji se tudi v Sloveniji čedalje več podjetij odloča za posrednike, saj s tem lahko delno optimizirajo izdatke, razmere analizira Krvina.
Trenutno imamo 53 zavarovalnoposredniških podjetij, registriranih za tovrstno dejavnost. Število bo še nekoliko raslo, vendar pa se bo na drugi strani pojavila zahteva strank po kakovostnejši storitvi, napoveduje Dostal. Vendar se po njegovemu mnenju ne bomo dosti oddaljili od smernic, ki nam jih narekuje EU. Zavarovalni posredniki bodo postali inovativnejši, da bi zadovoljili potrebe strank, ki vedno pričakujejo izboljšanje izkoristka zavarovanja. In prav to lahko postane močno gonilo razvoja zavarovalnih produktov pri zavarovalnicah, meni Dostal. Krvina v prihodnosti predvideva še večjo zasičenost trga in s tem manjše možnosti za večji poslovni uspeh. Razvoj pa bi moral iti in bo verjetno tudi šel v smer celostne ponudbe storitev za podjetja v zvezi z zavarovanji, ter seveda v strateška povezovanja brokerjev. Visoka strokovnost bo namreč začela igrati vedno večjo vlogo pri zavarovančevi izbiri svojega posrednika, še napoveduje Krvina. V Nemčiji aktualni in house brokerji. Zunaj naših meja so vloge posrednikov različne. Večina velikih gospodarskih sistemov uporablja storitve zavarovalnega posredovanja, saj kompleksna zavarovanja zahtevajo strokovno poznavanje zavarovalnih rešitev, pojasnjuje Peter Krvina iz ADP Adria. Vloga brokerjev je zato postala zelo močna. Pri velikih podjetjih poznamo tudi hišnega brokerja (in -house broker), to je pravzaprav ekipa zaposlenih, ki se ukvarja izključno s kupovanjem zavarovanj in reševanjem zavarovalnih primerov, pojasnjuje Franci Škulj iz FT Premiuma. Velika podjetja v tujini pogosto najemajo profesionalne brokerje kot svetovalce. Tudi v Slovenij že opažamo, da se pojavljajo taka podjetja, pravi Gregor Dostal iz družbe Marsh.
http://www.finance.si/221258/Registriranih_imamo_%BEe_ve%E8_kot_petdeset_brokerjev

*** Po drugi strani je tudi jasno, da si zavarovalnice prizadevajo in svoje zaposlene vzpodbujajo, da bi se osamosvojili ter postali samostojni zavarovalni posredniki v obliki zavarovalno posredniških družb,kar zakon tudi dovoljuje. Na tak način bi si namreč zavarovalnice znižale stroške.

/13/...na Agenciji za zavarovalni nadzor so objavljene novosti in nove izpite za vse tiste, ki se bodo hoteli ukvarjati z zavarovalniškimi posli in jim to ni primarna dejavnost (potovalne agencije, špediterji in osebe, ki opravljajo tehnnične preglede): Twisted Evil

Zavarovalni posrednik po (219.členu ZZavar) so zavarovalna posredniška družba, samostojni podjetnik, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve posredovanja pri sklepanju zavarovalnih pogodb.Obenem je to lahko tudi banka, ki je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Banke Slovenije, ki ga je ta izdala na podlagi predhodnega mnenja AZN (227.člen ZZavar).
Predmet posredovanja storitev je prizadevanje spraviti zavarovalca v stik z zavarovalnico, da bi se z njo pogajal za sklenitev zavarovalne pogodbe.Prav tako v to dejavnost spadajo tudi aktivnosti povezane s pripravo za sklenitev zavarovalne pogodbe ter sama pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebej to velja za odškodninske zahtevke.
Med najpomembnejšimi nalogami zavarovalnega posrednika je nedvomno zaščita zavarovalca
(221.člen ZZavar).
To hkrati pomeni, da njemu daje navodila in mu svetuje o vseh okoliščinah, ki bi lahko bile pomembne za odločitev zavarovalca za sklenitev zavarovalne pogodbe za določene zavarovalne vrste in z določeno zavarovalnico
(222.člen ZZavar).
Sama pojasnila in nasvete daje v obliki izdelanih analiz nevarnosti in primernih načel kritja in na podlagi dostopnik mu informacij izdela tudi oceno o kapitalski ustreznosti zavarovalnice.Posreduje tudi pri sklenitvi zavarovanja, ki nudi zavarovancu največje varstvo, po obvestilu zavarovalnici zavarovalcu izroči zavarovalne pogoje in ga seznani s pravili za izračun premije.Prav tako preveri vsebino zavarovalne police, nudi pomoč zavarovalcu v času trajanja zavarovalne pogodbe, da lahko zavarovalec opravi v določenih rokih pravna dejanja, ki so pomembna za uresničitev pravic iz zavarovalne pogodbe.Obenem tudi stalno preverja same zavarovalne pogodbe, ki jih je zavarovalec sklenil z njegovim posredovanjem in lahko tudi izdela predlog sprememb obstoječih zavarovalnih pogodb, da bi s tem povečal varnost.
Po (233.členu ZZavar) je zavarovalni posrednik dolžan zavarovalcu razkriti, da je zavezan posredovati izključno pri sklepanju zavarovanaj z določeno zavarovalnico (ekskluzivnost), če je tako določeno, prav tako pa mora opozoriti, da je upravičen do višje provizije za posredovanje pri določenih vrstah zavarovanj, če je to tako določeno. Interese zavarovalnice zavarovalni posrednik ščiti do takšne mere, kolikor se pričakuje, da bo pred in po sklenitvi zavarovalne pogodbe na to pazil tudi zavarovalec,da torej zavarovalnico obvesti o zavarovalčevi ponudbi za sklenitev zavarovalne pogodbe (221.člen ZZavar).
Zavarovalni posrednik pridobi pravico do provizije, ko prične veljati zavarovalna pogodba, pri sklenitvi katere je posredoval (224.člen ZZavar). Visoka produktivnost zavarovalnih posrednikov je lahko dvorezen meč, saj je po eni strani lahko zelo visoka zaradi velike uslužnosti zavarovalnih posrednikov strankam, po drugi strani, pa je tudi upravičen strah, da bi zaradi tega trpela kvaliteta dela.
Zato je najboljša rešitev tega problema v izobraženih, nadzorovanih in motiviranih zavarovalnih posrednikih.
Stroškovno so take oblike delovanja zelo učinkovite. Še večjo stroškovno učinkovitost za same zavarovalnice ali banke so zavarovalne posredniške družbe, ki so organizirane kot pravne osebe, ki kot gospodarsko dejavnost opravljajo storitve posredovanja pri sklepanju zavarovalnih pogodb (220.člen ZZavar).
Zavarovalni zastopnik je po 215.členu ZZavar oseba, ki je na podlagi zaposlitve oziroma drugega pravnega razmerja z zavarovalnico oziroma zavarovalno zastopniško družbo, pooblaščena za sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice.
Poleg sklepanja zavarovalnih pogodb so tukaj tudi aktivnosti, ki so pripravljene s pripravo za sklenitev zavarovalne pogodbe ter sama pomoč pri izvrševanju pravic iz te pogodbe, še posebej pri reševanju odškodninskih zahtevkov.
Z zavarovalnim zastopanjem se lahko ukvarjajo zavarovalno zastopniške družbe ter druge osebe, ki lahko sklepajo zavarovanja, ki so v neposredni zvezi z glavno dejavnostjo, ki jo opravljajo (potovalne agencije, špediterji in osebe, ki opravljajo tehnične preglede vozil), ki posredujejo pri sklepanju zavarovalnih pogodb za eno ali več zavarovalnic (227.člen ZZavar).
a) zavarovalni zastopniki, ki so v delovnem razmerju pri zavarovalnici - delavci zavarovalnice
b) zavarovalni zastopniki, ki opravljajo zastopniške posle poleg svojega osnovnega poklica - pogodbeni zastopniki
c) zavarovalni zastopniki, ki opravljajo zastopanje zavarovalnic kot gospodarsko dejavnost v statusni obliki posjetnika posameznika ali gospodarske družbe - zavarovalno zastopniške družbe, ki sklenejo z zavarovalnico agencijsko pogodbo

Pravice zavarovalnega zastopnika:
a) sklepati zavarovalne pogodbe v imenu in za račun zavarovalnice
b) sklepati pogodbe o spremembah pogodb ali podaljšanju njihove veljavnosti
c) izdajati zavarovalne police
d) pobirati premije in sprejemati izjave, naslovljene na zavarovalnico

V skladu z 217.členom ZZavar je dolžan zavarovalca pisno seznaniti z vsemi identifikacijskimi podatki o zavarovalnici ter spremembami o sebi kot zavarovalnem zastopniku, o obveznostih, ki izhajajo iz zavarovalne pogodbe, dajati nasvete za sklenitev pogodbe, o ekskluzivnosti njegovega zastopstva za eno zavarovalnico,...

Ena najpomembnejših razlik med zavarovalnim posrednikom in zavarovalnim zastopnikom in ta je največja na področju zaščite interesa sklenitelja oziroma zavarovalca.
Tukaj je obveznost posrednika širša, saj je dolžan predlagati potencialnemu zavarovalcu najoptimalnejšo rešitev zanj, glede na njegovo osebnost, njegovo situacijo ter njegove potrebe. V organiziranosti zavarovalnice najdemo tudi posebne svetovalce, ki so visoko usposobljeni uslužbenci , ki jih običajno zaposluje zavarovalnica in ki distribuirajo zavarovalne produkte bančnim komitentom. V organiziranosti pa imamo tudi bančne uslužbence, ki so načeloma usposobljeni za prodajo preprostejših produktov,saj je čas namenjen prodaji zavarovalniškega produkta vezan z časom urnika poslovalnice ter opravljanjem drugih bančnih storitev.Možnost delovanja bančnih uslužbencev pa je tudi v finančnem svetovanju. V EU direktivi je zavarovalno posredovanje definirano kot aktivnost predstavljanja, predlaganja in izvajanja: a) pripravljalnega dela za sklenitev zavarovalne pogodbe b) za sklenitev takih pogodb c) za pomoč pri administraciji in izvajanju takih pogodb, še posebej v primeru tožb
Zavarovalni posrednik je v skladu z direktivo fizična in pravna oseba, ki za plačilo podvzame ali opravlja zavarovalno posredovanje (5.točka 2.člena 2002/92/EC).Kot vrste oseb, ki lahko tržijo zavarovalne storitve in produkte, direktiva v preambuli določa bančnozavarovalniške ponudnike (bancassurance operators 9.točka preambule 2002/92/EC).Direktiva uvaja tudi termin ˝vezanega zavarovalnega posrednika˝ (tied insurance intermediary) in ga določa kot vsako osebo, ki izvaja aktivnosti zavarovalnega posredovanja za in na račun ene ali več zavarovalnih produktov, ki si ne konkurirajo.Pri tem pa ne sme zbirati premij ali zneskov, ki so namenjeni strankam.Vezani zavarovalni posrednik deluje s polno odgovornostjo za produkte tistih zavarovalnic, ki so v zvezi z njimi (7.točka 2.člena 2002/92/EC).
To pomeni, da predstavljajo storitve in produkte, zbirajo ponudbe in opravljajo pripravljalna dela za sklenitev ali sklepanje zavarovalnih pogodb. Glede vsega navedenega, pa je še vedno problematično šolanje, saj v Sloveniji ne premoremo niti ene šole, ki bi izobraževala posebej za zgoraj omenjene poklice, prav tako pa še vedno ni rešeno vprašanje statusa premoženjskih svetovalcev, saj jih kot takih še vedno ni najti v standardni klasifikaciji poklicev v Sloveniji.
Na šoli Gea College napovedujejo, kar je bilo objavljeno že letos marca meseca na spletnih straneh šole, da bodo dne 07.11.2008 začeli z izobraževanjem prve generacije slušateljev za Premoženjskega svetovalca.
http://www.gea-college.si/Content.asp?MenuID=2207
http://www.gea-college.si//Datoteke/zlozenka%20PIC-Premozenski_svetovalci.pdf

/13/...kot že rečeno glede šolanja na Gea College:

Gea College prihodnje leto z novimi programi

Visoka šola za podjetništvo Gea College je pred kratkim pridobila akreditacijo za nov dodiplomski in podiplomski program Podjetništvo v turizmu. Za prihodnje šolsko leto bodo razpisali tudi novo dodiplomsko smer Premoženjski svetovalec ter podiplomski program Socialno podjetništvo.
http://www.finance.si/229527/Gea_College_prihodnje_leto_z_novimi_programi

/13/...prihajajo tudi nova pojasnila DURS o oprostitvi plačila DDV za zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami zavarovalnih posrednikov in zastopnikov:

DOVOLJENJE ZA OPRAVLJANJE ZAVAROVALNEGA ZASTOPANJA IN OPROSTITEV PLAČILA DDV Pojasnilo DURS, št. 4230-261/2008-2, 20. 10. 2008

Na mnenje davčnega zavezanca, da oprostitev plačila DDV pri zavarovalnih transakcijah lahko uveljavljajo tudi druge osebe iz četrtega odstavka 227. člena Zakona o zavarovalništvu – ZZavar (Uradni list RS, št. 109/06-UPB2, 9/07, 102/07 in 69/0 , čeprav nimajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja, odgovarjamo: Z zavarovalnimi in pozavarovalnimi transakcijami povezana storitev zavarovalnega zastopnika ali posrednika je oproščena plačila DDV v skladu s 1. točko 44. člena ZDDV-1 ne glede na to, ali zavarovalni zastopnik ali posrednik ima dovoljenje za opravljanje te dejavnosti ali ne oziroma ali izpolnjuje z ZZavar določene pogoje za opravljanje te dejavnosti ali ne. V skladu s 1. točko 44. člena ZDDV-1 so plačila DDV oproščene zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami zavarovalnih posrednikov in zastopnikov. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07 in 21/0 v 71. členu določa, da so zavarovalni in pozavarovalni posli iz 1. točke 44. člena ZDDV-1, v skladu s predpisi, sklepanje in izvajanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju, pozavarovanju in sozavarovanju. Zakon o zavarovalništvu – ZZavar (Uradni list RS, št. 109/06-UPB2, 9/07, 102/07 in 69/0 v četrtem odstavku 227. člena določa, da lahko storitve zavarovalnega zastopanja opravljajo tudi druge osebe, če sklepajo zavarovanja, ki so v neposredni zvezi z glavno storitvijo, ki jo opravljajo (na primer potovalne agencije, špediterji in osebe, ki opravljajo tehnične preglede vozil) in so pridobile dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Posedovanje dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja ni pogoj, na podlagi katerega bi odločali o oprostitvi oziroma obdavčitvi te storitve z DDV, čeprav gre za kršenje določb zakonodaje s področja zavarovalništva. Iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Sodišče ES) namreč izhaja, da kadar obstaja konkurenca med zakonitimi in nezakonitimi transakcijami, načelo davčne nevtralnosti izključuje različno obravnavanje teh transakcij (npr. sodbi Sodišča ES v zadevah Karlheinz Fischer, C-283/95 in Lange, C-111/92). Sodišče ES je v sodbi v zadevi Fischer odločilo, da države članice EU za transakcije iz 13(B) člena Šeste direktive* sicer lahko določijo pogoje in omejitve za njihovo oprostitev, vendar pa z le-temi ne smejo kršiti načela davčne nevtralnosti. Po členu 13(B) Šeste direktive je povzet 44. člen ZDDV-1. V sodbi v zadevi CPP, C-349/96, je Sodišče ES poudarilo, da je potrebno oprostitve plačila DDV, določene v 13(B)(a) členu Šeste direktive, razlagati tako, da država članica ne sme omejiti obsega oprostitev le na storitve, ki jih opravijo zavarovalci, ki so po nacionalnem zakonu pooblaščeni za opravljanje zavarovalnih poslov. Smiselno lahko glede konkretno obravnavane problematike zaključimo, da če iz same vsebine transakcije izhaja, da gre za z zavarovalnimi in pozavarovalnimi transakcijami povezano storitev zavarovalnega zastopnika ali posrednika, potem je ta storitev oproščena plačila DDV v skladu s 1. točko 44. člena ZDDV-1, in sicer ne glede na to, ali zavarovalni zastopnik ali posrednik ima dovoljenje za opravljanje te dejavnosti ali ne oziroma ali izpolnjuje z ZZavar določene pogoje za opravljanje te dejavnosti ali ne.
* Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, 13. 6. 1977, str. 1) s spremembami.
http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/oprostitve_ddv/dovoljenje_za_opravljanje_zavarovalnega_zastopanja_in_oprostitev_placila_ddv/

/13/...še ena zadeva povezana z zavarovalnim posredništvom TOBEI : Twisted Evil

Darsova pogodba z zavarovalnim posrednikom že napisana, a "na hladnem" V zgodbi o malo znanem mariborskem podjetju, ki so mu v Darsu namenili vlogo novega zavarovalniškega posrednika, prihaja na dan vedno več podrobnosti.
Dars, ki ga vodi Tomislav Nemec (ob njem levo namestnik predsednika uprave Žan Jan Oplotnik), je že septembra v razpisni dokumentaciji za izbiro »hišne« zavarovalnice navedel, da je podpisal pogodbo z zavarovalnoposredniškim podjetjem Tobei, čeprav tega do včeraj še ni storil. Tako lahko potrdimo, da je uprava Darsa že 5. avgusta sprejela sklep o izbiri podjetja Tobei iz Maribora za novega posrednika. Ta sklep so podprli trije od štirih članov uprave Darsa (Tomislav Nemec, Žan Jan Oplotnik in Boštjan Rigler), nasprotoval mu je samo Aleš Hojs. Že včeraj smo poročali, da je uprava Darsa manj kot dva meseca pred tem, in sicer 19. junija, sprejela sklep o odpovedi sodelovanja prejšnjemu posredniku, podjetju Rubicon-SM, in to utemeljila z ustanovitvijo lastne službe za zavarovanje. Po naših informacijah je Hojs takrat pisno opozoril druge člane uprave, da Dars zaradi te službe ne potrebuje več posrednika. Da je šlo za posel, ki ga je uprava Darsa želela speljati za vsako ceno, bi lahko dokazovalo dejstvo, da je Dars že septembra v razpisni dokumentaciji za izbiro nove "hišne" zavarovalnice med drugim navedel, da je s podjetjem Tobei sklenil pogodbo o zavarovalnem posredovanju in zastopanju. S tem je več kot očitno zavajal morebitne kandidate. Tako v Darsu kot v podjetju Tobei, ki do zdaj kot zavarovalniški posrednik ni sodelovalo z velikimi podjetji, so nam namreč potrdili, da pogodbe še niso sklenili. Včeraj smo izvedeli, da je ta že pripravljena, a začasno na "hladnem". V tem času se je spremenila tudi razpisna dokumentacija. Nova verzija ne omenja več podjetja Tobei, ki je bilo po prvotni dokumentaciji upravičeno do desetodstotne provizije in ki bi jo od administrativnega dela premije - okrog 2,2 milijona evrov - plačala izbrana zavarovalnica, ampak le Darsovo pravico, da ob sklenitvi pogodbe o zavarovanju sklene tudi pogodbo o zavarovalnem zastopanju. V vsej zgodbi ostaja brez odgovora več vprašanj, med drugim tudi, kdo je Darsu sploh predlagal posrednika. "Odločno zanikam, da bi Darsu predlagal posrednika. V življenju nisem srečal nikogar iz podjetja Tobei," je včeraj za Dnevnik povedal namestnik predsednika uprave Darsa Žan Jan Oplotnik, sicer pristojen tudi za službo za finance, računovodstvo in kontroling, ki je konec julija podprla sklep o izboru posrednika. Solastnik podjetja Tobei Marko Hočevar pa je včeraj povedal, da o podrobnostih pogovorov z Darsom zaradi "poslovnih skrivnosti" ne more govoriti. Na vprašanje, kdo je torej Darsovi upravi predlagal posrednika, je Oplotnik odgovoril, da je to storil eden od uslužbencev Darsa, ki je zadolžen za zavarovanja. "Z izbiro sem bil zadovoljen, saj so mi rekli, da ima njegov solastnik (Marko Hočevar, op. a.) reference iz prejšnjih služb. Po dveh sestankih s prejšnjim posrednikom, podjetjem Rubicon-SM, pa je uprava Darsa službi za zavarovanja naročila, da oblikuje stališče do obsega in potrebe vključevanja zunanjih svetovalcev in posrednikov ter hkrati razmisli o pridobitvi licence za posredovanje pri zastopanju," je dejal Oplotnik. Več virov blizu Darsa nam je včeraj zatrdilo, da je malo verjetno, da bi nižji uslužbenec družbe na svojo roko izbiral posrednika pri tako pomembnem poslu. "Po vseh dogodkih moram priznati, da bi bilo smiselno izbrati posrednika po pogovorih, opravljenih z več kandidati," je še dodal Oplotnik. Oplotnik: Kabinet predsednika vlade sem omenjal kot metaforo "Res je, da so se zaradi razpisa pri meni oglasili predstavniki Zavarovalnice Maribor, drugih zavarovalnic in posrednikov, a za podjetje Tobei pri meni ni nihče lobiral," je včeraj zatrdil Žan Jan Oplotnik. Na vprašanje, ali lahko potrdi, da se je na kolegiju uprave pri razpravi o predlogu sklepa za sprejem pogodbe s posrednikom iz Maribora skliceval na kabinet predsednika vlade Janeza Janšo, pa je Oplotnik odgovoril: "Res je, da smo se pogovarjali tudi o pritiskih. Kabinet pa sem omenjal zgolj kot metaforo, saj sem navzoče vprašal, ali bi predlog podprli, če bi jih poklicali iz kabineta. Ta metafora se nanaša na neko drugo zgodbo. Lahko pa vam zagotovim, da navodil iz kabineta ni bilo."
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042220588

/13/...glede na zahteve ATVPja, da sedaj pri njih izdajajo dovoljenja za trženje investicijskih skladov in prodajo investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov, so tako upoštevali vse že opravljene izpite, do 25.10.2007 in je tako sedaj do 11.12.2008 na seznamu kar 2887 oseb:

http://www.a-tvp.si/content.asp?idm=222
http://www.a-tvp.si/ASPDatoteka.asp?ID=1521

ATVP opozarja:

Pazljivo pri naložbah v investicijske sklade

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) poziva k večji pozornosti pri pristopanju k skladom, ki jih tržijo zunaj uradnih prostorov Seznam fizičnih oseb z dovoljenjem za trženje investicijskih skladov in prodajo investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov (606,0 kB) ATVP vseh potencialnim vlagateljem priporoča, da pred vsako odločitvijo glede naložb v zvezi z investicijskimi skladi, še zlasti pa v primerih, ko se jim omogoča pristop k investicijskemu skladu zunaj uradnih poslovnih prostorov, preverijo identiteto tržnika ter ali ima ta ustrezna dovoljenja in pooblastila. Sklade pri nas tržijo lahko samo osebe z dovoljenjem Skladno z zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje lahko namreč trženje investicijskih skladov in prodajo investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov v imenu in za račun družbe za upravljanje ali za račun osebe, ki jo pooblasti družba za upravljanje, opravljajo samo fizične osebe, ki imajo dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), so danes sporočili iz agencije. ATVP je tako z namenom večje informiranosti in dodatni zaščiti vlagateljev objavila seznam fizičnih oseb, ki so do 25. oktobra lani pridobile dovoljenje za omenjeno trženje in prodajo [+].
Zaradi varstva osebnih podatkov so v zvezi s posamezno osebo - tržnikom, objavljeni zgolj ime in priimek ter datum preizkusa oziroma odločbe o izdaji dovoljenja. Agencija zato opozarja potencialne vlagatelje, da se mora vsaka oseba, ki izvaja trženje, potencialnemu vlagatelju vedno izkazati s svojim imenom in priimkom ter podatkom o podjetju, ki ga zastopa, v primeru pa da se vlagateljem omogoči pristop k investicijskemu skladu zunaj uradnega poslovnega prostora vpisnega mesta, pa tudi s podatkom o naslovu vpisnega mesta v okviru katerega oseba - tržnik deluje. Od tržnika skladov lahko zahtevate dodatna dokazila Na zahtevo vlagatelja mora takšna oseba potencialnemu vlagatelju predložiti tudi dokazilo o izpolnjevanju pogojev, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki opravljajo trženje investicijskih skladov, prodajo investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov. Oseba, ki trženje investicijskih skladov izvaja na podlagi pisnega pooblastila družbe za upravljanje, mora potencialnemu vlagatelju na njegovo zahtevo predložiti tudi ustrezno pooblastilo družbe za upravljanje.
http://www.finance.si/232486/ATVP_opozarja_Pazljivo_pri_nalo%BEbah_v_investicijske_sklade

/13/...zaradi sprememb Zakona o zavarovalništvu (novela ZZavar - F) objavljen v UL L št.19/13.3.2009 od strani 2233 do 2441:

26.člen
V zvezi z zavarovanjem odgovornosti zavarovalnih posrednikov prišlo do povišanja minimalne zavarovalne vsote in sicer 1.120.200 € po zavarovalnem primeru in 1,5 kratniku letnega agregata škod 1.630.300 €. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
Ko pride na podlagi sedmega odstavka 4.člena Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/92/ES z dne 9.decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju(UL L št.009 z dne 15.1.2003, štr.3) do samodejnega zvišanja zneskov iz tretjega in četrtega odstavka 4.člena te direktive, Vlada republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije objavi tako spremenjene zneske iz prejšnjega odstavka.

25.člen
V drugem odstavku 230.člena se na koncu doda stavek, ki se glasi:
Oseba iz prejšnjega stavka, pod mentorstvom katere opravlja dela pomožni zavarovalni zastopnik oziroma posrednik je lahko hkrati mentor le petim pomožnim zavarovalnim zastopnikom oziroma posrednikom. Besedilo tretjega odstavka se spremeni, da se glasi: Odvisni zavarovalni posrednik je oseba, ki opravlja posle zavarovalnega posredovanja v imenu in za račun ene ali več zavarovalnic za različne vrste zavarovanja, ki si med seboj ne konkurirajo, vendar ta oseba ne pobira premij ali zneskov, namenjenih strankam, in deluje s polno odgovornostjo zavarovalnic za njihovo ponudbo zavarovanja. Oseba ki opravlja posle zavarovalnega posredovanja poleg svoje glavne poklicne dejavnosti, se prav tako šteje za odvisnega zavarovalnega posrednika, ki deluje s polno odgovornostjo zavarovalnice za tiste vrste zavarovanja, ki jih ponuja, če je zavarovanje dopolnitev blaga in storitev, dobavljenih v okviru te glavne poklicne dejavnosti, in oseba ne pobira premij ali zneskov, namenjenih strankam.

24.člen
V 227.členu se četrti ostavek spremeni, tako da glasi:
Storitve zavarovalnega zastopanja lahko opravljajo tudi druge osebe, če sklepajo zavarovanja, ki so v neposredni zvezi z glavno storitvijo, ki jo opravljajo (ne primer špediterji in osebe, ki opravljajo tehnične preglede vozil) in so pridobile dovoljenje za opravljanje zavarovalnega zastopanja.

23.člen
V 222.členu se tretji odstavek spremeni tako,da se glasi: Za obveznosti zavarovalnega posrednika v razmerju do zavarovalca se smiselno uporabljajo določbe prvega do šestega odstavka 217.člena tega zakona. Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: Kadar zavarovalni posrednik deluje po naročilu zavarovalnice, odgovarja zavarovalnica za ravnanja zavarovalnega posrednika kot za svoja lastna dejanja. Če zavarovalni posrednik deluje po naročilu ene zavarovalnice, mora biti na zavarovalni polici označeno, da je bila zavarovalna pogodba sklenjena s posredovanjem zavarovalnega posrednika, ima in priimek oziroma firma zavarovalnega posrednika in višina provizija ali kakršnegakoli drugega plačila, ki ga je zavarovalni posrednik upravičen zahtevati od zavarovalnice iz naslova posredovanja pri sklenitvi zavarovalne pogodbe.

27.člen
V šestem odstavku 238.člena se v peti alineji pika na koncu nadomesti s podpičjem in dodata dva nova šesta in sedma alineja,ki se glasita: - če zavarovalni zastopniki ali posredniki, ki za zavarovalno zastopniško oziroma posredniško družbo opravljajo posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, ponavljajoče kršijo določbo prvega odstavka 230.člena tega zakona, pri čemer se za ponavljajočo kršitev šteje kršitev, pri kateri zavarovalni zastopniki ali posredniki, ki za zavarovalno zastopniško oziroma posredniško družbo opravljajo posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja kršitev ponovno storijo vsaj enkrat v dveh letih po storitvi istovrstne kršitve; - če zavarovalno zastopniška oziroma posredniška družba ne izpolni odredbe Agencije za zavarovalni nadzor. Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi: Za odvzem dovoljenja po prejšnjem odstavku se smiselno uporabljata 183. in 184.člen tega zakona.
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Jun 23, 2009 8:08 pm; skupaj popravljeno 13 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Sep 24, 2008 9:54 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

JEREMIE

/13/...vsi naj bi bili seznanjeni s programom, ki bi naj pomagal srednjim in malim podjetjem, ampak realnost je na žalost drugačna: Embarassed

Zasebni interesi na račun evropskih sredstev za mala in srednje velika podjetja?

Evropska komisija, Evropska investicijska banka (EIB) in Evropski investicijski sklad že več let izvajajo skupno iniciativo JEREMIE, katere namen je omogočiti državam članicam in evropskim regijam uporabiti del sredstev evropskih strukturnih skladov za oblikovanje in razvoj finančnih instrumentov, prilagojenih dejanskim potrebam mikro, malih in srednje velikih podjetij. V Sloveniji se do zdaj ni kaj dosti premaknilo, po neuradnih informacijah pa naj bi temu botrovala predvsem nesoglasja med finančnim in gospodarskim ministrstvom.

Evropski projekt JEREMIE – pomoč državam za oblikovanje finančnih instrumentov, prilagojenim potrebam malih podjetij, v Sloveniji še ni zaživel. Razlog naj bi bil predvsem v nesoglasjih med finančnim ministrstvom, ki ga vodi Andrej Bajuk (na levi), in ministrstvom za gospodarstvo pod vodstvom Andreja Vizjaka (na desni). Bajukovo ministrstvo naj bi želelo, da projekt prevzame SID banka, medtem ko se na gospodarskem ministrstvu za del pogače menda poteguje vrsta zasebnih podjetij iz krogov blizu oblasti.

Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da so potrebo po iniciativi JEREMIE potrdili že leta 2006, ko so podprli tudi analizo vrzeli financiranja malih in srednje velikih podjetij.
Dodajajo, da analiza ni bila izvedena zaradi ocene ministrstva za gospodarstvo, "da so dostopni instrumenti pomoči malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji zadostni". Čeprav naj bi po neuradnih informacijah na ministrstvu za gospodarstvo za zamude krivili finančno ministrstvo, slednje odgovornost za zamude zanika. "Do zamud ne prihaja zaradi ministrstva za finance, ampak kvečjemu zaradi površnega razumevanja pravil iniciative, poznavanja slovenske zakonodaje ter sklepov Banke Slovenije s strani nekaterih vpletenih deležnikov," so zapisali. Po naših informacijah, ki smo jih pridobili iz različnih virov, naj bi se želeli v sistem podeljevanja sredstev kot neke vrste posredniki vključiti določeni zasebniki, blizu krogom iz ministrstva za gospodarstvo. Nasprotno si na finančnem ministrstvu menda želijo, da bi projekt vodila Slovenska izvozna in razvojna banka (SID).
Kot so nam pojasnili, je banka z novim zakonom "pooblaščena za izvajanje tovrstnih razvojnih projektov in kompetentna institucija". Dodajajo, da vloga SID banke za zdaj še ni dorečena, je pa lahko tako v strukturiranju in upravljanju sklada kot nudenju izkušenj in pomoči pri plasiranju sredstev finančnih institucij. Če so bili na ministrstvu za gospodarstvo še pred časom prepričani, tako finančno ministrstvo, "da so dostopni instrumenti pomoči malih in srednje velikih podjetij zadostni", so v zadnjem času očitno spremenili mnenje.
O poteku uresničevanja projekta JEREMIE nam sicer niso povedali nič konkretnega, zapisali so le, da "brez zadostnega financiranja ni rasti in razvoja malih in srednje velikih podjetij in posledično delovnih mest, blaginje državljanov in tudi ne prihodkov državljanov". Nadalje navajajo, da zanje ni dovolj srednje- in dolgoročnih posojil pod ustreznimi pogoji in z ustrezno obrestno mero, manjka kapitala rastočim podjetjem za preboj med velika podjetja, pri najemanju posojil pa so mikro podjetja izenačena s potrošniki. Ob tem velja omeniti, da projekta podrobno ne poznajo ne na obrtno-podjetniški zbornici, ki združuje mala podjetja, ne na podjetniškem skladu, kjer so nam povedali, da s tem nimajo nič, in nas napotili na gospodarsko ministrstvo. Na gospodarskem ministrstvu vedo o projektu malo Čeprav na gospodarskem ministrstvu ne vedo, ne kdaj bo projekt zaživel, ne koliko sredstev bo sklad premogel, niti kako predvidoma bi potekalo črpanje sredstev, so projekt sredi julija že predstavili vladi. Ministrskemu zboru so pojasnili, da se o implementaciji projekta v Sloveniji še dogovarjajo z evropskim investicijskim skladom. Ta želi, da se država s podpisom pogodbe zaveže, da bo razliko od vložka ob ustanovitvi, ki znaša 60 milijonov evrov, do predvidenih 110 milijonov evrov zagotovila do leta 2010. Tako bi zagotovili minimalno osnovo za zaprtje finančne vrzeli financiranja, ki znaša od 249 do 264 milijonov evrov, pojasnjujejo na ministrstvu, ki vladi predlaga, da bi sredstva zagotovili v operativnem programu razvoja regij. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042209520

/13/...ali je pred vrati še ena privatizacija tudi naših milijonov: Embarassed

Privatizacija državnih milijonov?

Na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Andrej Vizjak, nočejo pojasniti, kdo bo upravljal sredstva holdinškega sklada iniciative Jeremie, namenjene financiranju rasti in razvoja mikro, malih in srednje velikih podjetij. Da vladna pogajalska skupina s potencialnimi upravitelji sklada, v katerega naj bi država po neuradnih informacijah vložila 100 milijonov evrov, vodi še zadnje aktivnosti ter usklajuje zadnje formalnosti, so pojasnili v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki jo vodi Ivan Žagar. Po njihovih besedah je vlada sprejela že vse potrebne sklepe, da se lahko projekt začne. Kljub temu nam niti na pristojnem ministrstvu za gospodarstvo niti na finančnem ministrstvu ni uspelo pridobiti podatkov o tem, s kolikšnimi sredstvi naj bi sklad razpolagal, kdo ga bo upravljal, ali je predvidena ustanovitev zasebnega sklada ali pa bo ta sodil pod katero od ministrstev. "V medresorski skupini razgovori še potekajo, zato ta trenutek ne moremo podati nobenih konkretnih informacij," nam je pojasnil generalni direktor direktorata za podjetništvo in konkurenčnost na ministrstvu Miran Pleterski. Po naših informacijah se skupina še vedno pogaja z Evropskim investicijskim skladom (EIF), ki izvaja iniciativo Jeremie skupaj z Evropsko investicijsko banko in evropsko komisijo. Po pojasnilih vira, ki je hotel ostati neimenovan, je ustanovitev sklada možna le v okviru EIF, država pa bi morala nato z razpisom izbrati posrednika, ki bo s temi sredstvi upravljal. Če se država ne odloči za javni razpis - običajno je to v primeru, ko izbere nekoga, ki se s tem že ukvarja, na primer Slovenska razvojna banka (SID), ali katero od ministrstev - mora to javno obrazložiti. Po neuradnih informacijah naj bi sicer potekali pogovori tudi v smeri, da upravljanje sklada prevzame kar EIF, za kar naj bi prejemal tudi okoli dvoodstotno provizijo. Vrsta slovenskih zasebnih podjetij naj bi si svoj del pogače priborila s svetovalnimi storitvami in tehnično pomočjo skladu. Pleterski ni hotel posredovati niti informacije o sestavi komisije, ki ji po naših informacijah sicer pripada tudi sam. Po neuradnih informacijah naj bi jo vodil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Tomaž Jeršič, ki nam je včeraj pojasnil, da je v tujini in da bo za naša vprašanja dosegljiv šele danes. Pri pogajanjih z EIF naj bi jima družbo delali še državni sekretar na ministrstvu za finance Andrej Šircelj, direktorica urada za kohezijsko politiko na službi vlade za lokalno samoupravo Monika Kirbiš ter Katja Lavtar, nekdanja državna sekretarka na službi vlade za razvoj. Slednjo je vlada, kot je znano, na njeno željo v začetku oktobra razrešila, zdaj pa naj bi si prizadevala za mesto direktorice omenjenega holdinškega sklada.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042219275
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Nov 04, 2008 11:01 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pet Sep 26, 2008 9:35 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

WASHINGTON MUTUAL

/13/... po Lechman Brothers vedno bolj prihaja do izraza DOMINO EFEKT : Embarassed

Propadla banka Washington Mutual, prevzel jo bo JPMorgan Chase

Ameriška zvezna agencija za zavarovanje depozitov (FDIC) je v četrtek napovedala propad banke Washington Mutual in prodajo njenega premoženja ameriški investicijski banki JPMorgan Chase.
Zlom te leta 1889 ustanovljene banke s sedežem v Seattlu velja za doslej največji zlom v zgodovini ameriškega bančništva.
Banka Washington Mutual je propadla, njeno premoženja prodali ameriški investicijski banki JPMorgan Chase. JPMorgan Chase, ki je letos s prevzemom pred stečajem že rešil investicijsko banko Bear Stearns, bo za Washington Mutual odštel 1,9 milijarde dolarjev.
JPMorgan bo z nakupom prevzel depozite, premoženje in nekatere obveznosti propadle banke.
Banka Washington Mutual, največja hranilnica in posojilnica v ZDA, se je zlomila pod težo svojih slabih naložb, povezanih s hipotekarnim trgom, ki je lani zabredel v globoko krizo.Tečaj delnice banke se je letos znižal že za 85 odstotkov in že to je med analitiki sprožalo govorice, da bo Washington Mutual naslednja žrtev vse globlje finančne krize, ki se iz ZDA širi tudi v Evropo in druge finančne centre po svetu.
Tržna vrednost banke naj bi pred objavo propada znašala 2,9 milijarde dolarjev, po ocenah bonitetne agencije Standard & Poor's pa naj bi se njeni dolgovi gibali okrog dobrih 14 milijard dolarjev. Washington Mutual je sicer upravljala s 307 milijard dolarjev vrednim premoženjem, zaradi česar njen propad velja za največji v bančni zgodovini ZDA. Prej je to nezavidljivo mesto s 40 milijardami dolarjev premoženja zasedala leta 1984 propadla Continental Illinois National Bank.
Po pisanju časnika The New York Times so zanimanje za nakup Washington Mutual izkazali med drugim Citigroup, Wells Fargo, španski Banco Santander, HSBC iz Velike Britanije in TD Dominion iz Kanade. Predsednica FDIC Stella Blair sicer zagotavlja, da bodo vse stranke propadle banke, gre predvsem za fizične osebe in mala podjetja, zaščitili. Prehod pod okrilje druge banke naj bi bil tekoč, storitve naj bi potekale nemoteno.
Vendar pa propad banke Washington Mutual predstavlja poglobitev finančne krize, v kateri so se ZDA znašle po lani vznikli posojilni in nepremičninski krizi. Finančni trgi so se še posebej močno zamajali v septembru.
Ameriška vlada je samo v zadnjih tednih med drugim prevzela dve največji hipotekarni podjetji Freddie Mac in Fannie Mae, največjo zavarovalnico AIG, opazovala propad investicijske banke Lehman Brothers in prevzem Merrill Lyncha s strani Bank of America.
Prva večja žrtev ameriške hipotekarne krize pa je bila investicijska banka Bear Stearns, ki jo je JPMorgan Chase v soglasju z ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed) rešil pred stečajem z 1,4 milijarde dolarjev visokim prevzemom.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042209858

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 25 Feb 2011 21:33; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pon Sep 29, 2008 8:43 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 32

MORGAN STANLEY

/13/...zaradi najemanja svežih posojil, še zadnje neodvisne banke prehajajo pod nadzor bančnih regulatorjev: Embarassed

Mitsubishi UFJ kupil 21-odstotni delež v banki Morgan Stanley

Japonski Mitsubishi UFJ Financial Group bo za devet milijard dolarjev kupil 21-odstotni delež v ameriški investicijski banki Morgan Stanley.
Morgan Stanley je bila poleg Goldman Sachs Group ena od le še dveh preostalih neodvisnih ameriških investicijskih bank, ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) pa je nato obema pred kratkim odobrila preoblikovanje v bančna holdinga.
Zadnji dve neodvisni investicijski banki na Wall Streetu sta tako prešli pod nadzor bančnih regulatorjev, odprla pa se jima je pot do lažjega najemanja svežih posojil. Ameriški finančni sistem se je sredi septembra letos, po že več kot leto trajajoči nepremičninski in posojilni krizi, močno zamajal.
Vlada ZDA je zato predlagala sprejem 700 milijard dolarjev vrednega načrta za rešitev finančnega sistema. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042210366

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pon Sep 29, 2008 8:48 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

EVROPSKE BANKE

/13/...tudi banke v Evropi niso imune pred finančno krizo, ki je pljusknila iz ZDA: Embarassed

Finančna kriza začela majati tudi evropske banke: Težave v Nemčiji, Belgiji, Veliki Britaniji...

Finančna kriza se je v teh dneh iz ZDA, kjer je zdaj največ govora o usodi 700 milijard dolarjev vrednega načrta za rešitev finančnega sistema, preselila v Evropo.
Težave, ki se na finančnih trgih vlečejo dobro leto, so na kolena spravila več bank, tečaji delnic in cene nafte pa so so posledično potonile. ECB in Fed pa sprejemata nove ukrepe. Evropska centralna banka (ECB) in ameriška centralna banka sta podvojili količino dolarjev na bančnem trgu, in sicer s 120 milijard dolarjev na 240 milijard dolarjev.
Banki sta se za povečanje odločili zaradi velikega povpraševanja poslovnih bank po dolarjih, s čimer sta bili prisiljeni začasno podvojiti t.i. swap linije. Na razmere na finančnih trgih se je odzval tudi devizni trg, saj se je zaradi skorajšnjega glasovanja ameriškega kongresa o 700 milijard dolarjev vrednem "reševalnem načrtu" ameriškega predsednika Georga W. Busha za umiritev finančne krize dolar občutno podražil v primerjavi z evrom. Dolar je v primerjavi z evrom danes glede na petkovo vrednost pridobil 1,7 odstotka. Za evro je bilo danes popoldne potrebno odšteti 1,4362 dolarja, v petek 1,4613 dolarja.
V pričakovanju potrditve načelnega dogovora o 700 milijard dolarjev vrednem dogovoru o reševanju krize v ameriškem finančnem sistemu so se tečaji delnic na svetovnih borzah danes znižali. Zaradi strahu, da se bo kljub izdatnim finančnim sredstvom upočasnila gospodarska rast, pa se je pocenila nafta. Evropske borze so zašle v rdeče.
Tako je na nemški borzi v Frankfurtu vodilni indeks DAX popoldne izgubil 3,53 odstotka, indeks CAC 40 se je na pariški borzi znižal za 4,21 odstotka, indeks FTSE 100 na borzi v Londonu pa za 3,99 odstotka. Indeks ATX na borzi na Dunaju se je znižal za 6,14 odstotka, indeks MIBTel na borzi v Milanu za 4,13 odstotka, indeks SSMI na švicarski borzi pa za 3,35 odstotka.
Evropska borze so se danes odzvale predvsem na novico o delni nacionalizaciji finančne skupine Fortis s strani držav Beneluksa in na napoved britanske vlade, da bo nacionalizirala britansko hipotekarno banko Bradford & Bingley. Ponoči pa so že odobrili pomoč nemškemu koncernu Hypo Real Estate. V nedeljo je v finančnem svetu odjeknila novica, da so se demokrati in republikanci v ameriškem kongresu po enotedenskih pogajanjih dogovorili o načrtu, po katerem bo vlada od bank odkupila slaba posojila.
S tem naj bi dosegli, da bodo banke še naprej lahko posojale denar in se gospodarski cikel ne bo prekinil. Ameriški predsednik George Bush je dogovor pozdravil ter menil, da gre za "zelo dober osnutek zakona", ki bo preprečil zlom finančnega sistema. Predstavniški dom kongresa bo o načrtu odločal danes.
Dogovor predvideva, da finančni minister Henry Paulson nemudoma dobi 250 milijard dolarjev, 100 milijard dolarjev pa še, če bo predsednik Bush presodil, da so potrebni. Preostalih 350 milijard dolarjev naj bi se potrjevalo kasneje, po potrebi. Demokrati so dosegli, da se po petih letih izvajanja načrta pogleda, kdo je imel od tega korist, in ta bo moral dobičke vrniti v proračun. Kongresniki obeh strank so ob nasprotovanju administracije dosegli, da se direktorjem podjetij, ki prejmejo državno pomoč, omejijo plače in bonusi. Skorajda hkrati s tem pa so začele deževati novice o težavah evropskih bank.
Nemška centralna banka in finančni nadzornik BaFin sta v noči na ponedeljek sporočila, da so nemške banke HRE ponudile kredit v višini do 35 milijard evrov, ki bo tej hipotekarni banki pomagal iz težav. Mediji so pred tem poročali o hudih finančnih težavah HRE.
Višino primanjkljaja ocenjujejo na več deset milijard evrov. Po pisanju poslovnega časnika Financial Times Deutschland banki s sedežem v Münchnu zaradi likvidnostnih težav grozi celo stečaj. Irska hčerinska banka Depfa naj bi se za dolgoročne projekte, za katere je posodila denar, izredno kratkoročno refinancirala, kar zaradi nezaupanja na trgu ni več mogoče.
Belgija, Nizozemska in Luksemburg so v nedeljo obelodanili 11,2 milijarde evrov vreden načrt za rešitev bančnega in zavarovalniškega koncerna Fortis. Na hitro oblikovan načrt predvideva delno nacionalizacijo Fortisa. Vlade želijo na ta način v času po vsem svetu razširjajoče se finančne krize zagotoviti trdnost Fortisa, s tem pa varnost za varčevalce. V skladu s z načrtom bo Belgija prevzela 49 odstotkov belgijske enote koncerna, ki nastopa pod imenom Fortis Bank. Za to bo odštela 4,7 milijarde evrov. Nizozemska vlada bo pridobila 49-odstotni delež v nizozemski enoti, imenuje se Fortis Bank Nederland Holding, in za to odštela štiri milijarde evrov. Luksemburg pa bo 49 odstotkov družbe Fortis Banque Lukembourg kupil za 2,5 milijarde evrov.
Fortisove delnice so na borznem trgu v preteklem tednu izgubile skoraj četrtino vrednosti, predvsem zato, ker družba s svojimi zagotovili ni uspela pregnati skrbi vlagateljev glede njene likvidnosti. Samo v petek so se delnice pocenile za več kot 20 odstotkov. Nato pa je v petek prišlo še do nepričakovane novice o odstopu izvršnega direktorja banke Hermana Verwilsta. Njegovo mesto je še z istim dnem prevzel dosedanji vodja bančne enote Filip Dierckx.
V Evropski komisiji so se na to odzvali z besedami, da usklajeno delovanje ob delni nacionalizaciji Fortisa dokazuje, da evropski finančni sistem deluje. Predsedujoči Evropskemu svetu, francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je napovedal, da se bodo visoki predstavniki Evropske unije v prihodnjih dneh sešli na pripravah na globalni vrh, na katerem naj bi govorili o krizi na svetovnih finančnih trgih in med drugim pripravili temelje za nov mednarodni finančni sistem. Britanska vlada je napovedala nacionalizacijo britanske hipotekarne banke Bradford & Bingley. Kot so pojasnili na britanskem finančnem ministrstvu, bo država prevzela bankinih 50 milijard funtov (91 milijard dolarjev) posojil.
Vlada želi s tem ohraniti stabilnost britanskega finančnega sistema, je za britanski radio BBC povedal britanski finančni minister Alistair Darling.
"Stojimo za sistemom, da ga stabiliziramo - če bi dopustili propad banke Bradford & Bingley, bi to namreč destabiliziralo celoten sistem, posebej glede na to, kar se trenutno dogaja po svetu," je dejal.
Islandska vlada se je odločila za prevzem 75-odstotnega deleža v banki Glitnir. Za omenjeni delež v tej tretji največji islandski banki, ki se zaradi svetovne posojilne krize sooča z likvidnostnimi težavami, je odštela 600 milijonov evrov.
Nordijski bančni koncern Nordea ter danski banki Arbejdernes Landsbank in Spar Nord Bank pa bodo za skupno 108 milijonov dolarjev kupili 21 podružnic danske Roskilde Bank. Veliki premiki se nadaljujejo tudi v ZDA. Japonski Mitsubishi UFJ Financial Group je sporočil, da bo za devet milijard dolarjev kupil 21-odstotni delež v ameriški investicijski banki Morgan Stanley, ameriška zvezna agencija za zavarovanje depozitov FDIC pa je omogočila prevzem bančne dejavnosti banke Wachovia s strani Citigroupa.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042210324

/13/...vsepovsod dvigujejo bančne garancije za stanje na računih, vprašanje pa je ali bo sedanjih 22.000€ kritja v Slovenskih bankah dovolj, da bi komitenti ne odhajali drugam: Embarassed

Po Irski bančne garancije tudi v Grčiji

Potem ko je irski parlament v četrtek odobril zakon o finančni podpori oziroma kreditnih ustanovah, ki daje dveletno državno poroštvo za depozite in obveznice šestih največjih irskih bank, je danes grška vlada sprejela sklep, da bo garantirala za vse bančne depozite, ne glede na njihovo višino. V tej smeri pa je ukrepala tudi Velika Britanija. Grška vlada in centralna banka sta varčevalcem sporočili, da so njihovi prihranki kljub globalni finančni krizi varni, bančni sistem pa je stabilen. Grška vlada in centralna banka sta po poročanju ameriške tiskovne agencije AP varčevalcem danes sporočili, da so njihovi prihranki kljub globalni finančni krizi varni, bančni sistem pa je stabilen. Da bi vlada in centralna banka to dokazali, sta se odločili, da bo država garantirala vse bančne depozite. Po trenutni zakonodaji Grčija jamči za varnost depozitov do vrednosti 20.000 evrov. Kot je znano, je irski parlament v četrtek dal dveletno državno poroštvo bankam Allied Irish Bank, Bank of Ireland, Anglo Irish Bank, Irish Life and Permanent, Irish Nationwide Building Society in Educational Building Society. S tem 400 milijard evrov "težkim" poroštvom želi doslej gospodarsko hitro rastoča Irska, ki se je letos znašla v recesiji, zaščititi irske banke pred posledicami finančne krize. V Veliki Britaniji s to potezo niso zadovoljni, saj bi lahko sprožila odliv varčevalcev iz britanskih v irske banke. Prav zato je britanski regulator trga finančnih storitev danes sporočil, da bo s 7. oktobrom povečal garancijo za bančne depozite, tako da bo država jamčila za depozite do vrednosti 50.000 funtov (64.000 evrov). Doslej je bila ta meja postavljena pri 30.000 funtih (38.000 evrov) na osebo.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042211583

/13/...tokrat poteka reševalna akcija za finančno skupino FORTIS iz Beneluksa: Embarassed

EU regulatorji dovolili nacionalizacijo Fortisa

Evropski regulatorji so začasno dovolili nacionalizacijo finančne skupine Fortis s strani držav Beneluksa, s katero so vlade teh držav preprečile propad te družbe Evropski regulatorji so začasno odobrili reševanja belgijsko-nizozemske finančne skupine Fortis s strani držav Beneluksa.
S tem so regulatorji trga podprli začasno nacionalizacijo Fortisa s strani Belgije, Luksemburga in Nizozemske, s katero so vlade omenjenih držav preprečile propad te družbe.
Fortisu so države Beneluksa pomagale z 11,2 milijarde evrov Kot je znano, so Belgija, Nizozemska in Luksemburg minulo nedeljo objavile, da bodo z 11,2 milijarde evrov pomagale Fortisu. Tega je močno prizadela svetovna finančna kriza, ki jo je sprožil kolaps ameriškega trga drugorazrednih hipotekarnih posojil.
Države Beneluksa bodo pridobile 49 odstotkov dejavnosti banke v vsaki od držav Po dogovoru bodo države Beneluksa pridobile 49 odstotkov dejavnosti banke v vsaki od držav, in sicer bo Belgija prevzela 49 odstotkov belgijske enote koncerna, ki nastopa pod imenom Fortis Bank, za 4,7 milijarde evrov, nizozemska vlada bo pridobila 49-odstotni delež v nizozemski enoti Fortis Bank Nederland Holding za štiri milijarde evrov, Luksemburg pa bi 49 odstotkov družbe Fortis Banque Luksembourg kupil za 2,5 milijarde evrov. Nizozemska vlada pa je v petek sporočila, da bo poleg 49-odstotnega deleža v Fortis Bank Nederland Holding kupila tudi večino Fortisove dejavnosti na Nizozemskem, in sicer za 16,8 milijarde evrov. http://www.finance.si/225509/EU_regulatorji_dovolili_nacionalizacijo_Fortisa

/13/...končno je dana odobritev kritja za depozitne vloge do 50.000 €: Embarassed

EU bo jamstva za vloge zvišala na 50.000 evrov

EU: Potrjene smernice za Eurofisc, govora tudi o nižjem DDV Jean-Claude Trichet, predsednik ECB Države članice EU smo se danes dogovorile, da bomo zvišale jamstva za bančne vloge fizičnih oseb na najmanj 50.000 evrov, po potrebi pa se lahko države odločijo za še višjo mejo, je danes v Luxembourgu sporočil finančni minister Andrej Bajuk. Slovenija bo, če bo potrebno, zagotovila tudi neomejeno jamstvo, je zagotovil. Bančni sistem v Sloveniji ni v nikakršnih težavah, stroškov pa praktično ne bo, je učinek današnjega dogovora na Slovenijo pojasnil Bajuk.
Slovenija je namreč doslej zagotavljala jamstva za vloge varčevalcev v višini 22.000 evrov, pri čemer znaša povprečna vloga Slovenca okoli 4000 evrov, je dejal minister. Stabilnost bančnega sistema v Sloveniji je torej dobra, ne bi pa radi videli, da bi se težave zdaj pojavile samo zato, ker bi neka država blizu nas ponujala večje varstvo depozitov, kot jih potrebujemo mi, je povedal Bajuk.
To bi lahko povzročilo prenos sredstev iz Slovenije, je dodal. Namreč, varnost vlog je ena stvar, ki se bo uredila in kjer Slovenija stroškov ne bo imela, druga stvar pa so sistemske rešitve. Te bo treba najti na osnovi skupnih pristopov vseh 27 držav članic EU in Evropske centralne banke (ECB), da se bo ponovno povrnilo zaupanje v finančne trge, pojasnjuje Bajuk. "EU niso združene države," je tudi poudaril. "EU je 27 držav članic, ki imajo svoje odgovornosti in svoje pristojnosti. ECB in sistem evropskih centralnih bank sta doslej zelo dobro delovala (...), so pa posebnosti vsake države članice. Pri nas je bančni sistem zelo stabilen (...), dejstvo pa je, da smo vsi na eni in isti barki - ne le celotna Evropa, ampak tudi ZDA in druge celine sveta," je povedal Bajuk.
Nizozemska, Španija in Avstrija zvišale jamstva za vloge na 100.000 evrov Nizozemska in Španija bosta zvišali jamstva za bančne vloge fizičnih oseb na 100.000 evrov.
Za podoben korak se bo v kratkem odločila tudi Avstrija. Irska, Nemčija, Grčija in Portugalska so že napovedale, da bodo jamčile za vse bančne vloge. Podobno je storila tudi Danska.
Francija jamči za vloge do 70.000 evrov, Italija za nekaj več kot 100.000 evrov, Velika Britanija pa je zgornjo mejo dvignila s 35.000 na 50.000 funtov (nekaj manj kot 65.000 evrov).
Države članice EU so se sicer danes dogovorile za "usklajen odziv na ravni EU" na trenutno finančno krizo, poudarile pa so tudi, da lahko obstajajo tudi nacionalne posebnosti, zato lahko države odziv prilagodijo svoji individualni situaciji.
Predsedujoča, francoska ministrica za finance Christine Lagarde je sporočila, da so se sicer države odločile za minimum jamstev pri 50.000 evrih, veliko držav pa se odloča za jamstva v višini 100.000 evrov. Države so ob tem pozdravile namero Evropske komisije, ki bo kmalu predstavila predlog, ki bi nekako zbližal vse te različne sheme depozitov. Bančna situacija sicer potrebuje načelni pristop, ta pa obsega naslednje poudarke: intervencije na trgu morajo biti pravočasne in začasne; spoštovati je treba interese davkoplačevalcev; posledice intervencij morajo nositi vsi delničarji; če je potrebno, morajo imeti vlade možnost zamenjave vodstva oziroma uprave; vodilni ne smejo imeti nesorazmernih koristi, zato lahko vlade tudi posredujejo pri nagrajevanju; zaščititi je treba interese konkurentov, še posebej preko pravil državnih pomoči; izogniti se je treba vsem drugotnim učinkom. Ministri so tudi podprli pakt o stabilnosti in rasti, ki po besedah Bajuka ostaja "veljaven v celoti". Prav tako ostaja relevanten načrt Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve za večjo transparentnost in odgovornost v finančnem sektorju.

EU:

Potrjene smernice za Eurofisc, govora tudi o nižjem DDV
Finančni ministri EU so potrdili smernice o vzpostavitvi neformalne strukture za pospešitev sodelovanja med davčnimi oblastmi držav članic v boju proti utajam davka na dodano vrednost (DDV), imenovane Eurofisc. Ministri so govorili tudi o nekaterih davčnih temah. Sprejeli so smernice o vzpostavitvi Eurofisca, ki pomeni sistem zgodnjega opozarjanja in izmenjave informacij v primeru suma utaje davka. Eurofisc naj bi bil decentralizirano omrežje za izmenjavo informacij o goljufijah DDV med državami članicami, sledil pa bi štirim splošnim načelom: sodelovanje držav članic pri posameznih nalogah mreže je prostovoljno; sodelovanje pri izmenjavi informacij je aktivno; informacije, ki se izmenjajo, so zaupne; za sodelujoče ne bi pomenil dodatnega bremena. Eurofisc naj ne bi imel pravne osebnosti, njegovo delovanje naj bi bilo organizirano s sporazumom sodelujočih držav članic ob podpori Evropske komisije. Naloge te mreže bodo vzpostavitev večstranskega mehanizma za zgodnje opozarjanje v boju proti DDV goljufijam ter usklajevanje izmenjave informacij in dela sodelujočih držav članic. Zaključili so tudi z razpravo o nižjih stopnjah DDV na podlagi strnjene informacije komisije o javnofinančnem vplivu predlaganih nižjih stopenj DDV, njihovih prednostih in slabostih ter predloga izhodišč za nadaljnje delo. Finančni minister Andrej Bajuk je v razpravi poudaril, da Slovenija meni, da se nižja stopnja DDV lahko uporablja v omejenem obsegu, pri čemer mora biti državam članicam omogočena uporaba nižjih stopenj DDV glede na njihove politične cilje.
http://www.delo.si/clanek/68610

/13/...poleg selitve narodov, imamo sedaj aktualnejše selitve denarja v manj rizične banke, kar nedvomno državne so: Embarassed

Nemški varčevalci prihranke selijo v državne banke

Zaradi strahu pred propadom bank, nemški varčevalci svoje prihranke selijo v državne banke Nemški varčevalci zaradi bojazni o zanesljivosti naložb v zasebnih bankah svoje prihranke selijo v verigo državnih bank Sparkasse. Varčevalci prihranke selijo kljub temu, da država neomejeno jamči za vse prihranke, tako v zasebnih kot državnih bankah. V zadnjih dveh tednih so se vloge v 443 državnih hranilnicah povečale za več kot milijardo evrov, kar je enako zvišanju, ki ga običajno zabeležijo v celem letu, je po poročanju tujih tiskovnih agencij razvidno iz ankete nemškega časnika Bild. Hamburška Haspa, ki je največja med bankami Sparkasse, je zabeležila za več kot 500 milijonov evrov novih vlog. "Samo v ponedeljek smo pridobili 500 strank," je dejal šef Haspe Harald Vogelsang. "Naš bančni sistem je več let veljal za zastarelega," je dejal prvi mož državne Sparkasse Stefan Marotzke. Zaradi finančne krize pa je po njegovih besedah zdaj varnost postala pomembnejša, zato je povpraševanje po storitvah hranilnic večje.
http://www.finance.si/226188/Nem%B9ki_var%E8evalci_prihranke_selijo_v_dr%BEavne_banke

/13/...nekaj let bo brez dividend tudi Commerzbank: Embarassed

Zasebna nemška Commerzbank je kot prva zaprosila za državno pomoč Nemška banka Commerzbank je kot prva med večjimi nemškimi zasebnimi bankami zaprosila za državno pomoč. Banka, ki je v tretjem četrtletju poslovala z izgubo, bo iz posebnega sklada dobila 8,2 milijarde evrov kapitala in za do petnajst milijard evrov garancij, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Zaradi pomoči pa Commerzbank za letos in prihodnje leto ne bo smela izplačati dividend, v teh letih tudi ne bo smela namenjati dodatnih plačil zaposlenim, prihodki uprave pa bodo omejeni na petsto tisoč evrov. "Za uporabo paketa smo se odločili, ker je dober za banko, zaposlene in stranke. Banka bo tako zboljšala konkurenčnost," je dejal predsednik banke Martin Blessing. Kapitalska injekcija ne bo spremenila lastniških razmerij v banki; država ne bo aktiven delničar, ampak bo denar namenjen neposredno izboljšanju bankinega temeljnega kapitala. Blessing pravi, da banka trenutno ne potrebuje dodatnih garancij, da pa te ponujajo možnosti refinanciranja, če se bo stanje na trgih ponovno poslabšalo. Po njegovih besedah vključevanje Dresdner Bank, ki jo je Commerzbank konec avgusta prevzela za skoraj deset milijarde evrov, poteka po načrtu. Nemška vlada je odločitev Commerzbank pozdravila, saj da pomoč "krepi banko ter varuje delničarje, zaposlene in tudi kreditno oskrbo nemškega gospodarstva". Na odločitev se je pozitivno odzvala tudi borza: delnice banke so zjutraj poskočile za 12,5 odstotka. Commerzbank je v tretjem četrtletju zabeležila dvesto petinosemdeset milijonov evrov čiste izgube, medtem ko je v enakem obdobju lani zabeležila tristo devetintrideset milijonov evrov čistega dobička. Zaradi krize je banka izgubila več kot milijardo evrov; samo propad ameriške Lehman Brothers je Commerzbank stal tristo sedeminpetdeset milijonov evrov. Za vladno shemo za reševanje finančnega sektorja, ki vključuje za okoli osemdeset milijard evrov kapitalske pomoči in štiristo milijard evrov garancij, sicer ni velikega zanimanja. Zanjo so se odločile le deželne banke, prva je bila BayernLB, ki je zaprosila za 5,4 milijarde evrov pomoči, in nemška hipotekarna banka Hypo Real Estate.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042219127
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Nov 03, 2008 8:25 pm; skupaj popravljeno 5 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli