Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Feb 2011 19:30; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pon Sep 29, 2008 8:59 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NAJVEČJI ZGUBARJI

/13/...na strani 23 so objavljeni največji skladovski zaslužkarji, ki pa se lahko sedaj v času kriznih borznih prelevijo v svoje nasprotje in sicer med največje zgubarje: Shocked

Galerija: Menedžerji z največjimi izgubami Nekateri menedžerji so lani premoženje izgubljali tako hitro, da jim je vrednost povprečne slovenske mesečne plače pošla v nekaj sekundah Lansko leto je bilo za nekatere predsednike uprav naporno leto, nekateri so namreč tekom leta izgubili več premoženja, kot znaša skupno premoženje prvih nekaj najbogatejših Slovencev. V nekaj sekundah so izgubili povprečno slovensko mesečno plačo, za izgubo letnega zaslužek povprečnega Slovenca pa so porabili le nekaj več kot dve minuti. Forbsovo lestvico menedžerjev z največjimi izgubami si oglejte v spodnji galeriji.
http://www.finance.si/224897

1.SHELDON ADELSON
Las Vegas Sands
Premoženje: 15 milijard dolarjev
Lanska izguba: 13 milijard dolarjev
Hitrost: 411,95 dolarja na sekundo
Hitrost: 35,59 milijona dolarjev na dan
http://www.finance.si/galerije/543/5/

2.MIN KAO
Garmin
Premoženje: 1,8 milijarde dolarjev
Lanska izguba: 2,9 milijarde dolarjev
Hitrost: 91,90 dolarja na sekundo
Hitrost: 7,94 milijona dolarjev na dan
http://www.finance.si/galerije/543/4/

3.HAROLD SIMMONS Valhi
Premoženje: 5,1 milijarde dolarjev
Lanska izguba: 2,3 milijarde dolarjev
Hitrost: 72,88 dolarja na sekundo
Hitrost: 6,29 milijona dolarjev na dan
http://www.finance.si/galerije/543/3/

4.CHARLES ERGEN EchoStar
Premoženje: 8,1 milijarde dolarjev
Lanska izguba: 2,1 milijarde dolarjev
Hitrost: 66,77 dolarja na sekundo
Hitrost: 5,76 milijona dolarjev na dan
http://www.finance.si/galerije/543/2/

5.RUPERT MURDOCH
News corp.
Premoženje: 6,8 milijarde dolarjev
Lanska izguba: 2 milijardi dolarjev
Hitrost: 63,38 dolarja na sekundo
Hitrost: 5,47 milijona dolarjev na dan
http://www.finance.si/galerije/543/1/

/13/...Dodaja se še razširjen seznam vseh 25 največjih ameriških zgubarjev: Shocked

1. SHELDON ADELSON
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 24 milijard dolarjev Las Vegas Sands je v velikih težavah, saj so hazarderji zmanjšali svoje zapravljanje, ko se je končala veselica na Wall Streetu. Casinojski magnat je tako pred nedavnim vložil eno milijardo dolarjev svojega denarja, da bi pripomogel k boljšemu stanju podjetja.
http://www.mojevro.si/galerije/858/25/

2. WARREN BUFFETT
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 16,5 milijarde dolarjev Delnice Berkshire Hathawaya so v letošnjem letu zaradi finančne krize padle za 26 odstotkov. Vseeno pa so bile Buffettove delnice za 16 odstotkov boljše kot indeks S&P 500.
http://www.mojevro.si/galerije/858/24/

3. BILL GATES
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 12,3 milijarde dolarjev V letošnjem letu so delnice Microsofta padle za 45 odstotkov. Gates sicer še vedno ostaja eden izmed treh najbogatejših Zemljanov v letošnjem letu. http://www.mojevro.si/galerije/858/23/

4. KIRK KERKORIAN
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 11,9 milijarde dolarjev 91-letni vlagatelj je pred kratkim sporočil, da je prodal velik delež svojih delnic pri Fordu z veliko izgubo. Kerkorianova največja investicija, 53-odstotni delež v casinoju MGM Mirage, se je v letošnjem letu zmanjšal za 87 odstotkov.
http://www.mojevro.si/galerije/858/22/

5. LARRY PAGE
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 11,9 milijarde dolarjev Soustanovitelj Googla je lahko opazoval kar 59-odstotni padec svojih delnic v letošnjem letu. Page je eden od treh Googlovih milijarderjev, ki so se uvrstili na seznam 25 največjih izgubarjev letošnjega leta.
http://www.mojevro.si/galerije/858/21/

6. SERGEY BRIN
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 11,7 milijarde dolarjev Soustanovitelj Googla je lahko opazoval kar 59-odstotni padec svojih delnic v letošnjem letu, predvsem zaradi skrbi, da se bodo zaradi recesije prihodki od oglaševanja zmanjšali.
http://www.mojevro.si/galerije/858/20/

7. LARRY ELLISON
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 8,2 milijarde dolarjev Ellisonove delnice v programskem gigantu Oraclu so v zadnjih 11 mesecih padle za 28 odstotkov. Delnice drugega podjetja v katerem ima delež, NetSuite pa so letos padle za 79 odstotkov.
http://www.mojevro.si/galerije/858/19/

8. SUMNER REDSTONE
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 7,2 milijarde dolarjev Delnice v lasti Redstonovega podjetja so v letošnjem letu padle za 70 odstotkov, predvsem na račun podjetij Viacom in CBS. Stiska milijarderja pa se je stopnjevala oktobra, ko je moral prodati več milijonov delnic Viacoma in CBS-a po smešno nizki ceni, da bi zadovoljil posojilodajalce National Amusementa. Prejšnji mesec je prodal svoj 87-odstotni delež v skoraj propadli družbi Midway Games zasebnemu vlagatelju Marku Thomasu. http://www.mojevro.si/galerije/858/18/

9. STEVEN BALLMER
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 6,5 milijarde dolarjev Prizadeven Microsoftov izvršni direktor je eden od treh Vista milijarderjev, ki so se uvrstili na seznam največjih izgubarjev letošnjega leta. Microsoftove delnice so se letos znižale za 45 odstotkov.
http://www.mojevro.si/galerije/858/17/

10. CHARLES ERGEN
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 6,1 milijarde dolarjev Ergenov delež v Dish Network in Echostar so bile zaradi upada naročnin močno prizadete. V tretjem četrtletju so se prihodki Dish Networka znižali za 54 odstotkov. http://www.mojevro.si/galerije/858/16/

11. CARL ICAHN
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 5,1 milijarde dolarjev Odkar njegova podjetja kotirajo na borzi, se sooča s padci na trgih, vlagatelji pa se umikajo. Po zadnjih poročilih bodo vlagatelji v njegovem hedge skladu poravnali za približno 15 odstotkov sredstev. Sicer pa so delnice Ichan Enterprises L.P. od januarja padle za 62 odstotkov.
http://www.mojevro.si/galerije/858/15/

12. JEFF BEZOS
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 4,6 milijarde dolarjev Zmanjšanje potrošnje je oklestilo delnico Amazona za 49 odstotkov, kar pa je povzročilo milijardno izgubo tudi pri izvršnem direktorju in ustanovitelju Bezosu.
http://www.mojevro.si/galerije/858/14/

13. DAN DUNCAN
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 4,1 milijarde dolarjev Naftni in plinski magnati se še vedno lovijo zaradi strmega padca cen energentov konec poletja. Podobno je škodo utrpelo tudi Duncanovo podjetje. http://www.mojevro.si/galerije/858/13/

14. RUPERT MURDOCH
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 4 milijarde dolarjev Delnice News Corp. so v letošnjem letu padle za 60 odstotkov, saj je pomanjkanje oglaševalskih prihodkov močno načelo tudi delnice medij http://www.mojevro.si/galerije/858/12/

15. ERIC SCHMIDT
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 3,8 milijarde dolarjev Izvršni direktor Googla lahko samo opazuje, kako se je vrednost njegovih delnic v letošnjem letu zaradi skrbi, da se bodo zaradi recesije zmanjšali oglaševalski prihodki, zmanjšala za 59 odstotkov.
http://www.mojevro.si/galerije/858/11/

16. STEPHEN SCHWARTZMAN
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 3,8 milijarde dolarjev 234 milijonov delnic v Blackstone Groupu je bilo januarja vrednih 5,2 milijarde dolarjev. Do danes so delnice padle za 72 odstotkov in tako zmanjšale Schwarzmanov delež na 1,5 milijarde dolarjev.
http://www.mojevro.si/galerije/858/10/

17. MIN KAO
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 3,4 milijarde dolarjev Kljub naraščajočim prihodkom, so se vrednosti delnic izdelovalca navigacijskih naprav Garmin v letošnjem letu zmanjšale za 82 odstotkov. Danes je Kaov 20-odstotni delež vreden 770 milijonov dolarjev.
http://www.mojevro.si/galerije/858/9/

18. MICHAEL DELL
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 3,3 milijarde dolarjev Proizvajalec računalnikov se v tem času bori v padajoči tehnološki industriji. Delnice Della so se od januarja znižale za 56 odstotkov.
http://www.mojevro.si/galerije/858/8/

19. PIERRE OMIDYAR
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 3,2 milijarde dolarjev Ustanovitelj eBayja je izgubil več milijard zaradi 58-odstotnega padca delnic v letošnjem letu.
http://www.mojevro.si/galerije/858/7/

20. MATTHEW BUCKSBAUM z družino
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 2,9 milijarde dolarjev Delnice ustanovitelj General Growth Properties so izgubile 96 odstotkov vrednosti v zadnjih 12 mesecih, predvsem na račun zmanjšane potrošnje. V zadnjem četrtletju se je denarni tok znižal za 11 odstotkov. http://www.mojevro.si/galerije/858/6/

21. MICKY ARISON
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 2,6 milijarde dolarjev Turisti se zaradi varčevanja v zadnjem času raje odločajo za potovanje po celini kot s prestižno križarko Arison Carnival. Delnice so od januarja padle za 52 odstotkov.
http://www.mojevro.si/galerije/858/5/

22. PAUL ALLEN
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 2,6 milijarde dolarjev Nekdanja desna roka Billa Gatesa je ena od treh Microsoftovih milijarderjev, ki so se znašli na seznamu ameriških izgubarjev. Njihove delnice so namreč izgubile 45 odstotkov vrednosti.
http://www.mojevro.si/galerije/858/4/

23. GARY BURRELL
Izgubljeno premoženje v letu 2008: 2,6 milijarde dolarjev Enemu od dveh Garminovih direktorjev se je prav tako uspelo uvrstiti na seznam največjih izgubarjev v letošnjem letu. Burrellov delež v proizvajalcu navigacijskih sistemov se je letos znižal za 82 odstotkov
http://www.mojevro.si/galerije/858/3/

24. MAURICE "HANK" GREENBERG Izgubljeno premoženje v letu 2008: 2,3 milijarde dolarjev Kriza v zavarovalniškem gigantu AIG je prizadela tudi Greenbergovo premoženje. Nekoč večmilijardni delež je v enem letu upadel za 97 odstotkov na manj kot 100 milijonov dolarjev. http://www.mojevro.si/galerije/858/2/

25. CHARLES BARTLETT JOHNSON Izgubljeno premoženje v letu 2008: 2,2 milijarde dolarjev Delnice Franklin Resources, skupnega sklada Johnsona z njegovim polbratom Rupertom Jr., so v letošnjem letu padle za 46 odstotkov. Septembra je družba objavila še 21,5-odstotni 12-mesečni padec sredstev in vlagatelji so se začeli umikati v bolj varne naložbe. http://www.mojevro.si/galerije/858/1/
http://www.mojevro.si/233061/Najve%E8ji_ameri%B9ki_izgubarji
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Dec 21, 2008 9:53 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sre Okt 01, 2008 9:14 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES, PA JE!

/13/...nekateri pa nikoli ne vozijo avtomobile pisane na svoje ime, pa jih zaradi povzročenih prekrškov na koncu le dobijo: Shocked

Brazilec si je prislužil za 1,8mio$ kazni

Brazilska policija je končno ujela voznika kateri je državi dolžan 1,8mio$ neplačanih kazni za prometne prekrške, je objavil časopis O Globo.
Policija je ujela neimenovanega voznika v 12 let starem avtomobilu v Sao Paolu, na odprti mestni prometnici, na kateri se sicer dela veliko prekrškov. Ta neimenovani voznik je v sedmih letih dobil na desetine kazni zaradi prehitre vožnje, vožnje čez rdečo luč in ostalih prometnih prekrškov, policija ga tako nikoli do sedaj ni ujela tudi zaradi tega, ker ni imel vozila registriranega na sebe.
O Globo piše, da bodo njegov avtomobil, ki je vreden 6500 $, postavljen na dražbo, če v roku 90 dni prekrškar ne bo plačal svojo kazen.Kako bodo izterjali še preostalo kazen pa ni bilo objavljeno.
http://business.hr/Default2.aspx?ArticleID=b69dd98c-2215-4f56-83f3-a7da638f682f&open=four
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Okt 04, 2008 6:46 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Čet Okt 02, 2008 10:42 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

MANAGER LETA 2008

/13/...ponovno je bil podeljen laskavi naslov,ki gre tako prvič v roke medijskemu managerju direktorju Pro Plusa MARIJANu JURENEC: Laughing

Manager leta 2008 je direktor Pro Plusa Marijan Jurenec

Osrednji dogodek dvodnevnega jesenskega srečanja Združenja Manager v Mariboru je bila podelitev letošnje nagrade manager leta 2008. Upravni odbor omenjene organizacije, ki združuje slovenske managerje, je na večerni prireditvi v hotelu Habakuk nagrado letos podelil generalnemu direktorju družbe Pro Plus Marijanu Jurencu. Letošnji nagrajenec je zaznamoval zlasti slovenski medijski prostor kot soustanovitelj in direktor Pro Plusa, ki ga vodi od njegovega nastanka leta 1995.
Omenjena družba ustvarja dva vodilna komercialna televizijska programa, Pop TV in Kanal A, medijsko spletno stran 24ur.com, nelinearno televizijo poptv.si, številne specializirane spletne strani, od druge polovice leta 2008 pa ima v lasti tudi petinski delež TV Pika. V 13 letih delovanja je Pro Plus osvojil 70-odstotni tržni delež slovenskega televizijskega oglaševanja.
Po podatkih AGB Nielsen Media Research je Pop TV najbolj gledan televizijski program v Sloveniji, Kanal A pa je po gledanosti na tretjem mestu. V Pro Plusu so v zadnjih petih letih prihodki rasli s povprečno 12-odstotno stopnjo letno, čisti dobiček se je v istem obdobju dvigal s povprečno devetodstotno stopnjo.
Donosnost sredstev je lani presegla 22 odstotkov, čista dobičkonosnost prihodkov pa je bila skoraj 20-odstotna. Prihodki iz poslovanja za prvo polovico leta 2008 so presegli načrtovanih 28 milijonov evrov, v družbi pa ocenjujejo, da bodo do konca leta presegli načrtovanih 54 milijonov evrov prihodkov in presegli načrtovani dobiček.
Podjetje Pro Plus je bilo ustanovljeno kot skupna družba dveh slovenskih televizij in ameriške medijske korporacije CME, ki vlaga v lokalne komercialne televizijske projekte srednje in vzhodne Evrope. Znotraj CME je bil Jurenec leta 2005 imenovan za direktorja jadranske regije, ki pokriva območje nekdanje Jugoslavije.
Jurenec je prav tako član upravnega odbora CME, septembra letos pa je na podlagi dosedanjih uspehov postal direktor skupine za internet, v katero so vključeni vsi generalni in finančni direktorji internetnih enot CME. Mednarodno delovanja Marijana Jurenca na področju elektronskih medijev je dalj časa vidno tudi znotraj združenja komercialnih evropskih televizij ACT, kjer je trenutno njegov podpredsednik.
Sicer pa je Jurenec dejaven tudi na drugih področjih, saj mu teče drugi mandat predsednika Golf zveze Slovenije, revija Kapital ga uvršča med 100 najvplivnejših gospodarstvenikov, leta 2002 pa je prejel naziv oglaševalske osebnosti leta.
Nagrada manager leta je ena najprestižnejših nagrad v managementu, ki se podeljuje izjemnim vodstvenim delavcem glede na finančne rezultate, izvedbo najzahtevnejših izboljšav, skrb za prihodnost družbe in vodstvene kompetence.
O nagrajencu odloča posebna komisija, ki ji med leti 2005 in 2009 predseduje direktorica Trima Trebnje Tatjana Fink, v njej pa so še direktorica Adria Mobila Sonja Gole, ljubljanski župan Zoran Janković, predsednik uprave časnika Dnevnik Branko Pavlin, prvi mož MIK Slovenija Sebastijan Piskar, predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti in izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042211365

***** ISKRENE ČESTITKE *****
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Okt 19, 2008 6:51 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Čet Okt 02, 2008 10:50 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

WARREN BUFFETT

/13/...vredno si je zapomniti, da se kupuje tudi takrat, ko si drugi tega ne morejo privoščiti: Idea

Buffett kupil še General Electric

Warren Buffett kupuje, ko si drugi tega ne morejo privoščiti, po Goldman Sachsu je zdaj s tremi milijardami dolarjev vstopil še v lastništvo General Electrica Warren Buffett v času krize uspešno širi svoj portfelj.
Ameriški tehnološki velikan General Electric (GE) potrebuje svež denar zato na trg pošilja za 15 milijard dolarjev svojih delnic, poroča Reuters. Tri milijarde dolarjev bo v to vložila družba Berkshire Hathaway, ki je v lasti enega najbolj znanih ameriških vlagateljev, Warrena Buffetta.
»Cene so zdaj [v času krize, op. a.] veliko bolj smiselne,« je dejal Buffett. General Electric denar potrebuje za zagotavljanje likvidnosti in tudi za možne prevzeme v času padanja delnic.

*** "Dobro je biti pohlepen, ko so drugi prestrašeni,in prestrašen ko so drugi pohlepni"

Spomnimo, da je Buffett že prejšnji teden kupil pet milijard dolarjev vreden delež v banki Goldman Sachs. »Dobro je biti pohlepen, ko so drugi prestrašeni in prestrašen, ko so drugi pohlepni,« so njegove besede. Buffett si nakupe lahko privošči tudi v času kreditne krize, saj je imel ob začetku leta prostih za več kot 44 milijard dolarjev sredstev, poroča Bloomberg. http://www.finance.si/225293/Buffett_kupil_%B9e_General_Electric

/13/...kako preprosto zvenijo njegove besede:

Milijonar Warren Buffet:
"Delnice kupujem, ko jih drugi na veliko prodajajo. Warren Buffet, ameriški multimilijonar, ki mu pravijo tudi največji investitor vseh časov in borzni čarodej, je v kolumni za New York Times pojasnil, kako sam ravna takrat, ko borzni indeksi padajo...

Warren Buffet, človek, ki se je na položaj najbogatejšega človeka na svetu "zavihtel" prav s spretnim investiranjem na borzi, je po pisanju revije Forbes tudi najbogatejši človek na Zemlji.

Buffet, eden od največjih filantropov našega časa, je v svoji kolumni zapisal, da prav zdaj, v času, ko vsi prodajajo delnice, zaradi izjemno atraktivnih cen slednje kupuje. Čeprav je v svojem osebnem portfelju do sedaj imel večinoma ameriške obveznice, slednje zdaj nadomešča z delnicami. Svojo vlagateljsko filozofijo je razložil takole: „"Be fearful when others are greedy, and be greedy when others are fearful." (Boj se, ko so vsi drugi pohlepni, in bodi pohlepen, ko se vsi drugi bojijo). Buffet pravi, da je strah, da bi lahko nekatera od vodilnih ameriških podjetij propadla, neutemeljen. Pojasnjuje, da bodo mnoge utrpele padec dobičkov, kar se je v preteklosti že dogajalo, vendar bo večina od njih čez 5, 10 ali 20 let ustvarila nove rekordne dobičke. Pravi tudi, da se bodo spremembe na borzne tržišču zgodile prej, preden se bo gospodarstvo znova obrnilo v rast. Po njegovem vsako odlašanje lahko povzroči, da bo za investicije prepozno. Borza namreč prehiteva realni sektor. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042215399

NEKAJ MODROSTI WARRENA BUFFETTA

*** Kar počne pametni na začetku, počne norec na koncu.
*** Prvo pravilo je, da nikoli ne izgubljajte denarja.
Drugo pravilo pa je, da nikoli ne pozabite prvega pravila.

*** Izvedeni finančni instrumenti so finančna orožja množičnega uničenja. *** Delnice niso le papirji.Predstavljajo lastništvo podjetja.Torek ko razmišljate o nakupu delnic, razmišljajte kot možni lastnik.Tržna nihanja imejte za prijatelje, ne za sovražnike.Iz neumnosti raje povlecite dobiček, ne pa da v njej sodelujete.
*** Če ob nakupu delnice ne razmišljate o tem, da bi jo lahko držali deset let, o naložbi ne razmišljajte niti deset minut.
http://www.finance.si/227283/Ko_kriza_grozi_se_Buffettu_smeji http://www.finance.si/228553/Warren_Buffett_izgubil_13_milijard

/13/...še vedno so možna presenečenja: Idea

Galerija: Česa niste vedeli o Warrenu Buffettu

Kot mladenič je Warren Buffett bil slab učenec, pobegnil je od doma in redno kradel v lokalni trgovini Ko je njegov oče opazil vedno večjo zbirko ukradenih žogic za golf v njegovi omari, mu je postavil ultimat. To ga je streznilo... Vstopite v spodnjo galerijo in si oglejte osem dejstev, ki jih še niste vedeli o Warrenu Buffettu.
Galerija: 8 stvari, ki jih niste vedeli o Warrenu Buffettu

1.UPORNIK
"Bil sem prava nadloga," o svojih otroških časih zdaj pripoveduje Buffett. Z dvanajstimi leti se je iz Omahe preselil v D.C., ko so njegovega očeta izvolili v kongres. Spoprijateljil se je z napačnimi in počel slabe stvari. V šoli je imel slabe ocene. V lokalni trgovini pa je kradel športno opremo. Ko je oče našel nakradene stvari ga je postavil pred dejstvo kar ga je spametovalo.
http://www.finance.si/galerije/707/1/

2.V SREDNJI ŠOLI JE KUPIL KMETIJO
Ko se je lovil v srednji šoli je že začel s svojo poslovno potjo. S prenašanjem dokumentov je zaslužil že dva tisoč dolarjev (kar velika količina denarja v takratnih časih). Tako je za 1.200 dolarjev kupil dobrih 16 hektarjev veliko kmetijo. Ker ni bil ljubitelj fizičnega dela je najel delavca.
http://www.finance.si/galerije/707/2/

3.HARVARD GA JE ZAVRNIL
Z devetnajstimi leti se je želel vpisati na poslovno šolo na Harvardu. Z odličnim znanjem delniškega trga je bil prepričan da bo sprejet, vendar mu je univerz zavrnila prijavo. Ko je pregledoval alternativne možnosti je spoznal investitorja Benjamina Grahama na Columbiji. S katerim je imel do konca njegovega življenja tesen stik.
http://www.finance.si/galerije/707/3/

4.SKORAJ JE PRODAL BERKSHIRE HATHAWAY
Skoraj je prodal Berkshire Hathaway za 11,50 dolarje za delnico. Danes je njegovo investicijsko podjetje Berkshire Hathaway vredno okoli 117.000 dolarjev za delnico. V šestdesetih pa je bilo to tekstilno podjetje, ki ga je skoraj prodal. Z direktorjem podjetja je že sklenil gentlemanski dogovor, da mu podjetje proda za 11,50 za delnico. Ko pa je direktor želel kasneje ceno nižati še za 12 centov, je Warren spremenil mnenje. Kupil preostali delež in ga odpustil.
http://www.finance.si/galerije/707/4/

5.NJEGOVA NAJVEČJA NAPAKA
"Ne bi se smela zgoditi. Bila je moja največja napaka," sedaj pravi Buffett o tem kako je njegova prva žena zapustila njun dom v Nebraski in se preselila v Kalifornijo leta 1977. Takrat je bil Warren že zelo bogat z okoli 72 milijoni dolarjev. Vendar pa je bil še naprej osredotočen na njegovo naslednjo veliko investicijo. Tako je žena pristala na drugem mestu. Kar sedaj, kljub dobremu odnosu z njo, res obžaluje
http://www.finance.si/galerije/707/5/

6.BIL JE PEPSI MOŽ
Buffettova ljubezen do Coca Cole je poznana vsem, vendar pa je bil sprva ljubitelj Pepsi. Pogosto je spil štiri do pet pijač Pepsi na dan. Za 50. rojstni dan je prijel celo torto v obliki Pepsi six packa. Na stran Coca Cole je prestopil 1987, ko mu je prijatelj predstavil novo kolo z okusom češnje. Všeč mu je bila tudi njihova delnica, ki je bila zaradi vojne s Pepsijem zelo zbita. Do konca leta 1988 je Buffett in Berkshire Hathaway kupil skoraj 14 milijonov delnic Coca Cole.
http://www.finance.si/galerije/707/6/

7.FOKUS Kot otrok si je je leta 1941 zadal cilj da postane milijonar do 35. To je izpolnil in se ni ustavil. Na enem izmed banketov so ga vprašali kateri njegovi lastnosti se mora najbolj zahvaliti, za takšen uspeh. Odgovoril je, da je to fokus. Poleg njega je na tej večerji enako odgovoril tudi Bill Gates. http://www.finance.si/galerije/707/7/

8.POLOMIJE
Z okoli 50 milijardami premoženja, je očitno, da je Buffett pri izbiri investicij ležal večkrat pravilno kot narobe. Kljub vsemu se je večkrat tudi pošteno opekel. Konec 80. je investiral v US Air, malo za tem je vrednost delnice strmoglavila in se ni več pobrala.
http://www.finance.si/galerije/707/8/

/13/...kako smo podcenjevali in še podcenjujemo recesijo nam prikaže tudi pogled STROKOVNJAKA STROKOVNJAKOV, ki še vedno išče učinkovite recepte in zdravila: Idea

Buffett: Nihče ne ve, kako se boriti z recesijo

Medtem ko države po svetu pripravljajo finančne ukrepe za boj proti krizi, ameriški vlagatelj Warren Buffett opozarja, da nihče v resnici ne ve, kateri ukrep je pravilen Medtem ko celi svet išče rešitve za finančno krizo, ki je povzročila recesijo, si malokdo upa priznati, da je nemogoče vedeti, kakšen ukrep je najboljši v trenutni situaciji, razen Warrena Buffetta, piše Business.hr. Evropa se je že odločila za precejšnjo finančno injekcijo, da bi spodbudila gospodarstvo, ameriški predsednik Barack Obama pa pripravlja 825 milijard dolarjev vreden paket pomoči. Milijarder Warren Buffett ob tem opozarja, da nihče v resnici ne ve, kateri ukrep je pravilen. Z vso močjo proti krizi Kot je v intervjuju za ameriško javno televizijo priznal Buffett, je prevladala odločitev, da se proti krizi deluje z vso močjo in vsemi mogočimi ukrepi ne glede na to, da se ne da predvideti njihovih posledic. Borba z ognjem Buffett sicer podpira Obamov paket pomoči, a opozarja, da ljudje ne morejo pričakovati odgovorov, ki jih lahko da samo Superman. „Vse kar vemo je, da moramo shajati z vsem, kar imamo,“ je dejal ameriški vlagatelj in pojasnil, da je to kot borba u ognjem. Buffett ob tem še dodaja, da bi bilo napačno le, če ne bi storili nič, in zaključuje, da bodo ukrepi izzvali nove probleme, ampak da je tako z vsem, kar počnemo. http://www.finance.si/235822/Buffett_Nih%E8e_ne_ve_kako_se_boriti_z_recesijo

/13/...tudi borzni guru nima vedno srečne roke: Idea

Buffett izgubil 18 milijard dolarjev
Vrednost sklada Berkshire Hathaway, v lasti ameriškega vlagatelja Warrena Buffetta, je v zadnjem lanskem četrtletju padla z 69,89 milijarde dolarjev na 51,87 milijarde dolarjev Sklad Berkshire Hathaway ameriškega vlagatelja in multimilijarderja Warrena Buffetta je v zadnjem lanskem četrtletju izgubil 25 odstotkov vrednosti in je bil 31. decembra lani vreden »samo« 51,87 milijarde dolarjev, piše CNN Money.
Po podatkih, ki jih je sklad predal ameriški ATVP, je skupna vrednost Buffettovega sklada v primerjavi z lanskim septembrom, ko je znašala 69,89 milijarde dolarjev, nižja za 18 milijard dolarjev. Izgube večinoma v finančnem sektorju Večina izgub je povezanih z Buffettovimi investicijami v finančnem sektorju. Tako se je vrednost deleža Berkshire Hathaway v Bank of America v zadnjem lanskem četrtletju več kot prepolovila - padla je z 175 na 70,4 milijona dolarjev. Padec je doživela tudi vrednost deleža Buffettovega podjetja v Wells Fargo in Sun Trust Banks . Buffett v zadnjem četrtletju zelo aktiven Buffett je bil v prejšnjem četrtletju zelo aktiven. Njegovo podjetje je vložilo v Nalco Holding , ki se ukvarja s prečiščevanjem vode. Buffettov delež v omenjenem podjetju je 31. decembra znašal več kot sto milijonov dolarjev. Berkshire Hathaway je prav tako povečal delež v proizvajalcu elektrike NRG Energy , kupil 19 milijonov delnic Constellation Energy Group in prodal okoli štiri milijone delnic energetskega giganta ConocoPhilipsa .
http://www.finance.si/238525/Buffett_izgubil_18_milijard_dolarjev

/13/...vse naložbe se pa tudi njemu ne posrečijo: Idea

Tudi Buffett dela napake Z le eno naložbo je Warren Buffett v času krize izgubil 2,6 milijarde dolarjev Warren Buffett razpolaga z 25,5 milijarde dolarjev denarja, s katerim bo še naprej kupoval podcenjene delnice, ki bodo po koncu krize po njegovem mnenju znova poskočile. Ameriški milijarder Warren Buffett meni, da se bo gospodarstvo upočasnjevalo še letos in mogoče še dlje, preden bo začelo okrevati po največjem padcu, ki ga je doživel, piše Bloomberg. 'Sistem je izkoristil človeški potencial' »Delnice in gospodarstvo bodo okrevali in najboljši časi za ZDA so še pred nami,« je prepričan Buffett. Kot pravi, bo recesijo izkoristil za nove investicije preko njegove družbe Berkshire Hathaway . »Sedanji sistem je izkoristil človeški potencial, kot ga ni noben drug sistem in tako bo tudi v prihodnje,« še dodaja. »Ameriški indeks S&P 500, ki združuje vse veje gospodarstva, bo po mnenju Buffetta rasel tudi v v treh četrtinah v naslednjih 44-ih letih, tako kot je bilo to od leta 1965, ko je prevzel vodenje družbe Berkshire Hathaway. Vrednost indeksa se je lani znižala za 38 odstotkov, kar je največji padec po letu 1937. Buffett razpolaga z milijardami dolarjev »Všeč so nam taki padci cen, če imamo na razpolago sredstva za povečanje deležev,« je v svojem letne poročilu zapisal Buffett. » Lahko govorimo o delnicah ali nogavicah, rad kupujem blago, ki je podcenjeno.« Berkshire je ob koncu leta razpolagal s 25,5 milijarde dolarjev denarja. Berkshire je v času krize povečal deleže tudi v družbah Posco , tretjem največjem azijskem železarju, in Sanofi-Aventis , drugem največjem francoskem farmacevtu.

*** Buffett je tudi neformalni svetovalec ameriškega predsednika Baracka Obame. Nakup naftne družbe pred pokom naftnega balona Buffett pravi, da je naredil veliko napako, ko je takrat, ko so bile cene nafte najvišje, kupil delnice naftne družbe ConocoPhilips . Za preostali delež v družbi je Buffet namreč plačal 7,01 milijarde dolarjev, konec decembra pa je bila vrednost le še 4,4 milijarde dolarjev. Med napakami, ki so se pokazale v času krize, sta bili tudi investiciji v irske banke, v katere je vložil 244 milijonov dolarjev, njihova vrednost pa se je zmanjšala za 89 odstotkov. Buffett je iz propadajočega tekstilnega podjetja, kar je bil Berkshire pred njegovim prevzemom, ustvaril 120 milijard dolarjev vreden holding, ki se ukvarja tako z izdelovanjem sladoleda kot tudi proizvodnjo elektrike. http://www.finance.si/239457/Tudi_Buffett_dela_napake
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Mar 01, 2009 9:06 pm; skupaj popravljeno 8 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pet Okt 03, 2008 1:46 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

TRANZICIJSKI MALI DELNIČARJI

/13/...tako kot je bilo že velikokrat zapisano na forumu, so zdaj tudi vrle glave ugotovile, da le ni vse tako, kot naj bi bilo in da so pri tem najbolj opeharjeni mali delničarji: Embarassed

Mali delničarji so potegnili kratko

Slovenski model privatizacije je lastnino prestavil zgolj iz enega kupa na drugega od države k menedžerjem Finančna kriza bo otežila odplačevanje kreditov za menedžerske odkupe, morebitne nezmožnosti vračanja kreditov pa ne bo pomagala reševati država, ampak državne banke, ki so kredite odobrile.
"Lahko je po petnajstih letih ocenjevatislovensko privatizacijo, ob njeni uvedbi pa je bilo treba najti model, ki bi bil primeren za Slovenijo.
Delničarji smo bili vsi državljani, mnogi neuki in jasno je bilo, da bo lastnina na koncu pristala pri peščici in v rokah tistih, ki so znali z njo upravljati," je na včerajšnji okrogli mizi v okviru jesenskega srečanja Združenja menedžer v mariborskem hotelu Habakuk dejal dr. Borut Bratina, z Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru.
Jože P. Damijan, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pa je dodal, da smo s tem lastnino le prestavili iz enega kupa na drugega od države k menedžerjem. "Po letu 2004 se je država spet bolj vmešavala v gospodarstvo, nazadnje pa smo odkrili tajkunizacijo, ko se je zgodilo več menedžerskih odkupov, a zgodili so se deset let prepozno," je dejal Jože P. Damijan.
Jani Soršak, direktor Urada za varstvo konkurence, se je vprašal, ali bodo v luči finančne krize menedžerji sposobni sfinancirati menedžerske odkupe: "Srčno upam, da, sicer nas bo to vse prizadelo, tako državo kot menedžerje. Jasno pa je, da so pri privatizaciji najkrajšo potegnili mali delničarji," je dejal Soršak.
Misli, da bo morala tem podjetjem spet pomagati država, da morala morda celo kupovati njihove delnice, je Soršak dodal: "Ne bo treba, država je že v teh podjetjih, saj so menedžerske odkupe financirale državne banke." Jože Mermal, predsednik uprave BTC, ki je 13-odstotni lastnik BTC(ostali delež imajo menedžment in zaposleni), je dejal, da si ne želi povečati deleža, ker je to tudi odgovornost do družbe.
"Pri menedžerskem odkupu je pomembno poznati bodoči denarni tok. Če bo prišlo do recesije, bomo del plače izplačevali tudi v delnicah," je dodal. Na negotovo prihodnost menedžerskih odkupov v Istrabenzu in Pivovarni Laško v sedanjih kriznih časih je opozoril tudi Jože P. Damijan, odplačevanje kreditov lahko povzroči zmanjšanje investicijskih vlaganj in s tem zmanjšan razvoj podjetij.
http://www.vecer.com/clanek2008100305366523

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Pet Okt 03, 2008 9:54 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PROBLEMATIČNI BANČNI KOMITENT

/13/...problematika nejemanja kreditov, brez jasno zastavljenih pogodbenih obveznostih, ob pomanjkljivih predstavitvah produktov, lahko ob spremembah na finančnem trgu, postanejo ozko grlo za tistega, ki jih je najel in začne se začaran krog. Saj je obenem tudi jasno, da je ob sklepanju pogodbe na banki, komitent vedno v podrejenem položaju, saj naj bi sprejel tiste pogoje ki mu jih banka ponudi: Embarassed

BANČNI SPORI ALI KO PODPIŠEŠ POGODBO, IMA BANKA VEDNO PRAV

Donkihotovski boj z banko
Bralcu se je odločitev za posojilo z ugodnejšo obrestno mero maščevala - Menjalni tečaj, zapisan v pogodbi, za banko ni bil zavezujoč - Ker ni pristal na pokritje tečajne razlike, je ostal brez kredita, grozi pa mu še prodaja nepremičnin pod hipoteko Banke so gotovo ena najpomembnejših ustanov v vsaki državi in brez njih nikakor ne gre. Z njimi pa včasih tudi ne gre prav gladko. Tako je ljudstvo že zdavnaj hudomušno ugotovilo, da nam banke najraje posodijo dežnik, ko sije sonce, in ga terjajo nazaj, takoj ko začne deževati. Ali pa da kredit odobrijo le, če jim uspeš dokazati, da ga pravzaprav sploh ne potrebuješ. Še nekoliko slabše mnenje o eni izmed bank ima po nedavni izkušnji naš bralec Janez Zupan.
Lansko poletje se je odločil, da bo zaradi naraščanja Euribora (referenčna obrestna mera za posojila v evrih) spremenil evrski kredit, ki ga je pol leta prej najel pri Volksbank - Ljudski banki, v švicarske franke, pri čemer je obrestna mera ugodnejša.
Za to je bilo treba skleniti novo pogodbo o najemu posojila v švicarskih frankih, s katerim bi se poplačal preostanek (blizu sto tisoč evrov) posojila. "Vse bi bilo v redu, če bi banka ob sklenitvi nove pogodbe takoj sama sebi poplačala prvo kreditno pogodbo, a tega niso storili. Ko sem jih po slabih dveh mesecih le pripravil, da bi to storili, pa so ugotovili, da je zaradi okrepitve tečaja švicarskega franka v primerjavi z evrom nastala tečajna razlika v višini približno 1800 evrov.
To razliko, ki je nastala zaradi njihove zamude ali zavlačevanja, so hoteli naprtiti meni. A tega niso mogli, saj sem ob podpisu pogodbe izrecno zahteval, da se zapiše tudi menjalni tečaj in točen znesek kredita. Imel sem namreč slabo izkušnjo iz prve pogodbe, ko tečaja niso navedli, nato pa mi ob zamenjavi tolarja z evrom obračunali kredit po tečaju na dan koriščenja kredita in ne na dan podpisa pogodbe, tako da je prišlo do razlike v mojo škodo," razlaga Zupan.
Spor zaradi tečaja A čeprav se naš bralec na kreditne pogodbe očitno spozna bolje kot večina navadnih smrtnikov, za svojo previdnost in tudi malce jasnovidnosti o gibanju tečaja ni bil ravno nagrajen. Nasprotno.
Zadeva se je končala tako, da je ostal brez kredita oziroma ga mora takoj vrniti. Nabralo se mu je tudi kar nekaj stroškov, od zamudnih obresti do notarskih in odvetniških stroškov. Kako je torej prišlo do takega zasuka?
"Dobra dva meseca po sklenitvi pogodbe so me iz banke obvestili, da od nje odstopajo, ker da nisem izpolnil vseh zahtevanih pogojev za koriščenje kredita v švicarskih frankih.
Res je, da jim nisem želel izročiti menične izjave, dokler mi sami ne vrnejo menične izjave iz prve pogodbe, vendar je bila ta izjava le eden od instrumentov za zavarovanje kredita, saj je bil zavarovan tudi s hipotekama. Prepričan sem, da so le iskali dlako v jajcu, potem ko so ugotovili, da ne morejo name prevaliti 1800 evrov tečajne razlike. Ogoljufati pa me niso mogli, saj sta bila na mojo zahtevo v pogodbi natančno navedena menjalni tečaj in znesek kredita," trdi Zupan.
Z odstopom banke od nove pogodbe (za katero je odštel tudi 700 evrov pri notarju) se ni hotel kar sprijazniti. Vztrajal je, naj banka pri poplačilu prvega kredita z drugim upošteva tečaj z dne sklenitve pogodbe, sam pa je odplačeval prihajajoče mesečne obroke starega evrskega posojila malce po svoje. "Plačeval sem jim le obroke glavnice, obračune obresti pa sem zavračal, ker niso bili obračunani po drugi pogodbi, ampak po prvi, kjer so obresti višje (6- namesto 4-odstotne). Sporočil sem jim, da bom obresti plačal takoj, ko mi jih bodo pravilno izračunali," pojasnjuje Zupan. Vmes se je seveda zatekel tudi k odvetnikom in nazadnje k medijem, kakšne sprave z banko pa ni bilo. Še več. Maja letos so mu iz banke sporočili, da zaradi neplačila zapadlih obveznosti (na račun neplačanih obresti naj bi se jih nabralo za več kot 4000 evrov) odstopajo tudi od stare evrske pogodbe in zahtevajo takojšnje vračilo kredita v višini 99.000 evrov, drugače mu grozi prodaja zastavljenih nepremičnin (česar doslej sicer niso uresničili). Pogodba ne zaleže In kako spor vidi druga stran, torej Volksbank - Ljudska banka? Pravzaprav o zadevi niso ravno zgovorni.
"Banka ima v politiki svoje skupine zapisano, da je dolžna spoštovati zaupen odnos med stranko in banko ter da o tem javno ne daje nobenih izjav. Poleg tega je na podlagi zakona o bančništvu dolžna kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine o stranki," nam je sicer prijazno, a odločno odgovoril Leon Šikovec, vodja marketinga in komunikacij.
"V danem primeru gre za različen pogled na izpolnitev pogodbenih obveznosti. Banka pri vsaki pogodbi gleda, da so izpolnjene prav vse sestavine pogodbe in ne le bistveni dokumenti po mnenju stranke," je bilo vse, kar nam je povedal o konkretnem primeru. Kaj pa izvirni greh, torej neupoštevanje menjalnega tečaja, ki je bil zapisan v pogodbi?
"Le na splošno lahko povem, da se menjalna tečaja na dan sklenitve pogodbe in na dan koriščenja kredita praviloma vselej razlikujeta, saj je med obema datuma časovni zamik, da stranka vmes lahko uredi vse potrebno za koriščenje kredita in s pogodbo pride do potrdil o zavarovanju in drugih dokumentov. Ker se tečaj dnevno spreminja, je ob koriščenju kredita lahko bistveno drugačen. To je pač tveganje, ki ga prinaša kredit v švicarskih frankih. Poleg tveganja glede gibanja obrestne mere je pri takih posojilih še tečajno tveganje, na kar stranke vselej opozorimo," pravi Šikovec, ki tako zavrača očitek, da bi si banka že prej in po prejšnjem tečaju morala pokriti evrsko posojilo. In kaj o ustreznosti poslovanja banke menijo pri Banki Slovenije (BS), ki nadzoruje ustreznost poslovanja bank pri nas?
Na naše vprašanje, ali je banka upravičena terjati tečajno razliko, ki je nastala v času med sklenitvijo pogodbe in koriščenjem kredita, so se odgovoru pričakovano izognili,
"ker se BS ne opredeljuje do vprašanj o konkretnem poslovnem razmerju". Se je pa banka vseh naših bank vendarle takoj odzvala in od Volksbank terjala pojasnilo o spornem primeru. Kot je razbrati iz odgovora BS, ki ga je prejel bralec, jih je pojasnilo zadovoljilo. "Odgovor banke ocenjujemo kot celovit in korekten - ob predpostavki resničnosti navedb, da kljub večkratnim opozorilom niste predložili ustreznih listin za zavarovanje posojila.
Resničnosti teh navedb ne moremo preverjati, saj bi to dejansko pomenilo preiskovanje morebitnega kaznivega dejanja, za kar BS ni pristojna. Iz navedb banke in informacij o sporni zadevi pa ne vidimo razlogov za sum kakršnegakoli kaznivega dejanja."
Razočarani stranki, ki zanika, da bi jo večkrat opozorili na neizpolnitev vseh pogojev, so predlagali, da se obrne na poravnalni svet pri Združenju bank Slovenije ali na sodišče, saj BS ni pristojna odločati v sporih med bankami in strankami ali preiskovati morebitnih kaznivih dejanj. "Vsekakor jih nameravam tožiti. Brez predhodnega poziva k izpolnitvi vseh obveznosti sploh ne bi smeli enostransko odstopiti od pogodbe, saj sem izpolnil bistvene obveznosti, kot je vpis hipoteke v zemljiško knjigo. Poleg povrnitve teh stroškov bom zahteval tudi povrnitev škode zaradi napačno obračunanih obresti in tečaja," je odločen Zupan, ki pa najprej namerava - najeti nov kredit, da bo povrnil prejšnjega in rešil zastavljene nepremičnine pred prodajo. Kajpak pri drugi banki. Brez bank in kreditov torej res ne gre, a na srečo vsaj izbire ne manjka.
http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/tema_tedna/1042210636
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Maj 15, 2009 7:27 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sob Okt 04, 2008 7:09 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

NAJ ŽENSKE

/13/...v ameriški reviji Fortune, je bilo objavljenih TOP 10 ameriških podjetnic: Laughing

Galerija: Najbolje plačane ženske
V galeriji si oglejte 10 najbolje plačanih žensk v ZDA v lanskem letu Revija Fortune vsako leto pripravi pregled najbolje plačanih žensk na vodilnih mestih družb v ZDA. V spodnji galeriji je prikazanih 10 žensk, ki so v lanskem letu s plačo in nagradami največ zaslužile.

Galerija: Najbolje plačane ženske

1. SHARILYN GASAWAY
Glavna finančna direktorica in podpredsednica družbe Alltel.
Lanski zaslužek (vključuje enkratno izplačilo ob prevzemu): 38,6 milijona dolarjev
http://www.finance.si/galerije/558/10/

2. SAFRA CATZ
Sopredsednica družbe Oracle.
Lanski zaslužek: 34,1 milijona dolarjev
http://www.finance.si/galerije/558/9/

3. DIANE GREENE
Sedaj že bivša predsednica in glavna izvršna direktorica družbe VMware. Lanski zaslužek: 16,4 milijona dolarjev
http://www.finance.si/galerije/558/8/

4. KATHLEEN QUIRK
Glavna finančna direktorica in podpredsednica družbe Freeport McMoRan Copper & Gold. Lanski zaslužek: 16,3 milijona dolarjev http://www.finance.si/galerije/558/7/

5. TRUDY SULLIVAN Predsednica in glavna izvršna direktorica družbe Talbot's. Lanski zaslužek: 15,7 milijona dolarjev
http://www.finance.si/galerije/558/6/

6. ANGELA BRALY Predsednica in glavna izvršna direktorica družbe WellPoint. Lanski zaslužek: 14,9 milijona dolarjev
http://www.finance.si/galerije/558/5/

7. ANN LIVERMORE Podpredsednica družbe Hewlett-Packard Lanski zaslužek: 14,8 milijona dolarjev http://www.finance.si/galerije/558/4/

8. INDRA NOOYI Predsednica in glavna izvršna direktorica družbe PepsiCo. Lanski zaslužek: 14,7 milijona dolarjev
http://www.finance.si/galerije/558/3/

9. ANNE MULCAHY Predsednica in glavna izvršna direktorica družbe Xerox. Lanski zaslužek: 12,8 milijona dolarjev
http://www.finance.si/galerije/558/2/

10. SHARON FAY Podpredsednica družbe AllianceBernstein Holding Lanski zaslužek: 12,4 milijona evrov
http://www.finance.si/galerije/558/1/

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Sob Okt 04, 2008 8:40 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SLOVENIJA 2008

/13/...že sama statistika se je večkrat izkazala kot zavajujoča, odvisno od potrebe tistega, ki jo uporablja in namene s katerimi jo uporablja, vsemu navkljub pa le odkriva nekatere primerljive podatke od leta 2003 do 2008 in sicer: Idea

Za kilogram kruha je bilo potrebno delati 23 minut

Surs je izdal knjižico Slovenija v številkah 2008, publikacijo z bistvenimi podatki o naši državi. V publikaciji je iz zbranih podatkov o Sloveniji v letu 2007 med drugim moč izvedeti, da je bilo dograjenih več kot 8000 stanovanj in da je bilo treba za nakup kilograma črnega kruha delati 23 minut, pišejo na spletni strani Sursa.

Mnogo zanimivih podatkov Iz zbranih podatkov o Sloveniji v letu 2007 je moč izvedeti mnogo zanimivih in uporabnih podatkov o naši državi, o socialnem in ekonomskem položaju njenih prebivalcev in okolju, v katerem živimo, o ozemlju in podnebju, o obremenitvah okolja, o izobraževanju, socialni zaščiti in še o čem, so zapisali na spletnih straneh Statistični urad RS (Surs).

Surs: Slovenija v številkah

Polovica novorojenčkov je bila rojena zunanj zakonske zveze V publikaciji je med drugim možno najti podatke, da se je število prebivalcev Slovenije samo na račun selitev povečalo za več kot 14.000, da sta bila Luka in Lana najpogostejši otroški imeni ter da je bila polovica novorojenčkov rojena zunaj zakonske zveze.

Najdaljša in najglobja je Postonjska jama
Pri podatkih o okolju in naravnih znamenitostih je med drugim mogoče izvedeti, da je najdaljša in najgloblja kraška jama Postojnska jama, ki je skupaj Pivko jamo, Črno jamo, Otoško jamo in Magdalena jamo dolga več kot 20 kilometrov, ter da Triglavski narodni park meri okoli 838 kvadratnih kilometrov.
V domovih za starejše je bivalo 13.800 oseb
Med podatki o socialnem položaju publikacija med drugim navaja, da je bilo v letu 2007 povprečno mesečno število prejemnikov starostnih pokojnin več kot 332.700 ter da je v domovih za starejše bivalo nekaj več kot 13.800 oseb.
Denarno socialno pomoč za določeno obdobje je prejemalo več kot 43.000 oseb, starševsko nadomestilo slabih 19.300 upravičencev, otroški dodatek pa je prejemalo več kot 381.700 oseb.
Celotna vsebina publikacije Slovenija v številkah 2008 je objavljena tudi na spletni strani statističnega urada.
http://www.siol.net/gospodarstvo/2008/10/surs.aspx
http://www.stat.si/publikacije/pub_slovenija.asp
http://www.stat.si/doc/pub/slo_figures_08.pdf
http://www.stat.si/doc/pub/slo_figures_07.pdf
http://www.stat.si/doc/pub/slo_figures_06.pdf
http://www.stat.si/doc/pub/slo_figures_05.pdf
http://www.stat.si/doc/pub/slo_figures_04.pdf
http://www.stat.si/doc/pub/slo_figures_03.pdf

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Ned Okt 05, 2008 10:45 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

HYPO REAL ESTATE

/13/...tudi v Nemčiji se nepremičninska kriza poglablja: Confused

Načrt za rešitev Hypo Real Estate padel v vodo

Iz nemške nepremičninske skupine Hypo Real Estate so sporočili, da je 35 milijard evrov vreden vladni načrt za rešitev skupine padel v vodo Načrt nemške vlade za rešitve nepremičninske skupine Hypo Real Estate iz finančne krize naj bi padel v vodo, so po poročanju Bloomberga sporočili iz družbe.
Razlog za propad 35 milijard evrov vrednega rešitvenega načrta naj bi bil umik podpore komercialnih bank. V Hypo Real Estate so še dejali, da je banka v zelo težki situaciji in da upajo, da se vsi vpleteni v pogovorih tega zavedajo.
Komercialne banke bi prispevale 15 milijard evrov
Nemška vlada je predlagala 35 milijard evrov vreden načrt za rešitev druge največje nepremičninske skupine, da bi se izognili gospodarski škodi, ki bi jo povzročil propad družbe. ECB in Bundesbank naj bi prispevali 20 milijard evrov, skupina neimenovanih komercialnih bank pa še dodatnih 15 milijard evrov.
V sporočilu za javnost so iz Hypo Real Estate sicer še sporočili, da že preiskujejo alternativne načine za rešitev banke. Do konca leta bi potrebovali dodatnih 50 milijard evrov
Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na neimenovane vire iz finančne panoge, naj bi banka do konca naslednjega tedna za zagotovitev likvidnosti potrebovala 20 milijard evrov in do konca leta 50 milijard evrov.
Več kot 100 milijard evrov novega kapitala pa naj bi potrebovala do konca leta 2009.
http://www.finance.si/225448/Na%E8rt_za_re%B9itev_Hypo_Real_Estate_padel_v_vodo http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=56055
http://business.hr/Default2.aspx?ref=topread&ArticleID=03344bbd-a2f4-42d7-be3e-d63f0034944a

/13/...s skupnimi močmi so uspeli: Confused

Našli rešitev za Hypo Real
Skupina Hypo Real Estate bo deležna pomoči v višini 50 milijard evrov. Nemška vlada in domače finančne ustanove so se v nedeljo zvečer v Berlinu v zadnjem trenutku dogovorile o rešitvi za hipotekarno banko Hypo Real Estate (HRE), ki jo je finančna kriza spravila v hude težave. Skupina HRE bo deležna pomoči v višini 50 milijard evrov. Nemške finančne ustanove bodo obseg posojil koncernu s sedežem v Münchnu podvojile na 30 milijard evrov, so sporočili s finančnega ministrstva. Skupaj z že prej odobrenimi posojili v višini 20 milijard evrov je tako novi paket pomoči za skupino HRE vreden 50 milijard evrov. Vodstvo HRE je dogovor pozdravilo. "Zelo smo hvaležni za podporo vseh partnerjev. Rešitev zagotavlja, da se bo skupina Hypo Real Estate stabilizirala, imela tudi v primeru daljše krize zadosti likvidnostnih sredstev ter bo lahko nadaljevala s poslovanjem," je danes zjutraj v Münchnu dejal predsednik upravnega odbora Georg Funke.
http://www.vecer.com/clanek2008100605367299

/13/...danes je delnica poskočila za 40%: Confused

http://www.finance.si/226297/Hypo_Real_Estate_posko%E8il_za_40_odstotkov
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Okt 13, 2008 1:43 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Ned Okt 05, 2008 11:59 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

OKTOBER MESEC VARČEVANJA

/13/...po zelo agresivni promociji prve spletne banke pri nas DIBA, ki deluje v okrilju ZVEZE BANK in ponuja za poslovanje na njihovem računu letno obrestno mero (OM) 3,80%, se je bliskovito pojavila še banka IN Banke Koper d.d. ter nova spletna banka E-OBRESTI Volksbank, ki tako ponuja 4,0% letne obrestne mere (OM): Embarassed

BANKA DIBA

Glede zavarovanja vloženih sredstev je pri njih objavljeno to sporočilo:
* Informacije o zavarovanju vlog - plačilo odškodnine vlagateljem Na podlagi direktiv Evropske unije mora v Avstriji vsaka kreditna institucija, ki se ukvarja s sprejemanjem zajamčenih vlog oz. opravlja posle z vrednostnimi papirji, po zakonu biti včlanjena v jamstveni sistem.
* Posojilnice-Bank in Zveza Bank spadajo v jamstveni sistem Raiffeisen (Österreichische Raiffeisen Einlagensicherung registrierte Genossenschaft mit beschränkter Haftung).
* Za vsakega vlagatelja so za primer stečaja, nadzora nad poslovanjem in ustavitve plačil vloge oz. terjatve iz poslov z vrednostnimi papirji (vračilo denarnih sredstev ali vrednostnih papirjev) zaščitene do zneska v višini 20.000,00 EUR.
* Za terjatve upnikov, ki niso fizične osebe, je obveznost jamstvenega sistema omejena na 90 % zajamčenih terjatev, torej na največ 18.000,00 EUR.
* Izplačilo odškodnine za izgubo vrednostnih papirjev je predvideno, če bi se - v primeru stečaja, nadzora nad poslovanjem in ustavitve plačil - zaradi protipravnih dejanj dodatno zmanjšalo premoženje vlagatelja, tako da kreditna institucija ne bi bila sposobna, povrniti vlagatelju njegovo premoženje.
*Sicer pa opozarjamo na zakonska določila po čl. 93, 93a in 93b Zakona o bančništvu (vključno izjeme v skladu s 5. odstavkom 93. člena Zakona o bančništvu), ki vam jih, če želite, radi posredujemo. Za vse ljubitelje zakonodaje:
http://www.uradni-list.si/1/objava.j...&stevilka=5487

Banka Diba:
˝Prihod konkurence pozdravljamo in ga sprejemamo kot dodatno vzpodbudo.Tudi v prihodnje bomo ponujali sodobne in varne spletne bančne storitve.˝

KOPRSKA BANKA d.d. je hitro odgovorila na spletno banko Zveze bank - Diba in njenih pogojev poslovanja ter takoj ponudila svojo spletno banko IN z zanimivimi IN inovativnimi rešitvami:
https://www.bankain.si/BIN/vstopna.seam
https://www.bankain.si/video/

Celoten nabor NJENIH storitev:
http://www.banka-koper.si/BIN/vloga/splosno.seam

*** Malo problematična je tudi določba v Splošnih pogojih Banke IN, da je Član Kluba Banke IN seznanjen in soglaša, da pri poslovanju preko Infotela Banka snema telefonske pogovore ter hrani zvočne zapise ter pogovorov zaradi dokazovanja vsebine izjav pogodbenih strank v primeru spora. In za njima prihaja tudi že E-OBRESTI VOLKSBANK z letno obrestno mero (OM) 4%
http://www.zurnal24.si/cms/novice/index.html?id=70926
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Nov 04, 2008 8:55 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Ned Okt 05, 2008 10:46 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

T-MOBILE

/13/...že velikokrat je bilo v tem forumu opozorjeno na varstvo in zaščito podatkov, saj vsakodnevni pereči primeri s tega področja kažejo, da še zdaleč ni poskrbljeno za komitenta in potrošnika, tako, da zaradi (ne)zaščite podatkov vsak trenutek lahko pričakujemo obvestilo o teh (ne)predvidenih zapletih: Shocked

Nemškemu T-Mobile ukradli podatke 17 milijonov strank

Mobilnemu operaterju T-Mobile, ki je v lasti telekomunikacijskega giganta Deutsche Telekom, so bili že leta 2006 ukradeni osebni podatki 17 milijonov strank Nemškega telekomunikacijskega giganta Deutsche Telekom je pretresel škandal brez primere - njegovemu hčerinskemu podjetju T-Mobile, ki skrbi za mobilno telefonijo, so bili že leta 2006 ukradeni osebni podatki več kot 17 milijonov strank.
Na družbi so to potrdili včeraj, potem ko je vest o tem že objavila nemška revija Der Spiegel.

Minuli teden obvestili notranje ministrstvo

Krajo so nemudoma prijavili državnemu tožilstvu v Bonnu, kjer so nato tudi preiskali nevarnost, ki bi jo zloraba informacij lahko predstavljala za njihove stranke. Minuli teden so nato o kraji obvestili tudi notranje ministrstvo, saj so izvedeli, da namerava Der Spiegel objaviti vest o tem dogodku.

Številke kreditnih kartic naj ne bi bile ogrožene

Ukradeni podatki vključujejo številke mobilnih telefonov, naslove, datume rojstva in v nekaterih primerih spletne naslove strank.
Številke bančnih računov in kreditnih kartic naj ne bi bile ogrožene. Ob tem pa ni jasno, zakaj sta tako družba kot vlada čakali tako dolgo, preden so o kraji obvestili javnost.
Ukradeni naj bi bili tudi podatki nemških politikov in znanih osebnosti
Po poročanju Der Spiegla naj bi bili med ukradenimi podatki tudi naslovi in zasebne številke mobilnih telefonov nemških politikov in znanih osebnosti. Ali so bili podatki uporabljeni proti kateremu izmed 17 milijonov strank ni jasno.
http://www.finance.si/225447/Nem%B9kemu_T_Mobile_ukradli_podatke_17_milijonov_strank

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Tor Okt 07, 2008 9:47 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SLOVENIJA 1.MESTO

/13/...končno smo tudi mi na prvem mestu in sicer po NAJVEČJIH OBDAVČITVAH NA SVETU, primerjavo so izdelali na Forbesu in prikazuje koliko plače nam ostane po obdavčitvah in v primeru, če letno zaslužimo 50.000 €,100.000 € in 1.000.000 €: Shocked

1.SLOVENIJA - (86,903 €)
- 50,000 €: 27,627 €
- 100,000 €: 47,953 €
- 1,000,000 €: 398,503 €

2.BELGIJA - (92,048 €)
- 50,000 €: 31,442 €
- 100,000 €: 51,595 €
- 1,000,000 €: 415,672 €

3.DANSKA - (92,438 €)
- 50,000 €: 35,400 €
- 100,000 €: 55,362 €
- 1,000,000 €: 389,046 €

4.ŠVEDSKA - (94,952 €)
- 50,000 €: 28,882 €
- 100,000 €: 50,952 €
- 1,000,000 €: 446,954 €

5.FINSKA - (99,462 €)
- 50,000 €: 31,603 €
- 100,000 €: 54,467 €
- 1,000,000 €: 460,082 €

6.ITALIJA - (105,597 €)
- 50,000 €: 30,179 €
- 100,000 €: 55,245 €
- 1,000,000 €: 506,407 €

7.NIZOZEMSKA - (106,972 €)
- 50,000 €: 34,740 €
- 100,000 €: 58,972 €
- 1,000,000 €: 490,972 €

8.IZRAEL - (107,815 €)
- 50,000 €: 31,480 €
- 100,000 €: 56,815 €
- 1,000,000 €: 515,815 €

9.NORVEŠKA - (110,827 €)
- 50,000 €: 36,103 €
- 100,000 €: 62,176 €
- 1,000,000 €: 500,429 €

10.AVSTRALIJA - (111,537 €)
- 50,000 €: 34,287 €
- 100,000 €: 60,037 €
- 1,000,000 €: 523,537 €
http://www.forbes.com/2007/05/03/forbes-misery-index-oped-cx_ja_0503misery_slide_2.html?

NAJMANJ OBDAVČENE DRŽAVE

1. QATAR (200,000 €)
- 50,000 €: 50,000 €
- 100,000 €: 100,000 €
- 1,000,000 €: 1,000,000 €

2. ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI (190,000 €)
- 50,000 €: 47,500 €
- 100,000 €: 95,000 €
- 1,000,000 €: 950,000 €

3. MALTA (187,656 €)
- 50,000 €: 47,500 €
- 100,000 €: 94,162 €
- 1,000,000 €: 935,610 €

4. GRUZIJA (176,000 €)
- 50,000 €: 44,000 €
- 100,000 €: 88,000 €
- 1,000,000 €: 880,000 €

5. RUSIJA (174,000 €)
- 50,000 €: 43,500 €
- 100,000 €: 87,000 €
- 1,000,000 €: 870,000 €

6. UKRAJINA (173,786 €)
- 50,000 €: 43,286 €
- 100,000 €: 86,786 €
- 1,000,000 €: 869,786 €

7. HONG KONG (168,000 €)
- 50,000 €: 46,098 €
- 100,000 €: 86,098 €
- 1,000,000 €: 840,000 €

8. SINGAPUR (164,973 €)
- 50,000 €: 41,978 €
- 100,000 €: 84,189 €
- 1,000,000 €: 796,978 €

9. SLOVAŠKA (161,731 €)
- 50,000 €: 40,231 €
- 100,000 €: 80,731 €
- 1,000,000 €: 809,731 €

10. ROMUNIJA(155,299 €)
- 50,000 €: 42,239 €
- 100,000 €: 77,599 €
- 1,000,000 €: 776,899 €

/13/ ... še enkrat potrjeno 1.mesto pred uvedbo morebitnih naših novih davkov:

Slovenija zna pobirati davke
Slovenija je končno na prvem mestu!

A na žalost v negativnem smislu. Kar 54,9 odstotka našega dohodka gre v davčno in socialno blagajno. V zelo slabem položaju so tudi naši sosedje, Hrvati in Madžari. Slovenija na prvem mestu pri pobiranju davka Revizijska hiša KPMG International je objavila lestvico držav, ki od svojih rezidentov pobirajo največ davkov. V raziskavo so vključili 86 držav, osredotočili pa so se na davek, ki ga rezidenti plačujejo od dohodka, in na plačila za socialno varstvo. V raziskavo ni vključen hrvaški krizni davek. Če bi bil, bi Hrvaška zasedla prvo mesto. In kako nam kaže?
Če upoštevamo socialne dajatve in davek od dohodka skupaj, je Slovenija na prvem mestu.
Tisti, ki zaslužijo letno 100.000 ameriških dolarjev (približno 70.000 evrov), so obdavčeni s 54,9-odstotno davčno stopnjo, navaja raziskava. Na drugem in tretjem mestu sta naši sosedi: Hrvaška s 53,5- in Madžarska s 48,1-odstotno davčno stopnjo.
Tisti, ki zaslužijo 300.000 ameriških dolarjev letno (približno 207.000 evrov), pa so obdavčeni s 60,4-odstotno davčno stopnjo, kar našo državo spet uvršča na prvo mesto. Na drugem mestu je Danska s 57,1-odstotno, sledi pa ji Hrvaška s 54,5-odstotno davčno stopnjo. Slovenski finančni minister Franc Križanič je včeraj sporočil, da bo vlada pripravila spremembo dohodninske zakonodaje. Uvedli bi dodatni dohodninski razred, pri čemer pa naj bi bil neto učinek zaradi olajšav za tiste z nižjimi prihodki nespremenjen. Obremenil pa bi tiste z najvišjimi dohodki. Raziskava je pokazala, da so se nekatere države v teh kriznih časih odločile, da bodo svoj proračun okrepile z višjimi davki na dohodek. Še posebej so se osredotočile na rezidente z višjimi dohodki, navaja predstavnica KPMG International Rosheen Garnon. Med zagovornicami omenjenega ukrepa vodita Velika Britanija in Irska, dodaja. Ugotovili so tudi, da na trenutno stanje v svetu v Evropski uniji plačujemo najvišje davke od dohodka. Danska ima najvišjo davčno stopnjo na dohodek, ki znaša kar 62,3 odstotka. Japonska ima 50, Čile pa 40 odstotkov, kar ju uvršča na prvo mesto v njihovem območju. Raziskavo in lestvice si lahko ogledate v spodaj pripetem dokumentu. Raziskava KPMG International (PDF, 2.3 Mb)
http://image.24ur.com/media/document//60327363.pdf
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/pri-placevanju-davkov-smo-prvi-na-svetu.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Avg 25, 2009 1:23 pm; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1109
Objavljeno: Tor Okt 07, 2008 10:51 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

TEKSTINA d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...zaenkrat so mali delničarji ob organiziranem in enotnem nastopu uspeli zbrati 35% glasov in zaenkrat uspeli: Shocked

Prvi polčas v Tekstini dobili mali delničarji

Napovedane skupščine Tekstine, na kateri so načrtovali povečanje osnovnega kapitala z vstopom družbe Swisskolor iz Ljubljane, včeraj ni bilo. Pooblaščenec družbe odvetnik Damjan Škofic iz Ljubljane je sporočil le, da Tekstina skupščino odpoveduje. Na skupščini je bilo po nekaterih podatkih prisotnih 945.000 glasov od nekaj več kot milijon vseh.
Med njimi so bili tudi največji lastniki
Svila In (47 odstotkov),
Kobo (10),
Nufin (4,74) in
GBD (4,70).
Kot smo poročali, bi morali na skupščini odločati o povečanju osnovnega kapitala za najmanj milijon in največ 1,2 milijona evrov.
Povečanje naj bi izpeljali z izdajo novih navadnih kosovnih delnic, katerih prodajna vrednost je bila 1,01 evra.
Nove delnice naj bi v celoti vpisala in vplačala družba Swisskolor. "Odločili smo se, da skupščine ne izpeljemo. Podprli so nas tudi delničarji," je dogajanje na kratko komentiral direktor Tekstine Simeon Špruk.

Robert Žnidar, eden malih delničarjev, je bil bolj konkreten.

"Predlagani sklep uprave in nadzornega sveta Tekstine bi oškodoval male delničarje. Zato smo se organizirali. Ob morebitnem glasovanju na skupščini bi imeli okoli 35 odstotkov glasov.
Direktor Tekstine je očitno ugotovil, da s svojim predlogom ne bo uspel, zato je pooblaščenec Tekstine skupščino odpovedal.
" Iz uprave družbe Abančna DZU pa so nam sporočili, da ocenjujejo, da je predlagana cena, ki bi jo plačal novi delničar in v družbi pridobil od 47- do 51,6-odstotni lastniški delež, prenizka.
"Sprejetje takšnega sklepa bi bilo za male delničarje škodljivo, zato smo pozvali tudi druge, da ne podprejo predlaganega sklepa. Knjigovodska vrednost delnice je bila ob koncu lanskega leta 7,72 evra." Nad neizpeljano skupščino so bili presenečeni tudi v družbi Swisskolor. Direktor družbe Faruk Porobić je dejal, da ne pozna pravih razlogov in da se bo že danes sestal z vodstvom Tekstine.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042212246

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Okt 08, 2008 3:58 pm
Naslov sporočila:MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 33

FORESTER VALUE FUND (+7,4%)

/13/...ob današnjih napovedih poglobitve in nadaljevanje krize še kar nekaj let, je ta informacija o vzajemnem skladu, ki je uspel pridelati +, še kako pomembna, saj me spominja časov še nedolgo nazaj, ko so skladi prinašali tudi 61% letne donosnosti, pa se nam takrat to ni zdelo nič posebnega: Laughing

Vzajemni sklad, ki je letos v plusu

Upravljavec edinega od tisočev delniških vzajemnih skladov v ZDA, ki je v letošnjem letu v plusu, razkriva svojo skrivnost. Kako hud je letošnji medvedji trend najbolje kaže industrija vzajemnih skladov. Od tisočev delniških vzajemnih skladov, ki so na voljo v ZDA, je po Morningstarjevih podatkih le eden trenutno v plusu.
To je uspelo skladu Forester Value fund, ki vlaga v največja ameriška podjetja, t.i. "blue chipe". Sklad je letos do vključno ponedeljka pridobil 7,4 odstotka.
Na spodnji sliki je prikazano gibanje točke sklada in indeksa S&P 500 v zadnjem letu (vir: Yahoo Finance).
V zadnjih petih letih je sklad dosegel povprečni letni donos dobrih šest odstotkov, od ustanovitve leta 1999 pa 5,6 odstotka. V povprečju so ameriški delniški skladi letos 28,5 odstotka v rdečem.

Najboljših 10 je prikazanih na spodnji sliki (vir: Morningstar):
Med delniškimi vzajemnimi skladi, ki se tržijo v Sloveniji, na žalost ne najdemo takega, ki bi bil letos v plusu (vir: Finančna točka): Izkoristite panične razprodaje Komentator za CNN Money se je pogovarjal [+] z upravljavcem sklada Tomom Foresterjem, ki je izdal svojo “skrivnost”, ki ga je obvarovala pred borznim masakrom. "Veliko sem kupil v ponedeljek. Počasi bom ponovno polno investiran. Ko vidite panično razprodajo, je ponavadi pravi čas za nakupe," je Forester podal svoj recept za uspeh. V avgustu je zbiral denar in v zadnjih tednih izkoriščal panične razprodaje. Je pa res, da je sklad s 33 milijoni dolarjev eden manjših in si zato lažje privošči takšno taktiko.

Kaj kupuje Forester?

"Takšno krizo sem pričakoval že nekaj let. Presenetilo me je, da je trajalo tako dolgo, da se je to odrazilo na cenah delnic. Tako sem se izogibal družbam izpostavljenim hipotekarnemu trgu," razlaga Forester. Po sesutju tečajev finančnih družb v zadnjem mesecu, pa se mu sedaj zdi pravi čas za iskanje tistih, ki bodo kot zmagovalke prišle iz te krize. Tako je kupil zavarovalnici Allstate (ALL) in Travelers (TRV) in regionalno banko US Bancorp (USB). Omenjene naložbe so tudi med največjimi v Buffetovem portfelju. Prva in zadnja sta v ponedeljkovem masakru izgubili manj kot odstotek, druga pa se je celo podražila. So pa bile vse na udaru v včerajšnjem trgovanju. Razmišlja tudi o nakupu Morgan Stanleya (MS) in zavarovalnice Hartford Financial Services (HIG). Med njegovimi največjimi naložbami je precej znanih imen, predvsem defenzivnih naložb (vir: Yahoo Finance, naložbe na dan 30. junija): Reševalni paket bo po njegovem mnenju pomagal trgu, saj bo poskrbel za veliko slabih sredstev. Se pa zaveda, da je problemov še veliko. Ima večinoma defenzivne naložbe in ne ugiba kdaj bo doseženo dno. Tako ima med večjimi naložbami tudi Wal Mart in McDonald's. Priložnosti išče tudi v tehnologiji, medijih in zdravstvu. Zaradi ogromne mase denarja na računu in odkupa lastnih delnic mu je všeč Microsoft (MSFT). Brez panike! Forester meni, da je najpomembneje za vlagatelje, da ostanejo mirni in pripravljeni na izjemne skoke trga v obe smeri. "Ključno je, da izkoristite situacije, ko strah vodi ljudi v nelogične poteze," svetuje Forester in dodaja, da so prav pretirane emocije ključ do njegovega uspeha. Ne pričakuje, da vlagatelji in družbe zaradi te krize ne bodo več počenjali takšnih napak. Zgodovina kaže, da je pohlep močnejši od spomina in da bo prej ali slej prišlo do novega balona. http://www.finance.si/225800/Vzajemni_sklad_ki_je_letos_v_plusu

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Okt 09, 2008 2:02 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

BANKASSURANCE

/13/...v teh časih je bilo veliko govora o vlogi in statusu borznikov, brokerjev, premoženjskih svetovalcev, zavarovalniških posrednikov, saj se ve, da so pred njimi nove zahteve, ki jih postavlja tržišče, predvsem sedaj, ko se bo dolgoročno ocenjevalo, pravilnost in ustreznost naložbenih odločitev, kar bo za vlagatelje lahko imelo daljnosežne posledice: Crying or Very sad

Banke lahko zruši panika, ne terjatve

Prepletanje produktov v sistemu bančnega zavarovalništva povečuje tveganja, opozarja dr. Miro Končina.
Zavarovalnice morajo biti pripravljene na neizbežne spremembe v prihodnosti Dr. Miro Končina: "Zavarovancu se praviloma ne sme zgoditi nič slabega."
"Agencija za zavarovalni nadzor spremlja dogajanja na finančnih trgih in izpostavljenost zavarovalnic tveganim finančnim inštrumentom.
V naslednjih nekaj tednih bomo izvedli pregled naložb slovenskih zavarovalnic z namenom ocene kapitalske ustreznosti in projekcije za prihodnost.
Agencija za zavarovalni nadzor tudi po predsedovanju Svetu EU sodeluje pri nastajanju direktive solventnosti, ki občutno liberalizira delovanje zavarovalnic v EU. Sedanja finančna kriza meče senco dvoma na ta liberalen pristop, ki ga zagovarjajo predvsem bolj anglosaksonsko usmerjene države članice.
Slovenija zagovarja bolj previden in konservativen pristop, tako kot veliko število kontinentalnih držav članic," je povedal dr. Mihael Perman, direktor Agencije za zavarovalni nadzor, na posvetu o zavarovalništvu, ki ga je v torek v Ljubljani pripravil IBM-ov Inštitut za poslovno vrednost.

Banke temeljijo na depozitih

Ne samo aktualna finančna in gospodarska kriza, razvoj nasploh terja od zavarovalnic, da so pripravljene na neizbežne spremembe v prihodnosti, v prihodnje optimizacija produktov ne bo zadoščala, zavarovalnice bodo morale bolj sodelovati z okoljem, v katerem delujejo. "Ob finančni krizi je vsa pozornost usmerjena v banke, ustvarja se občutek, kakor da je samo še vprašanje časa, kdaj se bo finančni trg sesul. Naše banke imajo seveda tudi slabe terjatve, a ne toliko, da bi to ogrozilo njihovo eksistenco. Slovenski bančni sistem temelji na depozitih, hipotekarnih kreditov, ki bi se prodajali naprej, pri nas ni. Naše banke opravljajo pravzaprav funkcijo hranilnic, ki ob tem opravljajo še nekatere druge bančne posle.

Naš bančni sistem je zelo podoben avstrijskemu, zato je dvigovanje temperature neprimerno," razmišlja dr. Miro Končina, strokovnjak za zavarovalništvo, ki pravi, da je za finančni, in bančni sistem še posebej, najbolj nevarna splošna panika, ne pa morebitne slabe terjatve:
"Ko ljudje začno dvigovati prihranke iz bank, nastane problem likvidnosti. Res smo del globalnega sveta, a gre za bistveno razliko v strukturi bank in njihove ponudbe.
V zavarovalništvu povečuje tveganja prepletanje bančno-zavarovalniških produktov, toda resne nevarnosti, da bi začel bančni sistem razpadati, ni." Zavarovanci so zaščiteni Bolj previdni morajo biti v zavarovalnicah in bankah, ki so ob uvajanju bančnega zavarovalništva kapitalsko in poslovno povezane, tak primer sta pri nas NKBM in Zavarovalnica Maribor.

"Če je vsaka od obeh institucij ustrezno zaščitena, kot to določa zakonodaja, je varnost večja, če pa gre za prepletanje, ko se lahko zavarovalna premije jemlje kot depozit, lahko ima takšna zavarovalnica resne portfeljske probleme in lahko tudi zaniha," opozarja dr. Miro Končina.

"Če se to zgodi, je prvi imperativ rešitev portfelja, ko Agencija za zavarovalni nadzor poišče drugo zavarovalnico, ki je pripravljena ta portfelj prevzeti. Zavarovancu se praviloma ne sme zgoditi nič slabega," je dejal dr. Miro Končina.
Večja stopnja tveganosti se kaže pri rentnih zavarovanjih, sestavljenih produktih, ki so deloma tudi varčevalna oblika in s tem finančna naložba preko skladov ali bank.
Finančni trg ZDA je bil doslej po besedah Mira Končine trg abstraktnih obljub, trg prevelike liberalizacije in celo nenadzora, zato bo eden od rezultatov te krize okrepljen nadzor in dogradnja nadzornih mehanizmov.
Podoben problem se kaže pri investicijskih skladih, kjer je višja stopnja tveganja znan sestavni del odločitve za naložbo.
http://www.vecer.com/clanek2008100905368424

zoran13

zoran13
guru

Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Okt 11, 2008 12:03 pm Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

OBRESTI EURIBOR in LIBOR

/13/...krediti že tako ali tako pomenijo veliko stisko potrošnika, ki pričakuje, da mu bo v kriznih časih, na pomoč priskočila njegova banka, a kaj ko se to kasneje pokaže za dvorezen meč, posebej v teh kriznih časih: Idea

Podražitev posojil zaradi povišanja medbančnih obrestnih mer: Euribor in Libor močno rasteta Zaradi turbulentnih dogajanj na finančnih trgih so se včeraj medbančne obrestne mere povzpele na nove rekordne vrednosti. Prav naraščanje medbančnih obrestnih mer se bo po mnenju strokovnjakov izkazalo za najbolj negativno posledico finančne krize za slovenske prebivalce, predvsem tiste, ki imajo najeta posojila z variabilnimi obrestnimi merami. Skok medbančnih obrestnih mer, ki je posledica nezaupanja med bankami zaradi finančne krize, bo pomenil višje stroške odplačevanja posojil. Medbančna obrestna mera Euribor, po kateri si banke med seboj posojajo evre, je včeraj dosegel nove rekordne vrednosti. Prav Euribor pa je osnova za večino najetih posojil v Sloveniji. Enomesečni Euribor (medbančna obrestna mera, po kateri si banke izposojajo evre) se je povzpel na rekordnih 5,05 odstotka. Še 10. julija, dan po tem, ko je Evropska centralna banka (ECB) zvišala svojo ključno obrestno mero na 4,25 odstotka, je enomesečni Euribor znašal 4,47 odstotka. Še bolj skrb zbujajoči podatki prihajajo iz dolarskega medbančnega trga, saj je enodnevni Libor za dolar (medbančna obrestna mera, po kateri si banke dnevno izposojajo dolarje) dosegel rekordnih 6,88 odstotka. Samo v enem dnevu se je Libor za dolar zvišal za 430 bazičnih točk, kar je najvišji skok dolarske medbančne obrestne mere v zgodovini. »Banke se v teh negotovih časih oklepajo svoje likvidnosti,« pravi Igor Masten z Ekonomske fakultete.

http://www.dnevnik.si/novice/izpostavljeno/50

Medbančne obrestne mere so ključne za določanje stroškov posojil, saj se večina slovenskih posojilojemalcev odloča za najem posojil z variabilno obrestno mero, katere osnova so prav medbančne obrestne mere; v primeru posojila v evrih je to Euribor, v primeru posojila v švicarskih frankih pa Libor (trimesečni Libor je včeraj znašal 2,96 odstotka, kar je približno 20 bazičnih točk več kot mesec prej). V primeru, da se medbančne obrestne mere ne bodo v kratkem spustile, lahko pričakujete opazno višji mesečni obrok posojila. Jutri bo ECB odločala o spremembi ključne obrestne mere, ki trenutno znaša 4,25 odstotka; v primeru, da bi se odločila za znižanje bi se medbančne obrestne mere najverjetneje znižale. Aktivnosti centralnih bank v zadnjem času, ko dnevno finančnemu sistemu zagotavljajo likvidnost v obliki več deset milijardnih finančnih injekcij, so namenjene prav zniževanju medbančnih obrestnih mer. ECB je tako včeraj med redno tedensko operacijo refinanciranja na bančni trg sprostil 190 milijard evrov. »Denarni trgi so se popolnoma zlomili, na njih se sploh več ne trguje,« je stanje za Bloomberg slikovito opisal Christoph Rieger iz banke Dresdner in dodal: »Trg sploh ne obstaja več. Centralne banke so trenutno edine, ki posojajo denar.« Slovenske banke s kratkoročno likvidnostjo sicer nimajo težav, bi pa nadaljevanje tovrstnih trendov stvari lahko obrnilo na glavo. Slovenske banke namreč veliko sredstev za posojilno aktivnost pridobijo prav na medbančnih trgih, v primeru nadaljevanja zaostrenih razmer pa bi se lahko srečale z likvidnostnimi težavami. »Manjša, kot je banka, prej je potisnjena v kot,« Masten opozarja, zakaj bi se v primeru nadaljevanja likvidnostnih težav naše relativno majhne banke znašle v težavah. Slovenske banke nimajo težav z likvidnostjo Po zagotovilih Banke Slovenije slovenske banke naj ne bi imele težav z kratkoročno likvidnostjo. »Slovenski bančni sistem je na evrskem medbančnem trgu neto ponudnik likvidnosti, kar pomeni, da se posamezne banke oskrbijo s sredstvi za uravnavanje likvidnosti predvsem v slovenskem okolju, presežke pa ponujajo bankam v tujini,« pravijo v Banki Slovenije. Prav zaradi tega naj se slovenske banke ne bi množično odločale za izposojanje pri ECB. »Vse banke in hranilnice imajo dostop do sredstev evrosistema v obsegu razpoložljivih finančnih naložb, ki so primerne za zavarovanje. Slovenske banke si izposojajo relativno malo sredstev, ker so neto ponudnice likvidnosti na evrskem denarnem trgu,« še zaključujejo na Banki Slovenije.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042210797

/13/...kot potrošniki smo se že velikokrat opekli z najemanjem raznoraznih kreditov ˝pod zelo ugodnimi pogoji˝,ki pa so se izkazali skozi leta za neugodne in problematične za potrošnika, ki je takrat slepo zaupal instituciji banke, kjer so mu jih pod ˝njihovimi pogoji˝ seveda, ponudili: Idea

Obresti letijo v nebo, močna odstopanja med bankami

Če ste pred poldrugim letom, v začetku leta 2006, najeli stanovanjsko posojilo v višini 100.000 evrov za dvajset let, je bila obrestna mera 5,32 odstotka, za enako posojilo bi imeli avgusta letos 7,28 odstotka obresti. Mesečni obrok bi bil približno 87 evrov, in če to pomnožimo z 240 meseci, kolikor časa bi odplačevali posojilo, je razlika več kot 20.000 evrov. Sedanja kriza na finančnih trgih pa vpliva tudi na zvišanje medbančne obrestne mere, tako imenovani Euribor, ki se je povišal za približno 50 bazičnih točk, s 4,5 na več kot 5 odstotkov.
Tudi zato je treba preveriti, katera banka ponuja najugodnejše pogoje, saj so med njimi kar precejšnje razlike pri stroških posojil. Efektivna obrestna mera za novo odobrena stanovanjska posojila se je od začetka leta 2006 do letošnjega avgusta v povprečju zvišala za skoraj dve odstotni točki oziroma so se obresti zvišale za skoraj 40 odstotkov.

Ob posojilu v višini 100.000 evrov boste v 20 letih v tem trenutku morali odšteti za več kot 20.000 evrov več obresti, kot če bi ga najeli v začetku leta 2006. V začetku leta 2006 je tako efektivna obrestna mera za stanovanjsko posojilo po podatkih Banke Slovenije v povprečju znašala 5,32 odstotka, v letošnjem avgustu pa že 7,28 odstotka.
"Na mednarodnih finančnih trgih je prišlo do zviševanja tržnih obrestnih mer (Euribor), pa tudi samih pribitkov nad temi tržnimi obrestnimi merami, ki naj bi v osnovi predstavljali posojilno tveganje," so vzroke za rast obrestnih mer pojasnili v Abanki.
Zadnji pretresi na finančnih trgih so dodatno vplivali na zvišanje medbančne obrestne mere:
"Samo v zadnjih dveh tednih se je Euribor povišal za približno 50 bazičnih točk, s približno 4,5 na več kot 5 odstotkov," razlagajo v NLB. Včeraj je enomesečni Euribor znašal 5,13 odstotka.
Za lažjo ponazoritev, kaj pomeni približno dve odstotni točki višja obrestna mera za stanovanjska posojila (največkrat gre za večje zneske in daljše ročnosti odplačevanja), smo opravili kratek izračun.
Če bi v začetku leta 2006 najeli stanovanjsko posojilo v višini 100.000 evrov in z obrestno mero 5,32 odstotka z dobo odplačevanja dvajset let in če bi isto posojilo najeli v letošnjem avgustu, ko obrestna mera znaša 7,28 odstotka, bi razlika v mesečnem obroku znašala približno 87 evrov. Če teh 87 evrov pomnožimo s številom mesecev odplačevanja posojila (240 mesecev), razlika znaša več kot 20.000 evrov. Sicer ne gre pozabiti, da je večina stanovanjskih posojil najetih z variabilno obrestno mero, ki se spreminja, s čimer se skozi čas spreminjajo tudi stroški.
Ob visokih obrestnih merah je zato še toliko pomembneje preveriti, katera banka ponuja najugodnejše pogoje.
Med bankami - v primerjavo smo vključili pet največjih slovenskih bank - so namreč precejšnje razlike v stroških posojil. Za stanovanjsko posojilo 100.000 evrov se efektivna obrestna mera lahko med bankami razlikuje tudi za več kot odstotno točko.
Ob najetju posojila z osemodstotno obrestno mero boste na primer plačali več kot deset odstotkov več obresti. Glede na velik obseg in dolgo ročnost stanovanjskih posojil pa se za deset odstotkov višja obrestna mera močno odraža v višini plačanih obresti. Če bi na na primer prej omenjeno posojilo najeli v NLB, boste 20 let plačevali 840,8 evra na mesec, pri trenutno najcenejši NKBM pa 777,64 evra na mesec.
Hiter izračun - razlika v mesečni anuiteti krat število mesecev odplačevanja posojila - pokaže, da lahko v 20 letih prihranite več kot 15.000 evrov. Razlika v efektivni obrestni meri se pojavi predvsem zaradi višjega pribitka nad referenčno obrestno mero (Euribor). Medtem ko ta v NLB znaša 2,75 odstotne točke, v NKBM znaša 1,90 odstotne točke.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042213607

/13/...ponudbe se v mesecu varčevanja kar vrstijo, pa poglejmo kako pogojujejo kredit pri VOLKSBANK : Idea

Komitenta kupujeta novo nepremičnino in potrebujeta 95.000 € sredstev z odplačilno dobo 20 let.
Znesek odobrenega kredita je odvisen od višine dohodkov, obstoječih kreditnih obveznosti in dobe odplačevanja ter v primeru zavarovanja z zastavo nepremišnine tudi od vrednosti zastavljene nepremičnine.

Akcijska obrestna mera EURIBOR in dobo odplačevanja 240 mesecev: Znesek kredita: 95.000 € Odplačilna doba 240 mesecev Obrestna mera: 12 mesečni EURIBOR + 1,85% - za komitente Anuiteta: 755,30 €
Strošek odobritve: 396 € (strošek odvetnika že vključen) Zavarovanje:Hipoteka (zastava nepremičnine) EOM: 7,64%

*** Primer izračuna in efektivne obrestne mere velja na dan 16.10.2008 in se lahko spremeni v primeru spremembe stroška odobritve, obrestne mere, dneva in meseca odobritve kredita. Izračun je narejen v skladu s pogoji, ki veljajo za stanovanjske kredite, zavarovane s hipoteko in obrestno mero, vezano na 12.mesečni EURIBOR.
Za morebitne napake pri objavi ne odgovarjamo.

Informativni izračun najema stanovanjskega kredita, zavarovanega z zastavo nepremičnine, z akcijsko obrestno mero, vezano na LIBOR (CHF) in dobo odplačevanja 20 let.
Znesek kredita: 95.000 €
Odplačilna doba: 240 mesecev
Obrestna mera: 12 mesečni LIBOR (CHF) + 1,95% - za komitente Anuiteta: 638,03 € Strošek odobritve: 396 EUR (strošek odvetnika je že vključen) Zavarovanje: Hipoteka (zastava nepremičnine) EOM: 5,39%

*** Primer izračuna in eleftivne obrestne mere velja na dan 16.10.2008 in se lahko spremeni v primeru spremembe stroška odobritve, obrestne mere, dneva in meseca odobritve kredita.Za preračun je uporabljen referenčni tečaj ECB, ki na dan 16.10.2008 znaša 1,5425 CHF za 1 €.Izračun je narejen v skladu s pogoji, ko veljajo za stanovanjske kredite zavarovane s hipoteko in obrestno mero vezano na 12 mesečni Libor.Za morebitne napake pri objavi vsebine ne odgovarjamo. Pogoji v obeh izračunih veljajo v primeru, da kreditojemalec ob odobritvi kredita prostovoljno sklene kapitalsko polico življenjskega zavarovanja pri Victoria-Volksbanken, zavarovalniški delniški družbi v višini najmanj 40% zneska kredita in polico vinkulira v korist Banke.Izračun je zgolj informativne narave, za konkretno ponudbo se obrnite na naše svetovalce. www.volksbank.si info@volksbank.si

***** Pri najetju kredita tako v primeru odplačevanja celotnih 240 mesecev in enakih nespremenjenih pogojev bi tako (pre)plačali vzeti stanovanjski kredit 95.000 € in sicer: EURIBOR : 181.272 € LIBOR: 153.127,20 €
Poleg tega je potrebno všteti še zastavo nepremičnine, prav tako pa tudi kapitalsko polico življenjskega zavarovanja pri Victoria-Volksbanken v višini najmanj 38.000 €, prav tako pa polico vinkulirati v korist banke.
Problem je tudi v temu, da banke zahtevajo gromozanske pogoje in garancije za odobritev takšnega zneska, zato bi bilo potrebno pogledati še in tudi pogoje pri drugih bankah...

/13/...v mesecu varčevanja so se povečale bančne obresti: Idea

Banke višajo obresti Prihranke se danes bolj splača vezati kot septembra, saj so oktobra nekatere banke dvignile obrestne mere za vezane vloge, najbolj Raiffeisen banka. Obresti banke večinoma obračunavajo linearno: gre za deljenje produkta glavnice, letne obrestne mere in števila dni s produktom števila dni v letu s sto. Na 12-mesečni depozit v višini deset tisoč evrov dobi varčevalec po novem 50 evrov več obresti.
* Kje se najbolj plemeniti
Navišje obresti pod omenjenimi pogoji ponuja Sparkasse. V enem letu varčevalec iz deset tisočakov pridela 567 evrov obresti ali 89 evrov več kot pri zadnje uvrščeni Banki Koper. Le tri evre več kot pri zadnji pridela varčevalec pri največji slovenski (državni) banki NLB.
* Na kaj paziti
˝Varčevalci naj pri sklepanju pogodb o depozitih pazijo na višino obrestne mere, od česa je ta odvisna (če je spremenljiva) in v kakšnem primeru se lahko spremeni,˝ pravi Slavko Cimprič iz Združenja bank Slovenije. Dodaja še, naj se, preden svoje prihranke spravimo iz nogavic, pozanimo, ali je možno od pogodbe odstopiti in pod kakšnimi pogoji.
* Stroški ob prekinitvi
Vezane vloge pri večini bank ni smiselno prekiniti. Varčevalcu namreč v tem primeru pogosto pripadejo le obresti za pretečeni čas po obrestni meri, ki velja za navaden transakcijski račun (okoli 0,20-odstotna). Sicer pa se banke prekinitvam izogibajo, zato v ta namen varčevalcem raje ponudijo ugodna kartkoročna posojila.
* Zavajujoče obresti?
Pri depozitih, krajših od enega leta, banke oglašujejo letne obrestne mere, kar lahko varčevalca zavede. Tako banka za šestmesečni depozit oglašuje 5,1-odstotno obrestno mero. A to ne pomeni, da varčevalec prejme za vezanih deset tisoč evrov 510 evrov obresti, kot bi lahko pomislil, temveč le 255. V bankah komentirajo, da je tak način v skladu s priporočili Banke Slovenije.
* Neažurno na spletu
Nekatere banke so v odgovorih zapisale drugačne obresti, kot jih oglašujejo na spletu. Ena od bank oglašuje depozit s 5,25-odstotno obrestno mero, v informativnem izračunu uporablja 4,71-odstotno, na eni od podstrani pa navaja 4,65-odstotno. Verjetno so se banke prav zaradi neažurnosti spletnih strani odločile, da ti informativni izračuni zanje niso zavezujoči.

OBRESTI

pri enoletni vezavi 10.000 €
Banka Sperkasse - 5,67%
Banka Volksbank - 5,65 %
Hranilnica Lon - 5,60%
Hypo Alpe - Adria - Bank - 5,56%
ABanka Vipa - 5,55%
Delavska hranilnica 5,40%
Probanka - 5,40%
Factor Banka - 5,40%
UniCredit Banka - 5,30%
Deželna banka - 5,25%
SKB Banka - 5,15%
Gorenjska banka - 5,10%
Banka Celje - 5,03%
Raiffeisen banka - 5,00%
NKBM - 4,85%
Poštna banka Slovenije - 4,85%
NLB - 4,81%
Banka Koper - 4,78%
http://www.zurnal24.si/cms/novice/gospodarstvo/index.html?id=73412

/13/...kaj je vse varčevanje: Idea

Varčujmo na več načinov
Objavljeno v številki 453 z dne 13.10.2008
V trenutni situaciji, ki ni preveč naklonjena varčevalcem, finančni strokovnjaki svetujejo razpršitev sredstev. Ena izmed opcij razpršitve je varčevanje na banki, ki prinaša v oktobru še posebne ugodnosti. BARBARA HERJAVEC

Kaj ugodnega prinaša oktober?

Za vse tiste, ki razpolagate z manjšimi ali večjimi prihranki in v trenutni situaciji ne veste, kam s svojim denarjem, smo pripravili pregled ugodne ponudbe, ki jo ponujajo slovenske banke in hranilnice. Poudarek je seveda na depozitih, pa tudi za tiste bolj pogumne se kaj najde. V lanskem letu je po podatkih raziskave podjetja GfK Slovenija še vedno največ slovenskih varčevalcev varčevalo na banki, in sicer kar 38,7 %. Iz največje slovenske banke Nlb pa so sporočili, da v letošnjem letu beležijo še povečano število varčevalcev. Verjetno so za povečano število depozitnih varčevalcev “krive” tudi neobdavčene obresti do zneska 1000 evrov. Posebne ponudbe. Poleg ugodnih obrestnih mer za depozite, ki lahko v določenih oktobrskih depozitnih ponudbah posežejo celo do 5,80 %, poskušajo banke svojim varčevalcem ponuditi še kaj več. Banka Koper vidi trenutno priložnost predvsem v dolgoročnem varčevanju, zato je v oktobru staršem novorojenčkov pripravila petletno obročno varčevanje, pri sklenitvi katerega otroku podari 25 evrov na njegov varčevalni račun. V NLB banki pa so v mesecu varčevanja izpostavili postopno varčevanje, za katerega menijo, da je v trenutnih časih najbolj primeren, ker gre za manjše zneske in ne zahteva velikega odrekanja. Po svoji ponudbi izstopa tudi Nkbm. Trenutno vsakemu sklenitelju rentnega varčevanja podari 25 evrov. Varčevalcem stanovanjskega varčevalnega računa podarja darilce presenečenja. V Unicredit Banki bolj pogumnim varčevalcem nudijo vplačila v podsklade krovnih skladov brez vstopne provizije. Brez vstopnih stroškov so tudi skladi Banke Koper. V Abanki se dobro zavedajo, kako dragi so krediti, zato so vsem, ki bodo pri njih sklenili varčevanje, ponudili nižjo fiksno obrestno mero za kredit. Paketi ugodnosti za nove komitente. Ko slišimo besedo varčevanje, najprej pomislimo na bančne depozite, primerjamo, katera banka ima višje obrestne mere, in pozabimo, da je beseda varčevanje veliko širši pojem, sploh v trenutni situaciji, ko se je varčevanja potrebno lotiti na vseh področjih. Sem seveda spadajo tudi bančni depoziti, toda če hočemo s svojim denarjem ravnati maksimalno racionalno, moramo z varčevanjem pričeti že na majhnih in pri na pogled mogoče nepomembnih stvareh. Ena izmed teh je izbira prave banke. Manjše banke se morajo bolj potruditi za pridobivanje novih komitentov. Privabljajo jih na različne načine. Kar nekaj je takšnih, ki novim komitentom ponujajo paket dobrodošlice, v okviru tega pa seveda številne ugodnosti, od brezplačnega odprtja transakcijskega računa do brezplačnega pristopa k on line banki. Odvisno od banke in od paketa, ki ga izberete. Kako s pravo banko prihraniti 73 evrov? Na podlagi medbančne primerjalne analize stroškov transakcijskih računov in plačilnega prometa je ZPS ugotovila, da se banke po višini stroškov, ki jih zaračunavajo svojim komitentom, kar precej razlikujejo. Z izbiro prave banke lahko komitenti privarčujejo tudi do 73, 05 evra letno. Največ lahko po podatkih ZPS prihranimo tako, da izberemo banko, ki ne zaračunava provizije za dvig na bankomatih drugih bank. Če imamo bankomat naše banke v bližini delovnega mesta, doma ali mesta, kjer se pogosto zadržujemo, zamenjava iz tega razloga ni tako pomembna. Na težave pri zamenjavi banke naletijo predvsem potrošniki, ki živijo zunaj večjih mest in v bližini svojih domov nimajo izbire različnih bank, le-te pa si lahko privoščijo višje cene, ne da bi pri tem tvegale, da bi izgubile komitente. Na boljšem so vsekakor tisti potrošniki, ki uporabljajo storitve e-bančništva, ki niso vezane na lokacijo banke, saj so stroški poslovanja cenejši kot pri tradicionalnem poslovanju. Potrošniki, ki z banko poslujejo na bančnih okencih, so pri nas v veliki večini. Po podatkih SURS-a za leto 2007 internet uporablja 56 odstotkov Slovencev, starih od 15 do 75 let. Raziskava iPROMa in Valicona, izvedena v letu 2007, je pokazala, da storitve elektronskega bančništva uporablja le približno 17 odstotkov internetnih uporabnikov. Razlog za “nepopularnost” ne more biti le v tem, da vsi potrošniki nimajo dostopa do interneta, temveč slovenske banke očitno ne znajo dovolj učinkovito predstaviti prednosti uporabe storitev e-bančništva, obenem pa potrošnikom ne ponudijo dovolj kakovostnih, ugodnih in varnih e-storitev. Iz tega lahko sklepamo, da pomembno vlogo pri izbiri prave banke igrata tudi kakovost in ugodnost e-storitev. Kako zamenjati banko? Banke, predvsem tuje, so zelo zainteresirane za pridobivanje novih komitentov, zato jih privabljajo z različnimi ugodnostmi in praviloma ne zaračunavajo stroškov za odprtje osnovnega transakcijskega računa. Od 1. junija dalje je tudi prehod med samimi bankami lažji in enostavnejši, saj velja sporazum o postopku za zamenjavo banke, ki so ga na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije sprejeli v Združenju bank Slovenije. Z njim se izboljšuje preglednost postopka pri zamenjavi banke. Do zdaj ste morali prenos vašega poslovanja, ko ste odpirali nov račun in zapirali starega, urejati hkrati v obeh bankah (stari in novi), novi postopek zamenjave pa omogoča, da prenos poslovanja uredite le pri novi banki. Kljub temu še vedno ostajajo določene slabosti. Po mnenju Zveze potrošnikov Slovenije je slaba stran novega postopka zelo dolg predpisani najdaljši rok za prenos poslovanja, kar 40 dni. To pomeni, da kljub večji preglednosti tudi z novim postopkom zamenjave ni odpravljeno obdobje poslovanja na dveh računih hkrati. Poleg tega se banke, ki so podpisale sporazum, niso zavezale, da bo ta postopek za potrošnike brezplačen. To dopušča možnost, da stara banka z zaračunavanjem stroškov za “nezvestobo”.kaznuje potrošnika Naslednja velika pomanjkljivost medbančnega sporazuma o zamenjavi banke pa je, da pravila ne predpisujejo neodvisnega nadzora nad izvajanjem postopka, prav tako niso predvidene sankcije za kršitve pravil in učinkovit postopek za pritožbe potrošnikov. Spoštovanje postopka je torej popolnoma prepuščeno “dobri volji” bank, ki ga ponujajo. Za konec - nasvet varčevalcem. Tudi pri bančnem varčevanju bodite pozorni na to, kako sklepate pogodbe, iz ZPS smo namreč dobili podatek, da pritožb zaradi premalo izplačanih obresti v zadnjem času ni bilo malo. Če ste do leta 2003 pri kateri od bank na našem trgu sklenili dolgoročno varčevalno pogodbo in menite, da je obrestovanje nižje kot je bilo obljubljeno, preverite, kaj piše v vaši pogodbi. Zniževanje obrestne mere, ki med strankama ni dogovorjeno oz. nima podlage v spremembi objektivnih okoliščin ali kriterijev, pomeni kršitev določil Obligacijskega zakonika. Zakon namreč pravi, da mora biti pogodbena obveznost določena ali vsaj določljiva. Ta pogoj pa ni izpolnjen, če si pravico do določanja obveznosti. vzame samo ena pogodbena stranka Posledica je ničnost spornega pogodbenega določila (ali celo ničnost pogodbe).
http://www.revijakapital.com/kapital/naslovnatema.php?idclanka=6126

/13/...opozorila se uresničujejo, posebej v sedanjem času, ko se kar vrstijo povišanja obrestnih mer in s tem anuitete, saj mi je prijatelj zaupal, da je vzel stanovanjski kredit s kombinirano obrestno mero (dveletna fiksna anuiteta in potem spremenljiva). Ob začetku varčevanja je bila obrestna mera 4,6%, ki je sedaj narasla na 8,12%, tako, da se mu je povišala anuiteta za grozljivih 42%: Idea

Recite posojilom ne

Ne zadolžujte se, če vam dišijo dodatni zaslužki, svarijo na bankah. Posojilo vzemite le, če kupujete nujne dobrine. 60 evrov dražje posojilo, vezano na euribor, je danes v primerjavi z letom prej pri UniCredit banki. Kdor je v začetku septembra najel sto tisoč evrov posojila v "švicarjih" in ga želi slaba dva meseca pozneje predčasno poplačati, mora vrniti več kot 105 tisoč evrov. Kdor je v začetku septembra najel sto tisoč evrov posojila v "švicarjih" in ga želi slaba dva meseca pozneje predčasno poplačati, mora ob upoštevanju menjalnega tečaja Evropske centralne banke vrniti več kot 105 tisoč evrov, so preračunali pri banki Sparkasse. Banke prav zaradi neugodnega razmerja med evrom in švicarskim frankom ter gibanja liborja odsvetujejo najem posojila v "švicarjih". Špekulantje, pozor! "Če želi kdo s posojilom kupiti dobrino, ki jo nujno potrebuje ali ki mu omogoča kakovostnejše življenje, potem je najem smiseln tudi ob višjih obrestnih merah," meni Jože Peharc iz Hypo Alpe-Adria-Bank. Špekulantom pa svetuje, naj ne najemajo posojil zaradi dodatnih zaslužkov. Če že, vzemite evrskega "Strankam bi v tem času svetovali posojilo s spremenljivo obrestno mero, vezano na euribor. Ta je prejšnji teden začel upadati, kot kaže, pa upadanju vrednosti še ni videti konca," menijo pri Hranilnici Lon. To pomeni, da bo, če bo euribor še naprej padal, tudi mesečna anuiteta evrskega posojila nižja.

KJE NAJCENEJE DO POSOJILA V €

Posojilo v višini 100.000 € z odplačilno dobo 20 let (240 mesecev)
Banka - anuiteta € - Enotna obrestna mera % - (Hipotetično vračilo= Delavska hranilnica - 813,47 € - 8,06% - (195.232,8 €)
ABanka - 778,43 € - 7,32% - (186.823,2 €)
Hypo Alpe - Adria - Bank - 774,70 € - 7,26%- (185,928 €)
Deželna banka - 779,09 € - 7,44% - (186,981,6 €)
Probanka - 779,09 - 7,34% - (186.981,6 €)
BankaKoper - 746,17 - 6,56% - (179.080,8 €)
Raiffeisen - 850,81 € - 8,60% - (204.194,4 €)
UniCredit - 796,66 € - 7,60% - (191.198,4 €)
GBKR - 800,71 € - 7,71% - (192.170,4 €)
NLB - 840,80 € - 8,40% - (201.792 €)

Kdaj usklajevanje OM Tri-, šest-, devet- ali 12-mesečni euribor pove, na koliko časa se usklajujejo obrestne mere (OM) in tudi mesečne obveznosti. "Če se bo rast nadaljevala, bodo na boljšem tisti, ki se jim bo skupna OM usklajevala na dolgi rok, ob padanju OM pa bodo na boljšem tisti, ki imajo OM vezano na euribor, ki se usklajuje v krajšem časovnem obdobju," pravijo na Unicredit banki.
http://www.zurnal24.si/cms/novice/gospodarstvo/index.html?id=74838

/13/...včasih so na veliko svetovali najetje takega kredita,danes pa je tako veliko komitentov še bolj v skrbeh: Idea

"Tuji" banki v Sloveniji skoraj povsem ustavili kreditiranje v švicarskih frankih
Banke v večinski tuji lasti, med njimi Unicredit in Hypo-Alpe-Adria-Bank, so slovenskim gospodinjstvom skoraj povsem ustavile oziroma izjemno omejile stanovanjska posojila v švicarskih frankih. Banki sta se, kot kaže, za ukrepe odločili po tistem, ko je tečaj evra nasproti franku v zadnjem času strmoglavil - od začetka letošnjega leta se je znižal za 14 odstotkov. Posojilojemalci tako vse teže odplačujejo svoje obroke. Obe banki sta že pred časom posojila v švicarskih frankih povsem ustavili v Srbiji, zaradi česar smo prejšnji teden poizvedovali, ali sta se za podoben korak odločili tudi pri nas. V Hypo so nam še v petek zagotavljali, da kreditiranja v švicarskih frankih niso omejili, podobno pa so zagotovili tudi včeraj. Po naših preverjanjih pa so pogoje za najem posojila v švicarskih frankih izjemno zaostrili, tako da je najem zelo otežen. To naj bi tudi bil razlog za umik informativnih izračunov za najem posojila v frankih s spletnih strani banke. V Unicredit so "zamrznitev" dajanja posojil, kot kaže, skušali doseči z močnim dvigom pribitkov nad referenčno obrestno mero Libor. Pribitek nad Liborjem namreč znaša kar 4,6 odstotka, kar pomeni, da je efektivna obrestna mera za najem posojila v frankih višja kot za posojilo v evrih. Banke v večinski domači lasti v povprečju obračunavajo pribitek v višini 2,7 odstotka, ki pa je tudi višji kot pred meseci. V SKB so tako na primer še v maju zaračunavali 1,75-odstotni pribitek. V Unicreditu so nam zagotovili, da nam bodo dali pojasnila danes. Čeprav se je zaradi padanja tečaja evra v primerjavi s švicarskim frankom odplačevanje posojil v švicarski valuti že precej podražilo, v slovenskih bankah ne opažajo, da bi posojilojemalci "na veliko" reprogramirali posojila. V Novi Ljubljanski banki na primer celo opažajo, da vrednostno delež posojil v frankih v portfelju posojil fizičnim osebam raste in se približuje desetim odstotkom. Glede na število vseh odobrenih posojil pa ti predstavljajo minimalni delež - 1,2 odstotka. Ob tem velja poudariti, da so pri ponujanju posojil v frankih najbolj agresivno nastopale prav banke, ki zdaj omejujejo zadolževanje v frankih. Eden izmed argumentov, ki so ga banke navajale v prid zadolževanju v frankih, je ob nižjih obrestih merah tudi možnost reprogramiranja posojila v evre. V Hypu tako za zamenjavo referenčne valute posojila računajo 42 evrov. Vendar je to zgolj neposredni strošek. Pri reprogramiranju posojila bi lahko namreč govorili tudi o posrednem strošku. Za primer vzemimo, da je posojilojemalec najel 100.000 švicarskih frankov in ob tečaju 1,65 švicarskega franka za evro prejel okoli 60.000 evrov. Po poplačilu, recimo, 40 odstotkov glavice, mu je torej ostalo za odplačilo še 60.000 frankov. Zaradi porasta anuitete se je odločil za reprogramiranje posojila v evre, torej mora zdaj ob tečaju 1,45 franka za en evro najeti okoli 41.000 evrov posojila za poplačilo preostale glavnice v frankih. Ob prejšnjem tečaju 1,65 švicarskega franka za evro pa bi bilo treba najeti zgolj dobrih 36.000 evrov za poplačilo 60.000 frankov preostale glavnice. Valutnih tveganj bi se torej z reprogramiranjem znebil, bi ga pa to posredno "stalo" približno 5000 evrov.
Ali, povedano drugače: do zdaj je odplačal 40 odstotkov posojila v švicarskih frankih, medtem ko je glavnice, prevedeno v evre, odplačal zgolj 31 odstotkov. Za 15 odstotkov Za ponazoritev, kaj pomeni upad vrednosti evra v primerjavi s švicarskim frankom, smo opravili nekaj enostavnih izračunov. Če bi v začetku leta najeli za 100.000 švicarskih frankov posojila za deset let z obrestno mero 5,5 odstotka, bi mesečna anuiteta znašala okoli 1080 švicarskih frankov.
Januarja letos - za evro je bilo mogoče dobiti okoli 1,65 švicarskega franka - bi torej morali za odplačilo anuitete nameniti okoli 655 evrov.
Danes bi za isto višino anuitete v švicarskih frankih morali odšteti že okoli 745 evrov. Zgolj na mesečni ravni je razlika le zaradi spremembe tečaja skoraj sto evrov oziroma nekaj manj kot 15 odstotkov. Je pa stanje nekoliko drugačno, če se danes odločimo za najem novega posojila. V tem primeru je namreč "ugodneje" vzeti posojilo v drugi valuti, ko je domača valuta na nižji ravni.
Če bi namreč želeli 100.000 evrov in v ta namen vzeli posojilo v švicarskih frankih, bi v začetku leta morali vzeti okoli 165.000 frankov posojila, medtem, ko bi ta mesec za 100.000 evrov morali najeti posojilo zgolj v višini 145.000 frankov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042217919

/13/...kaj vse so oderuške obresti so mnenja povsem deljena, Zakon o potrošniških posojilih navaja, da je lahko najvišja še dopustna efektivna obrestna mera (EOM) v posojilnih pogodbah največ 200 odstotkov zadnjega objavljenega povprečnega EOM, ki ga objavlja Banka Slovenije. Opisani primer študentke pa gotovo sodi mednje, še bolj pa se izpostavlja vloga in pomen nadzornih institucij, saj bi po tako očitnih manipulacijah in zavajanjih, bi očitno morala posredovati tudi ZPS: Idea

Pozor, nore obresti!

Študentka Nataša mora za posojilo v vrednosti 500 evrov posojilodajalcu Bonafinu odplačati 1.632 evrov; ponujamo vam nekaj nasvetov, da se kaj podobnega ne zgodi tudi vam Natašina zgodba ni edina. Nekateri posojilodajalci izkoriščajo nevednost ljudi, ki se znajdejo v finančni stiski. Ponudnikov je veliko. Inšpektorji jih lovijo, toda vprašanje je, koliko so pri tem uspešni. Na spletnih straneh namreč nekateri kar brezskrbno oglašujejo svoje storitve, ki so zakonsko sicer sporne.
Preverili smo, na kaj morate biti pozorni, ko najemate posojila pri tistih, ki niso banke in hranilnice.
Pričakovati je namreč, da bo tega čedalje več, saj so banke in hranilnice zaradi finančne krize zelo zaostrile pogoje za dajanje posojil.

Nataša (ime je izmišljeno, pravo ime posojilojemalke je znano uredništvu) je bila pred štirimi leti študentka drugega letnika. Ni ji uspelo opraviti vseh obveznosti za redni vpis v tretji letnik, zato se je vpisala na izredni študij, za kar pa je morala plačati šolnino. "Starši mi zaradi slabih finančnih razmer niso mogli pomagati, zato sem si denar za plačilo šolnine sposodila od prijateljev," razlaga Nataša. Iskala je vse možne rešitve, da bi lahko vrnila denar prijateljem.
"Spomnim se, da je NLB sicer ponujala posojila za študente, vendar si moral imeti posojilno sposobnega poroka. Nobeden izmed prijateljev, sorodnikov in znancev takrat ni izpolnjeval tega pogoja." Bonafinovo posojilo Novembra 2004 je tako, kot pravi, odkorakala na sedež Bonafina v Ljubljani, kjer je bilo mogoče posojilo dobiti le na podlagi potrdila o vpisu in osebnega dokumenta. "Najprej sem morala podpisati pristopno izjavo k članstvu v skupino potrošnikov Bonafin. To je bil pogoj, da so ti posojilo odobrili. Gospa je dejala, da je članarina 2.160 tolarjev (devet evrov), ki jo poravnaš na kraju samem, in to je to.
Na tej izjavi je pripis, da v celoti soglašam s pravilnikom o članstvu, čeprav mi ga niso niti pokazali niti obrazložili, neumna, kot sem bila, pa sem ga kar podpisala," se jezi Nataša in dodaja: "Po podpisu te izjave so mi dali v podpis še posojilno pogodbo, na kateri piše, da je znesek posojila 500 evrov, znesek obroka pa 45 evrov in da se odplačevanje začne novembra 2007, število obrokov pa je 24. Takoj za tem so mi našteli 119.890 tolarjev (500 evrov) in mi jih izročili v roke skupaj z blagajniškim izpiskom. Po petih minutah sem veselo odpeketala iz pisarne, 'bogatejša' za skoraj 120 tisoč tolarjev. Spomnim se še besed gospe, ko sem odhajala: Boste videli, takrat vam teh deset čukov ne bo pomenilo nič, tako ali tako boste že zaposleni ... In meni se je zdelo vse lepo in prav."
V naslednjih dneh je, kot pravi Nataša, po pošti prejela še amortizacijski načrt. Datum je bil november 2004, napisan pa isti dan, ko je bila osebno pri njih, na njem pa piše, da je njen skupni mesečni obrok 68 evrov, navaja Nataša. "Kako so izračunali ta znesek, mi še zdaj ni povsem jasno. Naj strnem: dobila sem posojilo v vrednosti 500 evrov, vrnila pa jim bom 1.632." Na Bonafinu vse zanikajo.
Trdijo, da so pri njih stranke v letu 2004 prejele amortizacijski načrt takoj ob podpisu kreditne pogodbe in prejemu denarja. "Te amortizacijske načrte so stranke tudi podpisale, tako da nikakor ne bi moglo priti do take situacije, da bi stranko kasneje bremenili za neke zneske, ki niso bili predhodno dogovorjeni. V našem podjetju je bila za kredite do 500 evrov letu 2004 letna efektivna obrestna mera 20,98 odstotka in je bila v skladu s takratnim zakonom, članstvo za posojilo pa ni bilo potrebno," še zatrjujejo v Bonafinu.
Ob tem je treba spomniti, da je leta 2004 takratni tržni inšpektor Roman Kladošek ugotovil, da je Bonafin obrestne mere v nekaterih pogodbah le na videz znižal, saj je strankam zaračunal dodatno članarino v različnih zneskih. "Efektivna obrestna mera je v okviru zakonskih določb samo, dokler se ne upošteva še članarina," je takrat pojasnil Kladošek in predlagal postopek kaznovanja pri sodniku za prekrške.
In kolikšna je efektivna obrestna mera v omenjenem primeru ob tem, da upoštevamo vse s posojilom povezane stroške, tudi članarino? Če 500 evrov posojila in 24 obrokov po 68 evrov za odplačilo, vtipkamo denimo v informativni izračun na spletni strani http://www.mojdenar.com [+] , pokaže, da je letna efektivna obrestna mera več kot 300-odstotna. Pri čemer pa je treba po drugi strani opozoriti, da gre za triletni zamik odplačevanja posojila. 700-odstotna obrestna mera Kakorkoli, iz preteklosti je znano kar nekaj primerov, ko so morali nevedni posojilojemalci za svoja posojila plačevati izjemno visoke obresti. Spomnimo se le najbolj razvpitega Oriona, ko so nekateri posledično ostali celo brez svojega premoženja. Čeprav se je lani spremenil zakon o potrošniških kreditih, ki zdaj uvaja strožja merila pri posojanju denarja, pa lahko po različnih oglasnikih in tudi na spletu še vedno zasledimo ponudbe posojilodajalcev, ki niso niti banke niti hranilnice in ki ponujajo posojila z visokimi obrestmi. Poglejmo recimo na spletno stran http://www.eposojila.com [+] in njihov informativni izračun. Za najetje enoletnega posojila v vrednosti tisoč evrov boste z 12 mesečnimi obroki po 212,43 evra prek tega ponudnika odplačali skupaj 2.549 evrov oziroma 1.549 evrov obresti. Če bi za primerjavo enako posojilo najeli v naši največji banki, bi skupaj odplačali 1.048 evrov oziroma 48 evrov obresti. V prvem primeru je efektivna obrestna mera konec septembra več kot 700 odstotkov, v drugem pa 12,6 odstotka.

POSOJILO ZA 1.000 €
Najem posojila v vrednosti 1000 € in odplačilno dobo 12 mesecev pri spletni poslovalnici www-eposojila.com in NLB:
STROŠKI ODOBRITVE:
www.eposojila.com - 30 € NLB - 17 €
VIŠINA OBROKA: www.eposojila.com - 212,43 € NLB - 87,25 €
SKUPAJ ZA PLAČILO V €:
www.eposojila.com - 2.549 € NLB - 1.048 €
efektivna obrestna mera %:
www.eposojila.com - 727% NLB - 12,6%

Mimo zakona

Zakon o potrošniških posojilih navaja, da je lahko najvišja še dopustna efektivna obrestna mera (EOM) v posojilnih pogodbah največ 200 odstotkov zadnjega objavljenega povprečnega EOM, ki ga objavlja Banka Slovenije. To pomeni, da je lahko efektivna obrestna mera v pogodbi največ dvakrat višja od povprečne, sicer je pogodba nična. Trenutna povprečna efektivna obrestna mera za enoletna potrošniška posojila, sicer v vrednosti dva tisoč evrov, je po podatkih Banke Slovenije 13 odstotkov. In če ponudniki kršijo to določbo? Čaka jih odločba republiškega tržnega inšpektorata, ki jim prepove sklepanje tovrstnih pogodb in naloži globo za podjetja 12.500 evrov, za odgovorno osebo pa 1.250 evrov. Na republiškem tržnem inšpektoratu pravijo, da omenjenega ponudnika in tudi nekatere druge proučujejo, vendar svojih izsledkov ne morejo izdati, dokler preiskava ne bo končana. Sicer pa so v prvih sedmih mesecih tega leta opravili že več kot 200 pregledov pri različnih posojilodajalcih, ki posojila ponujajo prek različnih oglasnikov, oglasov, reklamnih letakov in podobnega. In izsledki raziskave?
Štiri podjetja, benediški Vadas, veržejski TNT Treppo, ljubljanski President in mariborska p(EkoHiša#), opravljajo potrošniško kreditiranje brez dovoljenja. Kako do posojila Če ste razmišljali o tem, da bi tudi sami najeli posojilo pri različnih posojilodajalcih, ki niso banke ali hranilnice, imate za to najbrž poseben razlog.
Navadno takšna posojila najemajo tisti, ki ga v bankah ali hranilnicah ne morejo dobiti, ker so že preveč zadolženi, nimajo redne zaposlitve ali kaj podobnega. Posojilodajalci seveda poskušajo takšne okoliščine izkoristiti in za tveganje, da jim posojila ne boste vrnili, ker očitno sodite med bolj tvegane jemalce posojil, zahtevajo visoke obresti. Kako torej najeti posojilo, da bo še v normalnih mejah?
Če se že znajdete v finančnih škripcih, ni dobro izgubiti glave in dati na kocko vsega svojega premoženja ali pa še več. Ko najemate posojilo pri ponudniku, ki ni banka ali hranilnica, preverite, ali ima posojilodajalec nalepko in s tem dovoljenje Urada RS za varstvo potrošnikov, svetujejo na tržnem inšpektoratu.
Nalepka mora biti nalepljena na vidnem mestu, kjer se sklepajo posojilne pogodbe. Posojilno pogodbo sklenite v pisni obliki, ob tem pa preverite, ali ima vse sestavine, ki so obvezne za sklepanje tovrstnih pogodb. Potrošniško hipotekarno pogodbo sklenite v obliki notarskega zapisa.
Pazljivi bodite na to, da posojilojemalec od vas ne bo zahteval izdaje ali sprejetje bianko menice ali čeka ali katerega drugega plačilnega instrumenta, ki ima podobne učinke, saj je to prepovedano. Kot že omenjeno, bodite pozorni na obrestno mero, ki mora biti v okviru dopustne.
Preden pogodbo podpišete, jo dobro preberite in se natančno seznanite z njeno vsebino, še bolje pa je, da pogodbo prebere še pravni poznavalec. Pozorni bodite tudi na dodatne nepredvidljive stroške. Kot smo že omenili so nekateri posojilodajalci namesto visoke obrestne mere od posojilojemalcev zahtevali plačilo članarine, s čimer je bila obrestna mera sicer nekoliko nižja, celotni stroški posojila pa na koncu višji.
To naj bi sicer novi prenovljeni zakon o potrošniških kreditih, ki je bil sprejet lani decembra, odpravil, toda nikjer ne piše, da ga v praksi vsi spoštujejo.
Domišljija nekaterih posojilodajalcev namreč ne pozna meja, sploh ko stoji pred njimi nekdo, ki je na robu obupa in čigar pogajalske sposobnosti so dejansko omejene na minimum.

7 ZAPOVEDI PRI NAJEMANJU POSOJILA

Preden najamete posojilo pri ponudniku, ki ni banka ali hranilnica upoštevajte naslednje zapovedi:

1. Preverite, ali ima posojilodajalec ustrezno nalepko in s tem dovoljenje Urada RS za varstvo potrošnikov;
2. Pogodbo sklenite v pisni obliki;
3. Preverite ali ima pogodba vse po zakonu določene sestavine; naj jo pregleda še vaš pravni svetovalec;
4. Potrošniško hipotekarno pogodbo sklenite v obliki notarskega zapisa;
5. Za zavarovanje ne izdajajte bianko menice, čeka ali katerega drugega plačilnega instrumenta;
6. Efektivna obrestna mera v pogodbi ne sme biti več kot dvakrat večja od povprečne efektivne obrestne mere, ki jo določa Banka Slovenije;
7. Ne plačujte dodatnih stroškov, kot so denimo članarine Posojilo materi samohranilki Pri nekaterih spletnih ponudnikih posojil smo preverjali njihovo ponudbo za konkretni primer, zato smo jim pod izmišljenim imenom poslali naslednjo pošto: Sem mati samohranilka z dvema otrokoma. Imam začasno zaposlitev in plačo okoli 700 evrov na mesec. Za popravilo v stanovanju nujno takoj potrebujem tisoč evrov, zato se obračam na vas. Denar bom vrnila v 12 mesecih. Zanima me, kakšne obresti bi vam morala plačati in kolikšen bi bil moj mesečni obrok? Ali bi imela s posojilom še kakšne druge stroške (odobritev, zavarovanje)? Pošto smo poslali ponudnikom na naslednjih spletnih naslovih: http://www.posojilo.net [+] ,
http://www.posojilo-kredit.si [+] ,
http://www.eposojilo.com [+] ,
http://www.hh-finance.si [+] ,
http://www.karma-krediti.si [+] ,
http://www.terjatve.si [+] .

Nekateri so odgovorili, drugi ne.

Predstavniki spletne strani http://www.posojilo.net [+] so sporočili, da nam žal ne morejo pomagati, ker ponujajo samo hipotekarna posojila za 30 tisoč evrov in več, hkrati pa so nas poučili, da posojila ne bomo deležni niti na banki, ker je naš osebni dohodek premajhen.
Predstavniki spletne strani http://www.karma-krediti.si [+] so nam odgovorili, da je pri njih pogoj zaposlitev za nedoločen čas. "To so zakoni banke in mi delamo vse prek banke," še dodajajo. Kaj pa drugi? Pri enem od ponudnikov je mogoče dobiti posojilo tudi, če ste zaposleni za določen čas, vendar je spodnja omejitev plače 850 evrov.
"Pogoj je, da se obroki po pogodbi odtegujejo od vaše plače." Odgovor naslednjega od ponudnikov pa je bil, da "žal ni mogoče dobiti informativnega izračuna, saj je treba najprej poslati zadnje tri plačilne liste in prilive iz banke".
Občutek torej je, da ponudniki po elektronski pošti neradi dajejo konkretne številke oziroma izračune. Nekateri odgovarjajo tudi z elektronskih naslovov, kjer ni jasno navedeno, od katerega ponudnika prihaja elektronska pošta. Nekateri pa so nas z elektronske pošte poskušali preusmeriti na svoje telefone.
http://www.finance.si/227948

/13/...opozorila ponovno prihajajo:

Previdno pri posojilih z valutno klavzulo

Nižanju obrestnih mer centralnih bank bosta sledila EURIBOR in LIBOR, 12-mesečni LIBOR in EURIBOR sta zato zelo neugodna Čeprav sta se medbančni obrestni meri EURIBOR in LIBOR v zadnjih dveh tednih precej znižali, sta v primerjavi z referenčnimi obrestnimi merami centralnih bank še vedno izjemno visoki. Ob pričakovanih novih znižanjih obrestnih mer centralnih bank, vsaj v Evropi, se bo tako EURIBOR, pa tudi LIBOR še zniževal. Pri najemu posojila, vezanega na variabilno obrestno mero EURIBOR ali LIBOR, je zato dobro biti zelo previden, za kakšno ročnost se dogovorite z banko. Kriza dvignila pribitke medbančnih obrestnih mer Če ste na primer danes najeli posojilo s klavzulo 12-mesečni EURIBOR, boste naslednjih 12 obrokov plačali ob nespremenjeni obrestni meri, se pravi 4,845 odstotka in bančni pribitek na obrestno mero. Prvi popravek bo sledil šele čez leto dni. Če boste vzeli obrestno mero trimesečni EURIBOR, pa bo popravek obroka vsake tri mesece (banke fizičnim osebam sicer nerade dajejo posojila z valutno klavzulo kratke ročnosti).
Enako velja tudi za LIBOR.
Včeraj je bil trimesečni EURIBOR 0,98 odstotne točke višje od obrestne mere Evropske centralne banke (ECB), pribitek 12-mesečnega EURIBOR pa je bil 1,1 odstotne točke.
Na začetku leta je bil pribitek trimesečnega EURIBOR nad obrestno mero ECB 0,68 odstotne točke, pri 12-mesečnem pa je bil ta pribitek 0,75 odstotne točke.
LIBOR le počasi sledi nižanjem obrestnih mer
Tudi LIBOR ima zdaj izjemno velik pribitek. Trimesečni LIBOR je bil na začetku leta 4,7 odstotka, kar je bilo takrat 0,45 odstotne točke nad Fedovo referenčno obrestno mero.
Dvanajstmesečni LIBOR, ki je takrat znašal 4,22 odstotka, pa je bil na začetku leta celo nižji od Fedove obrestne mere. Negativni pribitek je posledica pričakovanj poslovnih bank, ki so takrat že predvidevale močno znižanje obrestnih mer v ZDA. Fed je namreč januarja dvakrat znižal ključno obrestno mero za skupaj 1,25 odstotne točke.
Trimesečni LIBOR je bil včeraj 2,86 odstotka in je tako 1,86 odstotne točke višje od Fedove ključne obrestne mere. Enako velja tudi za 12-mesečni LIBOR, ki je bil včeraj 3,20 odstotka.
Za primerjavo: ko je Fed med junijem 2003 in junijem 2004 nazadnje ohranjal obrestno mero pri enem odstotku, je bila povprečna vrednost 12-mesečnega LIBOR 0,52 odstotne točke nad referenčno obrestno mero. Pri tem je bila obrestna mera višja ob koncu obdobja, ko se je že špekuliralo o dvigu obrestnih mer Feda, na začetku obdobja pa kar nekaj časa ni bilo večje razlike med Fedovo obrestno mero in medbančno obrestno mero LIBOR.
Tudi LIBOR, vezan na švicarski frank, je trenutno zelo visoko, če ga primerjamo s postavljenimi okvirji Narodne banke Švice (NBS). Trimesečni LIBOR v frankih je bil na začetku leta 2,76 odstotka, 12-mesečni pa 2,98 odstotka. NBS je imela takrat ciljno obrestno mero med 2,25 in 3,25 odstotka za trimesečni LIBOR. NBS je 8. oktobra znižala mejne vrednosti za pol odstotne točke.
Trimesečni LIBOR za frank je vse do zadnjega dne oktobra vseeno vztrajal nad novo zgornjo mejo. Šele zadnji dan meseca pa je zdrsnil na 2,72 odstotka. Dvanajstmesečni LIBOR za franke je še vedno nad tremi odstotki. http://www.finance.si/228530/Previdno_pri_posojilih_z_valutno_klavzulo

/13/...na eni strani zbrana ponudba in možni izračuni kreditov ali vezave za vse banke v Sloveniji:
http://cekin.si/vsebina/izracuni

/13/...tudi na FACEBOOKu je možna primerjava varčevalnih računov: Idea

Facebook tudi za finančno krizo:

Primerjava varčevalnih računov slovenskih bank oz. se splača varčevati? Verjetno vam je v zadnjem času padel v oko kakšen izmed oglasov, ki oglašuje e-bančništvo. Na prvi pogled se stvar morda ne zdi nič novega, saj e-bančništvo poznamo že nekaj let. Izraz morda ne opisuje točno, kaj se skriva za njim, zato mnogi zmotno mislijo, da gre le še za enega izmed mnogih elektronskih bančnih sistemov.

Računi za varčevanje
Oglasi predstavljajo novost na slovenskem finančnem trgu, in sicer spletne račune, ki so namenjeni izključno varčevanju z nekajkrat višjimi obrestnimi merami kot smo jih vajeni pri depozitih na vpogled.
E-varčevanje se po donosnosti lahko kosa z vezanimi depoziti, vendar ga od njih loči dejstvo, da denarja ni treba vezati, saj nam je vedno na voljo, da ga prenakažemo nazaj na svoj osebni račun. Značilnost e-varčevalnih računov je tudi v tem, da z njimi ne moremo plačevati položnic, saj so namenjeni izključno plemenitenju našega denarja.
Glede na to, da je EU sedaj tudi uradno zabredla v recesijo, je najverjetneje prvo vprašanje, ki si ga povprečen potrošnik zastavi »Ali lahko izgubim naložena sredstva?«. Odgovor je seveda nikalen, saj je večina članic EU sprejela ukrep, s katerim vlada za bančne depozite njihovih državljanov ponuja 100 odstotno jamstvo.

Neodvisna primerjava
Manjša neodvisna skupina posameznikov je preverila ponudbo te bančne novosti v Sloveniji in med seboj primerjala predvsem obrestne mere in stroške odprtja ter poslovanja, rezultate pa je zbrala v tabeli. Glede na to, da je obrestna mera podobna vezanim depozitom, so v primerjavo vključili tudi ponudbo nekaterih slovenskih bank na tem področju.
Očitno je, da so nov varčevalni produkt slovenskim varčevalcem prve ponudile tuje banke – Volksbank je svoj internetni varčevalni sistem poimenovala E-obresti (www.e-obresti.si), avstrijska Zveza bank pa e-plemenitenje ponuja pod imenom Diba, 100 odstotno spletno bančništvo (www.diba.si).
"Obogateli z e-naložbo seveda ne bomo, je pa lahko to dobrodošel način za »parkiranje« prihrankov v času, ko se bolj tvegane naložbe ne izplačajo. Naš denar se bo pri Volksbanku namreč plemenitil po 4,5, pri Dibi pa po 4,8-odstotni letni obrestni meri. Z naložbo v tovrstno varčevanje torej vsaj izničimo učinek inflacije, ki bi zmanjšala kupno moč našega denarja, v kolikor bi ga v kriznem obdobju raje tlačili v nogavico," ugotavlja skupina posameznikov, ki je preverila ponudbo te bančne novosti.

Kako je z dodatnimi stroški pri e-varčevanju?
Zelo podobne obrestne mere ostale banke nudijo pri vezanih depozitih, vendar se bomo morali denarju odpovedati za vsaj en mesec – v kolikor bomo namreč želeli denar dvigniti pred iztekom vezave, nas čakajo negativne obresti, ki precej znižajo donosnost investicije.
Pri e-varčevanju pa nas od ponovnega razpolaganja z denarjem loči le nekaj klikov. Spletno bančništvo Diba kot eno glavnih konkurenčnih prednosti poudarja, da pri njih dodatnih stroškov ni. Brezplačno vam odprejo račun ter uredijo digitalni certifikat, saj dostop do spletnega vmestnika banke zahteva visoko stopnjo varnosti. Edini strošek, ki nastane s prelivom sredstev iz vašega osebnega, na račun, odprti pri www.diba.si, je torej provizija, ki jo vaša banka zaračuna ob vsaki transakciji. Te so sicer različne pri večini bank, vendar nobena ne presega enega evra. Volksbank za razliko od Dibe zaračunava pridobitev dostopa, vendar strošek ni pretiran. Pristopnina vas bo pri njih stala med 10 ali 17,5 EUR – odvisno pač od tega, kakšne varnostne elemente boste želeli uporabljati za dostop do spletnih strani.

* Dogajanje na Facebooku
Če se vam zdi smiselno in potrebno, da primerjavo bančnih produktov tudi iz vaše strani predstavite Slovenskim državljanom, bomo vsi zelo veseli, saj si ne želimo, da kriza zaradi slabih odločitev množice posameznikov postane še globja.
Na Facebook.com so se Slovenci tudi že združili v mnoge skupine v boju proti finančni krizi in fino bi bilo omeniti tudi to.
Ena od skupin se imenuje:

Vojna proti finančni krizi!
Zberimo 1.000 predlogov za prebroditev krize.
Ugotovitve Srečka Dolarja in ekipe Srečko Dolar in ekipa ugotavljajo, da se v tem trenutku varčevanje na internetu gotovo splača.
„Z obrestmi sicer ne bomo privarčevali za nov avtomobil, bomo pa omejili škodo, ki jo bi jo lahko gospodarska kriza povzročila na vrednosti našega premoženja. Spletno varčevanje gotovo predstavlja hudo konkurenco vezanim vlogam in le vprašanje časa je, kdaj se bodo zganile tudi ostale slovenske banke ter ponudile podobno storitev. Varčevalci lahko držimo pesti, da si bodo banke konkurirale z višino obrestnih mer. Finančna kriza torej vsaj po tej plati le ni tako slaba stvar,“ še navajajo Srečko Dolar in ekipa.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042224815

/13/...kako se spreminjajo razmere tudi v bančnem sektorju po samo 5 mesecih si lahko ogledamo v priročni tabeli in sicer:

OBRESTI

pri enoletni vezavi 10.000 € z primerjalnimi podatki v mesecu Oktobru 2008 in Februarju 2009:
Hranilnica Lon - oktober 2008 - 5,60% - februar 2009 - 5,20%
Probanka - 5,55% - 4,90%
Banka Volksbank - 5,65 % - 4,50%
Delavska hranilnica 5,40% - 4,20%
Deželna banka - 5,55% - 4,15%
ABanka Vipa - 5,55% - 4,10%
NKBM - 4,85% - 3,80%
SKB Banka - 4,90% - 3,80%
Hypo Alpe - Adria - Bank - 5,56% - 3,75%
Gorenjska banka - 5,10% - 3,70%
NLB - 4,73% - 3,35%
Banka Sparkasse - 5,30% - 3,20%
Raiffeisen banka - 4,50% - 3,10%
Banka Koper - 4,69% - 3,00%
UniCredit Banka - 5,30% - 2,33%
biznis@zurnal24.si www.zurnal24.si

/13/...v uvodniku revije Kapital z dne 11.05.2009 med drugim o slovenskih bankah piše tudi tole: Idea

˝Ob zgodovinsko nizki vrednosti EURIBOR-ja, tega je evropska centralna banka znižala celo na odstotek, pa vam slovenske banke ponujajo kredite s fiksno obrestno mero med sedmimi in osmimi odstotki. Če že drugega ne, nesramna ponudba!˝
Srečko Pirtovšek, glavni in odgovorni urednik Idea

Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Maj 12, 2009 12:37 pm; skupaj popravljeno 14 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli