Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Okt 11, 2008 12:24 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

RAIFFEISEN CAPITAL MANAGEMENT

/13/...pri vlaganju sredstev v vzajemne sklade, moramo vlagatelji računati tudi na možno zaustavitev izplačil, kot zelo (ne)priljubljen ampak potreben ukrep poslovanja, saj je bilo takih ukrepov v Sloveniji do sedaj izredno malo, v kriznih časih pa bo takih ukrepov vedno več in več: Embarassed

Nekateri vzajemni skladi začasno ustavili vplačila in izplačila

Nekateri vzajemni skladi, ki se tržijo v Sloveniji, so zaradi dogajanj na kapitalskih trgih začasno ustavili vplačila in izplačila.
Iz Raiffeisen Capital Management so včeraj sporočili, da bodo zaradi ponovnega zaprtja ruske borze do preklica zaustavili izplačila in vplačila iz skladov Raiffeisen Eastern Europe Equities, Russian Equities in Emerging Europe SmallCap.
Podobno je moral pred dnevi za kratek čas storiti tudi eden od skladov Pioneer Investments, čigar sklade v Sloveniji trži Unicredit Banka Slovenije. Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Damjan Žugelj, poudarjajo, da je zaustavitev izplačil točk skladov zgolj začasen ukrep, ki ga družba za upravljanje lahko sprejme zaradi zaščite vlagateljev, in sicer v primeru, da to zahtevajo začasne posebne okoliščine, na katere družba za upravljanje ne more vplivati.
Med temi okoliščinami je tudi začasna zaustavitev trgovanja z vrednostnimi papirji, ki predstavlja pomemben del portfelja sklada, kot je bilo tudi v primeru Raiifeisenovega sklada.
Tudi v skrajnem primeru, če bi šla družba za upravljanje v stečaj, to ne bi prizadelo vlagateljev v vzajemnih skladih.
Ti imajo namreč ločeno premoženje, kar pomeni, da se sredstva nahajajo na posebnem denarnem računu pri skrbniški banki, to premoženje pa ni del premoženja niti družbe za upravljanje niti skrbniške banke, pomirja Žugelj in dodaja, da poslovanje družbe za upravljanje ali skrbniške banke nikakor ne vpliva na vrednost premoženja sklada, temveč je to odvisno le od gibanja tečajev na svetovnih borzah.
V primeru, da bi prišlo do likvidacije sklada, to ne pomeni nič drugega kot unovčenje premoženja vzajemnega sklada in poplačila imetnikov investicijskih kuponov, še pravi Žugelj in dodaja da take primere ureja zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.
"Vzajemni skladi v Sloveniji imajo tako kot UCITS skladi drugih držav članic zelo strog standard razpršitve naložb in izpostavljenosti do posameznih izdajateljev," še pravijo na ATVP in poudarjajo, da noben od vzajemnih skladov, s katerimi upravljajo slovenske družbe za upravljanje, ni imel in nima naložbenih sredstev v strukturiranih finančnih produktih, ki so se v zadnjem času izkazali za problematične.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042213594

/13/...objava, ki marsikaj pojasnjuje, marsikaj pa tudi ne:

Javna objava Raiffeisen banke

Obvestilo Raiffeisen Kapitalanlage-Gesellschaft in Raiffeisen Banke Vodstvo družbe Raiffeisen Kapitalanlage-Gesellschaft m.b.H. (“Raiffeisen Capital Management”) objavlja, da je bila začasna ustavitev nakupa in prodaje točk vzajemnih skladov Raiffeisen-EasternEuropean-Equities, Raiffeisen-Russian-Equities, Raiffeisen Emerging Europe SmallCap, ki je veljala od 7. 10. 2008 od 11.30 ure, odpravljena z 10. 10. 2008.
To pomeni, da bodo vsa odprta naročila oddana do 9. 10. 2008 do 11.30 ure poravnana z vrednostjo VEP na dan 10. 10. 2008.
Zaradi ponovnega zaprtja ruske borze dne 10. 10. 2008 izračun VEP za omenjene sklade v ponedeljek 13. 10. 2008 ponovno ne bo mogoč. Posledično bo do preklica ponovno veljala ustavitev nakupa in prodaje točk omenjenih vzajemnih skladov. O tem smo obvestili Agencijo za trg vrednostnih papirjev.
http://www.finance.si/226150/Javna_objava_Raiffeisen_banke
Nazadnje urejal/a zoran13
Ned Okt 12, 2008 10:20 am; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Okt 11, 2008 12:35 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ETI IZLAKE in MALI DELNIČARJI

/13/...že neštetokrat se je v Sloveniji pokazalo, da imajo mali delničarji premalo mehanizmov in zakonskih osnov, da bi učinkovito zaščitili in zavarovali svoje premoženje ter se zoperstavili možnim manipulacijam z njimi: Embarassed

Mali delničarji ETI se počutijo oškodovane

Novembra lani so nekateri vodilni v družbi ETI Izlake ustanovili družbo Finema in od Probanke kupili četrtinski delež ETI, ki ima več kot 1200 zaposlenih.
Vodstvo ETI in predsednik uprave Tomaž Berginc sta ob nakupu zagotavljala, da želijo s tem zaščititi družbo pred morebitnimi tujimi prevzemi in stabilizirati lastniško strukturo, v kateri imajo še vedno veliko vlogo mali delničarji.
Ti se zdaj počutijo izigrane in menijo, da so tako nadzorni svet ETI kot vodilni grobo kršili zakonodajo. Očitajo jim, da prelivajo dobiček ETI in ga uporabljajo za odplačilo posojil, namenjenih nakupu delnic družbe. Menedžerjem ETI, zbranim v družb Finema pod vodstvom predsednika uprave družbe Tomaža Berginca, mali delničarji očitajo, da kupujejo delnice z dobičkom ETI.
Vodstvo družbe očitke zavrača in poudarja, da je ves promet z delnicami povsem transparenten.
Neimenovani mali delničar ETI je o sumih nepravilnosti med drugim obvestil tudi Agencijo za trg vrednostnih papirjev.
Predsedniku nadzornega sveta Marjanu Kramarju, predsedniku uprave NLB, očita, da podpira početje vodstva in uprave v škodo družbe. Šlo naj bi za škodljive transakcije, s katerimi Finema v tesni prepletenosti lastniških razmerij z vodilnimi v ETI deluje brez poštenega nadzora, preliva dobiček ETI na Finemo in z njim na škodo malih delničarjev pokriva obveznosti do najetih posojil.

VINKULACIJA DELNIC

Male delničarje oziroma notranje lastnike, ki imajo v lasti še 47,9 odstotka delnic, naj bi pri vsem tem še najbolj motilo, da so delnice vinkulirane, s čimer je onemogočena prosta prodaja delnic po tržni ceni.

Zato jih lahko prodajajo le s soglasjem nadzornega sveta oziroma vodilnih, ki jih tudi največ odkupujejo in s tem prevzemajo podjetje po zelo nizki ceni.
"Z danim soglasjem nadzornega sveta k prenosu delnic na Finemo, Probanko (ki je kupila delnice od Kada in Soda ter jih prodala naprej Finemi) ter družbo Jean Muller (to nemško podjetje ima v lasti deset odstotkov delnic ETI kot strateški partner) so bila kršena statutarna določila, zato zahtevamo takojšen preklic vinkulacije in s tem prosto trgovanje z delnicami," je v pismu predsedniku nadzornega sveta ETI zapisal neimenovani mali delničar.
Ob tem izpostavlja tudi Kramarjevo ženo, Eleonoro Kramar, direktorico za prodajo v ETI in eno večjih lastnic Fineme.
Vodstvo družbe ETI vsa očitke zavrača. Menijo, da so v ETI izpolnili vse obveznosti iz kolektivne pogodbe in nekatere postavke celo presegli. Glede vinkuliranih delnic trdijo, da gre za zakonit način zaščite družbe in delničarjev pred sovražnimi prevzemi.
Ves promet z delnicami je povsem transparenten, poudarjajo in dodajajo, da Finema nikoli ni skrivala, kdo so njeni lastniki, ustanovljena pa je bila predvsem za preprečitev špekulativnih nakupov v času prodaje s strani Kada in Soda. Kot še sporočajo iz uprave ETI, so popolnoma neresnične tudi navedbe, da naj bi se posamezni posli podjetja ETI izvajali prek družbe Finema.
Omenjeni podjetji med seboj ne poslujeta, njun odnos je zgolj odnos med delniško družbo in delničarjem. Vpeljali etični kodeks V družbi ETI bodo letos po načrtih ustvarili sto milijonov evrov prihodkov. Prvega oktobra je v družbi v veljavo stopila nova kolektivna pogodba, plod pogajanj vodstva in sindikata družbe.
Poleg tega so v ETI uvedli še eno novost, in sicer kodeks poslovne etike in podjetniške kulture, ki vodstvo in zaposlene zavezuje k etičnemu obnašanju in upoštevanju temeljnih etičnih vrednot. Vodilni v družbi so se osebno zavezali k njegovemu spoštovanju.

Ustanovitveni kapital Fineme izvira iz Poljske
Po dostopnih podatkih ima družba Finema sedež v Brestanici, država izvora ustanovitvenega kapitala pa je Poljska.
V družbi imajo deleže številni vodilni v ETI, med njimi predsednik uprave Tomaž Berginc, ki naj bi imel 12,5-odstotni delež Fineme.
Članica uprave Maja Opresnik Kovačič naj bi imela 9,5-odstotni delež, vodji trženja v ETI Marinu Pavšeku pripisujejo 6,5-odstotni delež, Eleonori Kramar, direktorici prodaje v ETI in ženi predsednika nadzornega sveta Marjana Kramarja, pa petodstotni delež.
Odstotek več Fineme ima menda direktor nabavnega področja in logistike v ETI Damjan Podbregar, direktor kadrovskega in pravnega področja v ETI Janez Braune pa 1,99-odstotni delež.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042213648

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Ned Okt 12, 2008 11:45 am Naslov sporočila:

MTC FONTANA

/13/...za del Term Maribor oz.medicinsko termalni center FONTANA se poleg domačih lastnikov zanimajo tudi tuji: Embarassed

Za Fontano se zanimajo tudi tujci

Na javni razpis za prodajo Medicinsko-termalnega centra Fontana so v Termah Maribor prejeli štiri ponudbe slovenskih podjetij in tudi iz tujine. "Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje MTC Fontane bo preučila ponudbe in bo z izbranimi ponudniki opravila nadaljnje razgovore," je včeraj sporočil Zoran Boškovič, predsednik nadzornega sveta Term Maribor in predsednik komisije.
"Ponudbe so zanimive in menimo, da dajejo kakovostno osnovo za izbor novega lastnika, ki bo družbi MTC Fontana omogočal nadaljnji razvoj." Terme Maribor so razpis objavile 15. julija, čeprav je predsednica uprave Alenka Iskra še aprila lani odločno zavračala namige o prodaji medicinsko-termalnega središča.
Fontane se hočejo znebiti, ker jim zdravstvena dejavnost, ki se izvaja v njej, ne prinaša donosa.

MTC Fontana je lani poslovala zgubaško.
Ustvarila je 638.485 evrov celotnih prihodkov, izguba pa je znašala 103.403 evrov, predvsem zaradi visokih stroškov vzdrževanja kopališkega kompleksa. Matična družba pa je poslovala bistveno bolje, saj je ustvarila bilančni dobiček v višini 1,674 milijona evrov, ki so ga po sklepu skupščine namenili za izplačilo dividend v višini 338.046 evrov, kar je zneslo 0,15 evra dividende na delnico.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042213567
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Okt 13, 2008 7:03 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Ned Okt 12, 2008 10:50 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PRVI POOL EUROASISTENCA

/13/...pet ponudnikov asistence je združilo moči in bodo tako ponujali skupno assistenco pod imenom ASTRUM ASSISTANCE ALLIANCE, s sedežem v Zurichu: Laughing

Vanjo so vključene Fidelia ossistance (Francija), EuroCross International (Nizozemska), Češka in Bolgarija, Mobi 24 (Švica), Roland assistance (Nemčija) in SOS International (Skandinavija).
Tako bo vsako obstoječa assietenca lahko uporabljala enotno povezavo, katera se sestoji preko 100.000 serviserjev v 180 državah in ima skupno preko 40.milijonov komitentov.
Tako bodo lahko ponudili celotno paleto uslug in pomoči, katere bodo v pomoč zavarovalnicam in jih bodo te promovirale, nadalje konstrukterjem avtomobilov ter izposojevalcev avtomobilov.
Prav tako se zaradi povezave obeta zmanjšanje stroškov, prav tako pa v poolu pravijo, da je bolje biti skupaj, kot pa sam.
http://www.osiguranje.hr/osiguranje.hr/

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Okt 13, 2008 7:44 pm Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

BANKROT ŽIVLJENJSKE ZAVAROVALNICE YAMATO

/13/...niti specialne življenjske zavarovalnice niso več varne pred bankrotom in tako se je to v petek zgodilo japonski YAMATO ter tako postala prva japonska finančna družba, katera je šla v stečaj: Embarassed

Tako je ustvarila izgubo v višini 2,7mrd$ in tako je prva propadla družba zadnjih 7 let ter osma od konca druge svetovne vojne.
Japonski finančni minister Shoichi Nakagawa je ob tem izjavil, da gre za edinstven primer in da je posledica njegove poslovne strategije in tako ne odraža pravega stanja v tej industriji.
Redakcija, bankamagazine.hr - 11.10.2008
http://www.osiguranje.hr/osiguranje.hr/
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Maj 15, 2009 7:25 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Okt 15, 2008 3:19 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SETH GLICKENHAUS

/13/...veliko primerjav se dela z dogodki v letu 1929, a se vendar zelo težko najde kdo, ki je takrat v tistih kriznih časih delal na borzi in prav ta je sedaj tukaj: Embarassed

94 LET

Kaj o krizi meni borzna legenda 94-letnik, ki je na Wall Streetu delal v času krize leta 1929, dobiva vse več klicev zaskrbljenih vlagateljev 94-letni Seth Glickenhaus, vodja investicijske družbe Glickenhaus & Co. pravi, da v zadnjem času dobiva vse več klicev zaskrbljenih vlagateljev.
Ti so se na začetku krize, za nasvet obrnili na tiste, ki trgujejo dlje kot sami. Kmalu so se mladi uslužbenci finančnih družb za nasvet obračali na kolege, ki na Wall Streetu delajo že več desetletij. Ni minilo veliko časa, ko tudi oni niso imeli dovolj dolgega pogleda v preteklost.
Na koncu so pristali pri gospodu Glickenhausu, ki se z investiranjem ukvarja že skoraj osem desetletij.

Pomembna razlika med 1929 in 2008

Glickenhaus izpostavlja pomembno razliko med krizo leta 1929 in letos: »Takrat je centralna banka skrčila obseg denarja na trgu, ker je krizo močno zaostrilo.
Takrat so tudi verjeli, da je najbolje, če se država ne vtika v gospodarsko dogajanje. Danes država poplavlja trg z denarjem in se čedalje aktivneje ukvarja z reševanjem gospodarskih težav in celo posameznih podjetij.« razkriva svoj pogled na krizo Glickenhaus.
Glickenhaus vlaga v transportne družbe in se izogiba državnih obveznic Investicijska družba, v kateri dela Glickenhaus, kupuje predvsem delnice podjetij, ki se ukvarjajo z neko vrsto transporta.
Predvsem v delnice podjetij, ki imajo v lasti ali upravljajo naftovode in plinovode. Vlaga pa tudi v družbe, ki se ukvarjajo s transportom železove rude, premoga, pšenice, cementa in gnojil v Kitajsko.
Izogiba se naložbam v državne obveznice, saj meni, da nimajo zadostnega donosa.
Prav tako pa Glickenhaus pravi, da ne zaupa agencijam za ocenjevanje tveganja in meni,da te niso sposobne pošteno oceniti tveganja, ki ga sabo nosijo obveznice, ki jih izdajajo korporacije.

Pogine naj pes

Glickenhaus nima lepih besed za ljudi, ki so nas povedli v to krizo.
»Ljudje so prestrašeni in jezni.
Menijo, da je bila vsa rast v preteklih letih v korist absurdnih plač in gromozanskih zlatih padal za vodilne ob prekinitvi delovnih razmerij, ne glede kako dobro oziroma slabo so vodili podjetja.
V nekaj primerih je bilo njihovo delo še slabše kot si mislite. Nisem pesimist glede borze.
Sem pa pesimist glede prihodnosti poslovanja« je dejal Glickenhaus.
http://www.finance.si/226635/Kaj_o_krizi_meni_borzna_legenda

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Okt 15, 2008 9:16 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DONOSNOST POKOJNINSKIH SKLADOV

/13/...že velikokrat je bila v teh rubrikah omenjena donosnost pokojninskih skladov in še posebej je to aktualno v trenutkih borznega medveda, saj se prav tukaj pokaže uspešnost upravljalcev: Shocked

Konservativna naložbena politika pokojnincev omilila učinke finančne krize "Letošnje leto je izrazito neugodno z vidika negativnih gibanj na kapitalskih trgih, saj tudi donosi netveganih skladov beležijo negativne izide," slabše izide izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja utemeljujejo v pokojninski družbi Skupna.
V obdobju od začetka junija do konca avgusta so pozitivni donos pri upravljanju sredstev tako zabeležili zgolj štirje izvajalci, na ravni letošnjega leta pa je njihovo število še manjše.
Vlagatelji so se za večje nakupe vrednostnih papirjev odločili zaradi ocen analitikov, da se se finančna kriza zaradi propadanja hipotekarnih kreditov bliža koncu.
Banki Citigroup in Switzerland UBS sta po koncu tretjega četrtletja namreč namignili, da bo prihajajoče poročilo o poslovanju bank pokazalo, da so se dobički v omenjenem obdobju vrnili na "običajne ravni", kakršne so bile pred nastankom krize. Negativno se gibljejo tako tečaji delnic kot tudi obveznic (dvig obrestnih mer).
Višje obrestne mere dajejo pozitivne rezultate samo pri kratkoročnih naložbah (depoziti, blagajniški zapisi). V kolikor ne bi imeli pokojninski skladi konservativne naložbene politike, bi lahko tudi tu beležili enako velike negativne donose, kot se danes pojavljalo pri delniških skladih, tako pa beležimo vsaj desetkrat manjša negativna gibanja, dodatno pojasnjujejo v Skupni.
Med pokojninskimi družbami so sicer edini ustvarili negativni donos.
Med najmanj donosnimi tako na letni ravni kot tudi v daljšem časovnem obdobju ostajajo skladi Kapitalske družbe.
Poleg Probankinega sklada Delta se jim je na dnu pridružila tudi Adriatic Slovenica. Če je sklad slednje še pred meseci beležil najvišje donose med izvajalci, se je v zadnjih treh mesecih odrezal borno - beležijo skoraj štiriodstotni negativni donos. Bodisi na račun prodaje bodisi na račun nižjih vrednosti finančnih inštrumentov se je močno zmanjšal delež sredstev sklada v delnicah, skladih in investicijskih družb.
"Letos so posamezne naložbe znotraj delniškega portfelja kljub dobrim poslovnim rezultatom teh podjetij padle tudi do 30 odstotkov, kar pa si lahko razlagamo kot strah in umik vlagateljev iz borze, ki svoja sredstva raje preusmerijo v depozite in državne obveznice," slabši donos pojasnjujejo v Probanki.
Delniškega portfelja niso in ga v prihodnosti tudi ne nameravajo spreminjati, le deleže v njem bodo znižali v skladu z naložbeno politiko. "Kljub večji volatilnosti posameznih naložb namreč na osnovi analiz še vedno verjamemo v notranjo vrednost teh podjetij, še posebno zdaj, ko njihova ocenjena vrednost bistveno odstopa od tržne (podcenjenost)," so dejali.
Na vrhu lestvice skladov z najvišjimi donosi ostajajo Zavarovalnica Triglav, Prva osebna zavarovalnica in Pokojninska družba A.
V Zavarovalnici Triglav, kjer v tem obdobju beležijo najvišji, več kot odstotni donos, so pojasnili:
"Naložbeni portfelj našega kritnega sklada je po strukturi precej konservativen. Takšna naložbena struktura se pri pokojninskih zavarovanjih kaže kot najustreznejša, saj se odlično izkaže v obdobjih, kot smo mu priče v zadnjem letu.
" "Finančna kriza nas je prizadela, saj je naš ciljni donos za zavarovanca višji od zajamčenega donosa," so povedali v Pokojninski družbi A. Kljub temu jim s pomočjo zunanjih upravljalcev, ki jamčijo za upravljana sredstva in minimalni donos, uspeva obvladovati tveganja. Skoraj vsi izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja so nam še zagotovili, da zaradi premikov na svetovnih kapitalskih trgih, ki smo jim priče v zadnjih mesecih, njihova kapitalska ustreznost ni ogrožena oziroma presega zakonsko zahtevano.

Pokojninski skladi v tujini veliko slabše

Očitno je finančna kriza slovenske pokojninske sklade tudi zaradi njihove konservativno naravnane naložbene politike prizadela manj kot podobne družbe v tujini. V ZDA, kjer je večina sredstev pokojninskih skladov naloženih v delnicah, je vrednost omenjenih sredstev v obdobju od drugega četrtletja lani do drugega četrtletja letos namreč padla za vsaj 1000 milijard dolarjev. V Veliki Britaniji je Pension Protection Fund (PPF) nedavno prevzel 15 novih pokojninskih shem, ki so postale insolventne. Ocena o izgubah švicarskih pokojninskih skladov se giblje pri okoli 28 milijard dolarjev, medtem ko nekateri strokovnjaki menijo, da je kar dvakrat višja.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042214856

/13/...vedeli smo, da donosi pokojninskih skladov velikokrat niso dosegali stopnje inflacije, da so padli tako globoko pa si ni bilo za predstavljati, saj je to močno najedlo zbrane premije za penzije: Shocked

Uspeh ali neuspeh pokojninskih skladov

Koliko več, kot dobi iz pokojninske družbe, bi lahko dobil posameznik, če bi pod enakimi davčnimi pogoji vplačani znesek upravljal sam
V Financah smo ta torek prikazali, kako pokojninski skladi plemenitijo vaše prihranke ( http://www.finance.si/232071 [+] ). Izračun je pokazal, da jih ne. Tako na forumu Financ kot neposredno smo dobili kup očitkov, da smo nestrokovni, zavajajoči, da nismo pravilno upoštevali davčnih olajšav.

* PRVIČ:
Zanima nas, koliko dobimo

Ker pokojninske družbe Financam zelo različno predstavljajo donose svojih skladov, smo se odločili, da jim zastavimo le eno, za varčevalce pomembno vprašanje - koliko bi dobili izplačanega denarja na račun. Obdobje vplačevanja je bilo od 1. januarja 2002 do 30. novembra 2008, vsak mesec 30 evrov.

* DRUGIČ:
Pogled pokojninske družbe Peter Filipič, predsednik uprave Pokojninske družbe A, nam je poslal svoj izračun, ki je prikazan na desni strani nad tabelo. V Financah ocenjujemo, da potrebuje dodatna pojasnila, pomembnih za zavarovance. Zato jih dodajamo. Trdi, da zaradi davčne olajšave posameznik ne vplačuje 30 evrov, temveč le 17. To razlaga tako, da premija pokojninskega zavarovanja znižuje bruto plačo in da se zaradi manjših prispevkov in akontacije dohodnine dejanska neto plača zavarovanca ob 30 evrov plačane premije na račun zniža le za 17 evrov. Ta izračun ni pravilen: zneski, vplačani v pokojninski sklad, so del bruto plače, zato od njih plačamo prispevke. Tudi del zneska, ki ga plača delodajalec v kolektivnem pokojninskem zavarovanju, se šteje za boniteto. Neto plača se zaradi 30 evrov plačane premije pokojninskega zavarovanja zniža za 21,9 evra. Edino, kar zavarovanec ob plačilu premije "prihrani", je zmanjšanje osnove za dohodnino in s tem nekoliko nižja dohodnina. Celotno davčno obveznost pa posameznik seveda plača ob izplačilu premije.

* TRETJIČ:
Dohodnino plačamo na celotni znesek

Poglejmo za primer zavarovanca pri pokojninski družbi A, ki ima 1.600 evrov bruto plače (in ima ob izplačilu še vedno takšno mesečno plačo oziroma isti dohodninski razred). Če je ta oseba od leta 2002 mesečno vplačevala po 30 evrov, bi do zdaj vplačala 2.490 evrov, vrednost na računu pri pokojninski družbi pa bi bila 2.974,2 evra. Toda prejela bi 1.557 evrov. Ob izplačilu ji bo družba odvzela odstotek izstopne provizije, kar je v tem primeru 29,74 evra. Ker gre za dodatni prihodek, bi izplačilo tega zavarovanca padlo v zgornji dohodninski razred, kar pomeni, da bo plačal 1.207 evrov dohodnine. Davek na zavarovalniške storitve mu zasluženi znesek zmanjša še za 180 evrov.

* ČETRTIČ:
Na banki dobimo več

Če bi se odločil znesek sam vložiti v naložbo, ki ustvarja enak donos kot pokojninski sklad, bi moral najprej plačati 8,1 evra dohodnine. Hkrati bi prihranil 0,8 evra vstopnih stroškov, ki jih zaračunava pokojninska družba. Dejansko bi tako vplačeval 22,8 evra na mesec. Vplačani znesek bi do konca letošnjega novembra dosegel 1.892,4 evra, vrednost naložbe pa bi bila 2.260,39 evra. Če bi se odločil naložbo prodati, bi moral plačati še davek na kapitalske dobičke, ki je v tem primeru 73,6 evra. Izplačano bi dobil 2.186,79 evra. To je 629,79 evra več, kot nam ponuja pokojninska družba. Ob tem je treba opozoriti, da si pokojninska družba A letno zaračunava 0,65 odstotka upravljavske provizije, ki je nismo upoštevali v teh izračunih. Če bi v tem času namensko rentno varčevali pri eni izmed slovenskih bank, bi z mesečnim vložkom 22,8 evra do zdaj imeli 2.240 evrov, kar je 683 evrov več, kot ponuja pokojninska družba. Iz teh izračunov je videti, da se pokojninske družbe kitijo le na račun navideznih davčnih ugodnosti, da pa pri upravljanju premoženja in pri plemenitenju sredstev ne opravljajo svojega dela.

* PETIČ:
Davčnih ugodnosti ni

Zgrešeno je stališče, da je vplačevanje v pokojninski sklad davčno ugodno. Ob zdajšnji davčni zakonodaji so vložki v pokojninski sklad manj davčno ugodni za vsakogar, ki ima več kot okoli tisoč evrov neto plače in bo v isti dohodninski razred sodil tudi po izplačilu premije. Za varčevalce z manjšo dohodninsko osnovo pa varčevanje v pokojninskih skladih ne prinaša nobenih vidnih davčnih ugodnosti.
http://www.finance.si/232296/Uspeh_ali_neuspeh_pokojninskih_skladov

/13/...negativna donosnost zaskrbljuje tudi nadzornike: Shocked

Nadzorniki Kadovih skladov nezadovoljni z nizkimi donosi

"Z donosnostjo kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada (KVPS) nisem zadovoljen. Na prenizek donos sem na sejah odbora, ki se ga udeležujejo uprava in nekateri strokovni sodelavci Kapitalske družbe (Kad), že večkrat opozoril in zahteval ukrepanje," je zatrdil Brane Kastelec, direktor finančnega sektorja v Krki in nekdanji član odbora KVPS. Da so opozarjali na slabo upravljanje pokojninskih skladov, še zlasti v zadnjih dveh letih, je povedal tudi član odbora sklada ZVPSJU Branimir Štrukelj.
"Vendar je pristojnost odbora le spremljanje poslovanja sklada. Nima dejanske funkcije nadzornega sveta," je pojasnil. Lahko sicer poda mnenje k spremembi naložbene politike, a to mnenje za upravo niti ni zavezujoče. Znano je, da imajo Kadovi pokojninski skladi zadnje mesece bistveno višje izgube od primerljivih izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja. Tako sta konec novembra sklada ZVPSJU in SODPZ imela že več kot osem odstotkov negativnega letnega donosa, sklad KVPS pa celo več. Da so bili zavarovanci nezadovoljni s poslovanjem sklada ZVPSJU, je razvidno tudi iz štiriletnega poročila odbora.
Toda, ali je vodstvo Kapitalske družbe upoštevalo mnenja in pripombe odborov?
"Nekatera da, nekatera ne," je dejal David Valentinčič, še pred kratkim predsednik odbora KVPS. Hkrati je poudaril, da bodo rezultati upravljanja vidni šele, ko se bodo začele izplačevati prve rente. Spomnimo, da odbor ZVPSJU še pred kratkim ni deloval. Članom je namreč štiriletni mandat potekel že marca letos, a ga prejšnja vlada ni podaljšala, niti ni imenovala novih članov. Pri tem velja poudariti, da je odbor ZVPSJU že pred časom zahteval zunanjo analizo poslovanja sklada. Toda kljub uspešnemu razpisu analiza ni bila nikoli opravljena, saj uprava Kada z izbranim izvajalcem ni želela podpisati pogodbe o izvedbi naloge. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042229367

/13/...zaradi že zgoraj večkrat omenjenega doseganja negativne donosnosti bo tako moral KAD pokriti razliko med zajamčeno in dejansko donosnostjo, ki znaša astronomskih 45.000.000 €: Shocked

Kad bo moral izgubo sklada ZVPSJU poplačati iz lastnih sredstev

Kapitalska družba (Kad) bo morala na račun Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence (ZVPSJU) iz lastnih sredstev vplačati več kot 45 milijonov evrov. Toliko naj bi namreč znašala razlika med dejansko in zajamčeno donosnostjo sklada v mesecih september, oktober in november.
V Kadu, ki ga vodi Uroš Rožič (na sliki) so kljub drugačnemu mnenju pristojnega ministrstva in Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) vztrajali, da na račune zavarovancev ne bodo izplačevali donosnosti, za katero so jamčili v pokojninskih načrtih.
Po treh mesecih doseganja nižje donosnosti od zajamčene je v upravljanje sklada posegel direktor ATVP Damjan Žugelj (desno) in Kadu z odredbo naložil izplačilo. Za omenjeno razliko je Kad oblikoval le rezervacije, s čimer pa se, kot smo že poročali, ne strinja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Ta po naših informacijah ugotavlja, da Kad krši pravila o upravljanju premoženja vzajemnih pokojninskih skladov, zato je družbi že odredila plačilo. Ta mora hkrati odpraviti ugotovljeno kršitev, na voljo pa ima mesec dni časa.
Odredba ATVP naj bi se po neuradnih informacijah nanašala le na vplačilo na račun sklada ZVPSJU, medtem ko Kadu vplačila razlik za Kapitalski vzajemni pokojninski sklad (KVPS) in Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ) niso naložili, čeprav prav tako ne dosegata zajamčene donosnosti. Ker v ATVP postopkov ne komentirajo, prav tako nismo mogli preveriti, v čem se razlikujeta izračuna ATVP in Kada.
Slednji nam je namreč sporočil, da so do konca novembra skupaj oblikovali za nekaj manj kot 41 milijonov rezervacij, ATVP pa je upravljalcu sklada po naših informacijah naložila plačilo več kot 45 milijonov evrov razlike med zajamčeno in dejansko donosnostjo.
V Kadu trmasto vztrajajo, da so zavezani le k oblikovanju rezervacij za razliko med dejansko in zajamčeno donosnostjo in da bi te izplačali le, če bi zavarovanec izstopil iz pokojninskega sklada.
Sklicujejo se na spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2006. Ta upravljalcem skladov res omogoča le oblikovanje rezervacij, v primeru kasnejšega doseganja višjih donosov pa jih lahko tudi odpravijo.

In zakaj za Kad omenjena sprememba zakona naj ne bi veljala?

Ker so bili Kadovi pokojninski načrti odobreni pred letom 2006 in se od takrat niso spremenili, pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. "Spremembe zakona iz leta 2006 ne vplivajo na določbe že odobrenih pokojninskih načrtov," pravijo na ministrstvu, ki je s svojo razlago zakona seznanil tudi Kad (in druge upravljalce pokojninskih skladov). Naj omenimo, da je vlada pokojninski načrt za dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence in pravila ZVPSJU sprejela že februarja 2004.
V Kadu pravijo, da imajo v pokojninskih načrtih zapisano, "da se uporablja neposredno zakon", kar je po njihovem mnenju dovolj. Na to, da želijo svoje upravljanje kljub temu bolj približati zakonskim določilom, pa kaže dejstvo, da so ob tem sprožili tudi postopek spremembe pokojninskih načrtov.
O končnem znesku v Kadu ne želijo ugibati Donosnost sklada ZVPSJU, ki upravlja okoli 278 milijonov evrov za več kot 186.000 zavarovancev, je v zadnjih treh mesecih padla že na negativnih 7,26 odstotka. Prve skupne rezervacije za razliko med dejansko in zajamčeno donosnostjo je Kad oblikoval septembra, in sicer v višini 1,4 milijona evrov. Do konca oktobra se je vsota povzpela na 15,3 milijona evrov, do konca novembra pa na 41 milijonov. Do katere vsote bi se lahko znesek povzpel glede na to, da krizi na finančnih trgih še ni videti konca, v Kadu ne želijo ugibati, težav pa očitno ne pričakujejo. "Glede na obseg premoženja, s katerim Kad jamči donosnost, jo je sposoben zagotavljati tudi v primeru dolgoročnejše finančne krize," pojasnjujejo. Ob tem velja omeniti, da gre pri premoženju Kada za (državna) sredstva, pridobljena v okviru privatizacije, namenjena pa so zagotavljanju finančne vzdržnosti pokojninske blagajne. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042229164

/13/...kljub zgoraj zapisanemu, nas nekateri sedaj poskušajo potolažiti vsaj do leta 2011: Shocked

Slovenski pokojninski skladi zavarovani pred udarom finančne krize "Pokojninskim skladom do leta 2011 ni treba izplačevati rent, zato ni strahu, da bi se znašli v likvidnostnih težavah," je na v teh dneh večkrat zastavljeno vprašanje o likvidnostnih težavah odgovoril Peter Filipič, predsednik uprave Pokojninske družbe A. Vprašanje je postalo aktualno zaradi močnih padcev vrednosti delnic na ljubljanski in preostalih svetovnih borzah, kar bi lahko povzročilo likvidnostne težave pokojninskih skladov.
Peter Filipič iz Pokojninske družbe A zagotavlja, da se slovenski skladi ne srečujejo s takšnimi težavami kot pokojninski skladi v nekaterih drugih državah. Razlog je predvsem v tem, da smo dodatno pokojninsko zavarovanje uvedli v letu 2001, zato pokojninskim skladom do leta 2011 še ni treba izplačevati rent. Ugibanja, da bi bili lahko pokojninski skladi na udaru zaradi finančne krize, so se še okrepila po tistem, ko so se med morebitnimi prejemniki državne pomoči znašli tudi pokojninski skladi. Iz zanesljivih virov smo sicer izvedeli, da so bili vključeni zgolj zaradi dejstva, da je Slovenija povzela rešitve EU, ki upoštevajo tudi pomoč pokojninskim skladom. V zahodnoevropskih državah in še posebno v ZDA so namreč skladi zaradi strmoglavljenja vrednosti delnic zašli v likvidnostne težave, kar je ogrozilo njihov obstoj, zato so se države odločile za likvidnostno pomoč.
V Argentini so tako zaradi morebitnega zloma pokojninskega sistema odločili nacionalizirati pokojninske sklade. Tudi v ZDA so težave pokojninskih skladov postale aktualne, še posebno po velikih težavah avtomobilskih proizvajalcev, ki imajo avtonomne pokojninske sklade za nekdanje zaposlene. Vesna Razpotnik iz Kapitalske družbe vidi enako ključno razliko kot Filipič med slovenskimi pokojninskimi skladi in tujimi skladi, kjer že dlje časa velja sistem dodatnega pokojninskega sistema. "Da imamo za zdaj v naših skladih presežke prilivov nad odlivi, je tudi posledica dejstva, da še niso nastopili pogoji za uveljavitev pravice do rente," poudarja.
V Sloveniji smo dodatno pokojninsko zavarovanje začeli izvajati v letu 2001, najkrajši rok za upravičenost do izplačila rente pa je 10 let. "Skladom v tem trenutku ni treba prodajati svojega premoženja, če ocenjujejo, da so cene prenizke," posledice tega dejstva opisuje Filipič. Kljub vsemu bi lahko pokojninske sklade doletele zahteve po predčasnih izstopih zavarovancev, vendar Razpotnikova zatrjuje, da zaradi sedanjih razmer ni veliko izstopov. Razlog, da se zavarovanci bolj množično ne odločajo za izstope kot na primer pri vzajemnih skladih, je najverjetneje v zajamčenemu donosu, ki ga morajo zagotavljati pokojninski skladi. Prav zajamčeni donos naj bi povzročal izgube upravljalcem pokojninskih skladov. V primeru, da sklad ne dosega zahtevane donosnosti, mora namreč to zagotoviti upravljalec s tem, da vplača svoja lastna sredstva. Če bi se takšne razmere nadaljevale, bi torej lahko prišlo do izgub upravljalcev skladov in s tem do nezadostnega kapitala teh družb, kar bi lahko tudi povzročilo propad katerega izmed njih. Vendar pa tudi v tem skrajnem primeru varčevalci ne bi utrpeli škode, saj so sredstva pokojninskega sklada ločena od družbe, ki te sklade upravlja, in zato se v primeru morebitnega propada katerega izmed njih pokojninski sklad prenese na drugega upravljalca. Likvidnostno tveganje Likvidnostne težave sicer nastopijo takrat, ko upniki nenadno zahtevajo izplačilo, ker pa finančna inštitucija nima zadostnih (denarnih) sredstev, jih mora zagotoviti s prodajo svojih naložb ali si izposoditi sredstva od drugih finančnih inštitucij. Težave nastopijo takrat, ko zaradi zaostrenih razmer ni mogoče zagotoviti likvidnostnih sredstev, premoženje pa se lahko prodaja zgolj po zelo nizkih cenah.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042233820

/13/... tudi v letu 2009 bo problematično doseči že zakonsko določen zajamčeni donos, kaj šele kaj drugega: Shocked

Pokojninski skladi kljub "varnim naložbam" v rdečih številkah

»Varne naložbe« slovenskih pokojninskih skladov niso obvarovale pred negativnimi donosi v lanskem letu. Kapitalska družba (Kad) je tako za pokrivanje razlike med doseženim in zajamčenim donosom svojih pokojninskih skladov že morala uporabiti lasten kapital, zgolj šesterica vzajemnih pokojninskih skladov pa je izgubila 60 milijonov evrov.

SVETOVNA FINANČNA KRIZA

*** Če pokojninski skladi letos ne bodo dosegli zajamčenega donosa, bodo razliko pokrili donosi iz minulih let.
Izbruh finančne krize je pokojninske sklade prisilil v dodatno prestrukturiranje portfelja v korist manj tveganih naložb, tako da zdaj delež obveznic predstavlja že več kot dve tretjini celotne naložbene strukture pokojninskih skladov. Kljub negativnim trendom, kot kaže, zavarovanci skladom zaupajo, saj so ti tudi lani ponovno dosegli visoko rast sredstev v upravljanju, prav tako pa se je tudi zanemarljivo malo zavarovancev odločilo za izstop iz skladov.

***Za večjo tabelo liknite tukaj***
http://www.dnevnik.si/uploads/articles/POSLOVNI/09-pokojninci.jpg

Čeprav imajo slovenski pokojninski skladi večino sredstev naloženih v varnih obveznicah, so minulo leto kot po pravilu imeli negativne donose. Kapitalska družba (Kad) je tako za pokrivanje razlike med doseženim in zajamčenim donosom svojih pokojninskih skladov že morala poseči po lastnem kapitalu, samo šesterica vzajemnih pokojninskih skladov (VPS), ki razpolagajo s tretjino vseh sredstev za dodatne pokojnine, pa je izgubila skoraj 60 milijonov evrov.
* Pri drugih izvajalcih za zdaj še dovolj rezervacij Večini izvajalcev sicer rezervacije, ki so bile oblikovane v preteklih, bolj uspešnih letih, za zdaj zadoščajo za pokrivanje razlike med doseženim in zajamčenim donosom. Tako praktično vsi pokojninski skladi v zadnjih petih letih presegajo donos dvajsetih odstotkov. Skrb vzbujajoč je pogled na sklade Kapitalske družbe, ki so negativni celo v obdobju treh let. Tako so se rezervacije, ki jih je družba oblikovala za pokrivanje te razlike, povzpele že na 53,2 milijona evrov. Izjemno visoko, kar 18-odstotno izgubo so v minulem letu ustvarili pri Adriaticu Slovenici in s tem petletni donos znižali zgolj na 13 odstotkov. Pozitivno so minulo leto zaključili zgolj v Zavarovalnici Triglav in Pokojninski družbi A.
* V varnih naložbah že dobri dve tretjini sredstev Napovedi, da bodo upravljavci pokojninskih skladov svoje naložbe zaradi zaostrenih razmer preusmerili v manj tvegane vrednostne papirje, domače ter tuje državne in podjetniške obveznice, so se uresničile. Naši izračuni tako potrjujejo, da obveznice predstavljajo že več kot dve tretjini celotne naložbene strukture pokojninskih skladov. Nekateri izmed skladov so ta delež resda za malenkost znižali, vendar so sredstva, ki so jih imeli v bolj tveganih naložbah - delnicah, vzajemnih skladih in investicijskih družbah - premaknili v bolj likvidne vrednostne papirje in inštrumente, kot so depoziti, gotovina ter potrdila o vlogi.
* Rast sredstev v upravljanju še vedno dvomestna Kljub negativnim donosom pa skladi še vedno dosegajo znatno rast sredstev v upravljanju. Še več, z izjemo Kadovega KVPS je uspelo pokojninskim skladom vrednost teh sredstev povečati za več kot desetino. Ta rast sicer ni primerljiva z letom 2007, ko so nekateri z vplačanimi premijami zavarovancev in plemenitenjem njihovega premoženja svoje portfelje povečali tudi za polovico. Poudariti velja, da morajo zavarovanci upravljavcem vsako leto v obliki provizije (vstopnih in upravljavskih) odtegniti tudi do nekaj odstotkov svojega premoženja. Ob tem moramo tudi opozoriti, da skladi kljub jasnim razlikam med doseženimi donosi skorajda niso beležili izstopov oziroma prehodov individualnih zavarovancev, saj ti predstavljajo zgolj nekaj odstotkov vseh, vključenih v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja. Je pa iz določenih pokojninskih načrtov, vsaj iz Kapitalske družbe in Probanke, izstopila peščica kolektivnih zavarovancev (podjetij). Izvajalec sicer pri izstopu zaračuna izstopne stroške v vrednosti največ odstotek odkupne vrednosti.
* Upočasnjena rast portfelja zavarovancev Poleg negativnih donosov je lansko leto zaznamovala tudi upočasnjena rast števila novih zavarovancev. Skladom je namreč še predlani uspelo v svoje portfelje vključiti več tisoč novih zavarovancev, njihovo število pa se je skupno povečalo za dobrih 30.000.
Pri tem sta bila poleg Kadovega zaprtega pokojninskega sklada ZVPSJU najuspešnejša Moja naložba in Prva osebna zavarovalnica. Največjo, skoraj tretjinsko rast, je takrat dosegel tudi sklad Adriatica Slovenice, sicer najmanjši med izvajalci. Trend je sicer v lanskem letu znatno upadel, nadpovprečno rast pa je dosegal zgolj sklad Zavarovalnice Triglav, ki je bil lani eden redkih s pozitivnim donosom.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042239780
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Jan 27, 2009 2:12 pm; skupaj popravljeno 6 krat

IZGUBLJENO ZAUPANJE

Z davčno razbremenitvijo in sprostitvijo pokojnincev do vrnitve zaupanja vlagateljev

Številne družbe, ki so zaradi finančnih težav njihovih lastnikov zdaj naprodaj, bi bile po pojasnilih poznavalcev zanimive tudi za portfeljske in male vlagatelje, ki imajo v tujini mnogo večji vpliv kot pri nas. Čeprav so tako imenovane sekundarne javne prodaje (SPO) na razvitih trgih kapitala običajne, jih zaradi nerazvitosti slovenskega kapitalskega trga vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati.

Čeprav so tako imenovane sekundarne javne prodaje (SPO) na razvitih trgih kapitala običajne, jih zaradi nerazvitosti slovenskega kapitalskega trga vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati.

To namreč, poleg nizke likvidnosti na ljubljanski borzi, onemogočajo tudi nespodbudna davčna zakonodaja, majhna prisotnost tujih investitorjev, nizek obrat tržne kapitalizacije... Z uvedbo trgovalnega sistema Xetra se je sicer olajšal dostop tujih vlagateljev, ljubljanska borza pa je dobila tudi nekaj oddaljenih borznih članov. Na ljubljanski borzi zdaj pripravljajo tudi medsebojno vzajemno članstvo z dunajsko borzo, s katerim bi dostop do naše borze dobilo tudi vseh sto članov dunajske borze.
Davki "ubijajo" slovenski trg kapitala

Toda le uvedba novega trgovalnega sistema in prihod oddaljenih borznih članov ne bosta dovolj za razvoj trga. Že davčna obravnava kapitalskih dobičkov namreč daje prednost dolgoročnemu investiranju, saj so kapitalski dobički neobdavčeni šele po 20 letih. Prav zaradi tega se že dlje časa pojavljajo pobude za skrajšanje dobe, po kateri bi bili kapitalski dobički neobdavčeni, oziroma za hitrejšo progresivno lestvico (trenutno se obdavčitev vsakih pet let zniža za pet odstotnih točk). Trg bi prav tako spodbudila davčna olajšava v primeru reinvestiranja dobičkov in dividend ter izenačitev davčne obravnave dobičkov pri tržnih izvedenih finančnih instrumentih, ki trenutno znaša kar 40 odstotkov.
Sprostitev omejitev pokojninskim skladom

Likvidnost bi gotovo spodbudila tudi sprostitev naložbene politike pokojninskih skladov, ki zdaj veliko večino sredstev investirajo v obveznice in depozite, medtem ko imajo na tujih trgih običajno pomembno investicijsko vlogo. Ukinitev zajamčenega donosa, ki pokojninskim skladom trenutno preprečuje investiranje večjega dela sredstev v delniške naložbe, bi povečala tudi likvidnost na borzi in spodbudila domačo finančno industrijo. Sočasno z reformo drugega pokojninskega stebra bi bilo treba uveljaviti tretji pokojninski steber oziroma tako imenovane P račune, ki bi poleg depozitov vključevali tudi obveznice, delnice, vzajemne sklade, naložbena zavarovanja in druge finančne produkte.
Pot do povrnitve zaupanja

Večja aktivnost na borzi bi povrnila tudi del izgubljenega zaupanja ter na trg kapitala tudi privabila nazaj vlagatelje, ki so v zadnjih letih svoje naložbe prodali. Menjave uprav, milijonske izgube, nestabilno politično in gospodarsko okolje, netransparentni prevzemi, večdesetmilijonska oškodovanja, številni stečaji in prisilne poravnave ter nedelujoč pravni sistem so namreč v zadnjih letih drastično načeli zaupanje investitorjev. O izgubi zaupanja med malimi vlagatelji zgovorno pričajo tudi podatki Centralne klirinško-depotne družbe KDD, po katerih se je samo v zadnjem letu dni za prodajo svojih naložb odločilo že več kot 30.000 malih vlagateljev, trend pa še vedno ne pojenja. To je zaznati tudi pri odzivu vlagateljev na nekatere informacije, kot je denimo napovedan sovražni prevzem Mercatorja, ko je delnica v prvem dnevu sicer pridobila vrednost, že drugi dan pa je trgovanje znova zamrlo.

Povrnitev zaupanja bo tako eden izmed ključnih elementov oživitve slovenskega kapitalskega trga, po mnenju poznavalcev pa bi morala biti to tudi ena izmed ključnih nalog uprav. Te bi morale namreč prenehati obravnavati male investitorje kot nujno zlo in začeti tekmovati za njihov kapital, kot to počno njihovi tuji konkurenti. Izboljšati bi morale tudi odzivnost pri predstavitvi poslovnih rezultatov, saj velik del družb pri razkritju rezultatov še vedno čaka do izteka zakonskega roka, strategije in načrti pa bi morali biti bolj konkretni, jasni in transparentni. Kot ocenjujejo na ljubljanski borzi, pa bi bilo treba za povrnitev zaupanja izvesti tudi najmanj dve veliki prvi javni prodaji (IPO). Prek javnih prodaj bi lahko iz lastništva več naložb izstopila tudi država, nekateri uspešni podjetniki pa bi lahko na tak način zbrali tudi sredstva za širitev poslovanja njihovih družb.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042426551

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Okt 15, 2008 10:18 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

UPRAVLJALCI I

/13/...so tisti, ki zaslužijo upravljalsko provizijo in žanjejo priznanja, ko gre družbam dobro in je donosnost na višku, ko pa nastopi borzni medved, pa se morajo resnično (ne)izkazati, saj v nasprotnem primeru komitenti odhajajo in izgubljajo zaupanje v strokovnost in sposobnosti upravljalca.To je v letošnjem letu še posebej izrazito, saj se pričakuje, oblikovanje krovnih skladov, da bo prehajanje med več skladi enega upravljalca, za komitenta dodatna ugodnost, saj pri takem poslu ne bo obdavčenja. Zato se nadaljuje z pravcatim medijskim bombardiranjem o njihovih naj...naj...naj...pa poglejmo:

Kriza in vzajemni skladi:

Odziv VS na krizo
Objavljeno v številki 453 z dne 13.10.2008
Preverili smo, kako so se v času krize spremenili portfelji, kako kakovostno so opravili svojo vlogo vzajemni skladi in njihovi upravljavci. Takšne razmere so prave za preizkus sposobnosti in učinkovitosti dela upravljavcev.
mag. SAMO LUBEJ* *neodvisni finančni svetovalec, samo.lubej@financnicenter.si

Sedaj je tudi ekonomskim laikom jasno.
Ne samo da imamo finančno, ampak imamo vse bolj tudi gospodarsko krizo. Kompleksnost in dimenzije iz dneva v dan presenečajo tudi strokovnjake. V prispevku smo preverili, kako so upravljavci spreminjali portfelje vzajemnih skladov (VS) glede na aktualno krizo in s tem skušali vsaj omiliti izgube, ki so posledica padanja tečajev delnic. Pozornost bomo posvetili trem uravnoteženim mešanim VS, saj je pri preoblikovanju portfeljev le-teh najlažje opazovati spremembe in premike med bolj “ofenzivno” in “defenzivno” strukturo portfeljev. Mešani VS so namenjeni krajšim oz. srednjeročnim naložbenim obdobjem, kjer je vloga upravljavca pri minimaliziranju izgub še toliko bolj pomembna. Izhodišča in predpostavke. Izbrali smo tri vzajemne sklade domačih upraviteljev, ki imajo enako oceno tveganosti. Na lestvici od 1 do 10 so jih njihovi upravitelji označili kot sklade z nivojem tveganja 6 (srednje tveganje), naložbena politika pa temelji pretežno na vrednostnih papirjih slovenskih izdajateljev. Zavedamo se dejstva, da ti trije VS niso povsem primerljivi, a na trgu jih ponujajo vlagateljem za enake namene, torej so konkurenti. Izhajamo iz predpostavke, da bi morali upravljavci prilagajati portfelj VS glede na razmere na kapitalskih trgih in glede na možnosti, ki jim jih dajejo zakonodaja in pravila upravljanja VS. Ob pričakovanju krize bi morali recimo odprodati delnice, posebej ciklične, in se preseliti v anticiklične delnice, obveznice in denar. Kaj smo primerjali? Tokrat donos nima glavnega pomena, dejansko so razlike majhne. Pogledali smo, kaj se je zgodilo z naložbami v portfelju vseh treh VS v zadnjih 16 mesecih. Nalašč smo izbrali takšno opazovano obdobje, saj so se krivulje donosnosti vseh treh opazovanih VS prej gibale še bolj podobno, skoraj identično. Iz slike Gibanje vrednosti VEP opazovanih skladov pa je očitno, da so se razlike začele dogajati aprila 2007, ko so upravitelji VS Probanka Alfa očitno začeli naložbe umikati iz delnic, katerih vrednost je vendarle še nekaj mesecev rastla. Primerjali smo, kako so se v času od aprila 2007 do konca avgusta 2008 spremenili portfelji, torej naložbe primerjanih VS z dveh vidikov. Prvi je vidik je, kako se je spremenil delež delnic, obveznic in denarja oz. njegovih ekvivalentov v portfeljih. Drugi vidik je panožna razporeditev, kjer smo skušali zaznati umik iz cikličnih in drugih panog, ki jih je kriza bolj prizadela, v tiste, ki jih je kriza manj prizadela.

RAZPOREDITEV NALOŽB

* ABančna DZU Uravnoteženi
Delnice - april 2007 - 59% - avgust 2008 - 44,6%
Obveznice - april 2007 - 24 % - 26,23%
Denar in ekvivalenti - april 2007 - 17% - avgust 2008 - 29,71%
Ostalo - april 2007 - / - avgust 2008 /

* Infond Hrast
Delnice - april 2007 - 63,63% - avgust 2008 - 63,81%
Obveznice - april 2007 - 27,22 % - 32,11%
Denar in ekvivalenti - april 2007 - 9,04% - avgust 2008 - 3,88%
Ostalo - april 2007 - 0,11% - avgust 2008 - 0,20%

* Probanka DZU Alfa
Delnice - april 2007 - 53,00% - avgust 2008 - 44,10%%
Obveznice - april 2007 - 32,37% - 39,41%
Denar in ekvivalenti - april 2007 - 14,34% - avgust 2008 - 16,59%
Ostalo - april 2007 - / - avgust 2008 - /

Prodaj delnice, kupi obveznice!

To je vsekakor najboljše, kar lahko narediš v času pregrete borze. Tokratna situacija ni pretirano naklonjena obveznicam, zato so dobra naložba tudi denar in njegovi ekvivalenti, ki so prav tako zelo hitro likvidni, a prinašajo vsaj minimalni donos. Iz tabele Razporeditev naložb je očitno, da so delež obveznic povečali vsi trije upravitelji. Pri Abančni DZU so prav tako izdatno povečali delež denarja v portfelju, kar za 12,71 %. Kar zmoti, je dejstvo, da so pri Infondu še za malenkost povečali delež delnic v portfelju, kar je verjetno glavni razlog za najgloblji potop vrednosti enot pri njihovem skladu v opazovani dobi. Medtem sta preostala upravitelja pravilno zmanjšala delež delnic.

Prodaj luksuz in ciklične delnice, kupi ...

V panožni porazdelitvi delnic je po teoriji v času pregrete borze primerno prodajati ciklične delnice in delnice podjetij, ki ponujajo luksuzne dobrine in storitve, na drugi strani pa zmerno kupovati delnice podjetij, katerih poslovanje je manj občutljivo na krizo (medicina) ali v času krize celo bolje uspevajo (tobak, alkohol). V tem smislu beležimo izdatne premike pri VS Abančne DZU, kjer so delež delnic proizvajalcev cikličnih potrošnih dobrin zmanjšali kar za 10,33 %.
Kot je razvidno v tabeli Razpršitev po gospodarskih panogah, so upravitelji povečali ali obdržali delež plemenitih kovin in energentov, kar je bilo ustrezno trendom na trgu in razmeram. Zmanjšali so tudi delež industrijskih in proizvodnih dejavnosti. Nekoliko preseneča povečanje deleža finančne industrije, ki je trenutno, globalno gledano, najbolj na udaru. Če pa pogledamo lokalno dogajanje okoli NKBM in Save RE, je situacija razumljiva. Nekaj težav smo imeli z zajemom podatkov za VS Alfa, kjer se je med tem spremenil formular poročanja, zato smo lahko zanesljivo in direktno primerjali le nekaj panog. Zaključek. Če upoštevamo dejstvo, da (verjetno) doživljamo cvet tokratne krize na eni strani in na drugi strani v prospektih določene meje o preoblikovanju portfeljev (glej tabelo Dovoljena razporeditev naložb), potem je jasno, da nobeden od opazovanih upraviteljev ni niti približno izkoristil manevrskega prostora, ki mu je na voljo v skladu s pravili upravljanja. DOVOLJENA

RAZPOREDITEV NALOŽB

* Abančna DZU Uravnoteženi
Delnice - od min 40% max 60%
Obveznice - od min 20% do max 60%
Denar in ekvivalenti - od min NP do max 40%

* Infond Hrast
Delnice - od min 25% max 75%
Obveznice - od min 25% do max 75%
Denar in ekvivalenti - od min NP do max 70%

* Probanka DZU Alfa
Delnice - od min NP do max 60%
Obveznice - od min 40% do max NP
Denar in ekvivalenti - od min NP do max NP

Iz grafov donosnosti in prikazanih podatkov je tudi očitno, da so se pri Probanki DZU očitno vsaj malo prehitro (a v skladu s teorijo) odločili za umik v varnejše in mirnejše vode. Pri Abančni DZU so očitno našli pravi trenutek, se “peljali” na delnicah do vrha in jih očitno prodajali v optimalnem trenutku. Infondovi upravitelji pa še vedno “sedijo” na delnicah, temu in razmeram na trgu primeren je tudi trenutni rezultat. Poudarjamo trenutni, saj smo verjetno šele na pol poti in bomo realno o tem, kako dobro je kdo prekrmaril skozi krizo, lahko ocenili čez nekaj let, ko bomo lahko zagotovo rekli, da je kriza za nami.
http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=6113

/13/...upravljalci so po obdelanih podatkih lahko upravičeno zaskrbljeni in ponovno je v ospredju zaupanje vlagateljev:

Vlagatelji množično zapuščajo vzajemne sklade

Tako v ZDA kot tudi doma lahko opazujemo izjemne odlive iz vzajemnih skladov, kar ustvarja še večji prodajni pritisk na delniških tečajev.Rekordnim septembrskim odlivom iz vzajemnih skladov v ZDA so sledili podobni odlivi tudi v oktobru.
Vlagatelji v ZDA so v septembru iz vseh njihovih vzajemnih skladov izplačali rekordnih 74,5 milijarde dolarjev (skoraj 54 milijard evrov), kažejo podatki TrimTabs. Izplačila so bila tako kar trikrat večja od doslej največjih mesečnih ob terorističnih napadih v septembru 2001. Podoben divji beg vlagateljev iz vzajemnih skladov pa smo po podatkih TrimTabs lahko opazovali tudi v oktobru. V tednu do 15. oktobra so vlagatelji v ZDA iz delniških vzajemnih skladov izplačali 13,9 milijarde dolarjev (dobrih 10 milijard evrov), v tednu do 22. oktobra pa 6,5 milijarde dolarjev (okrog 5 milijard evrov). Predvsem je za zadnji teden zanimiv podatek, da so iz skladov, ki vlagajo v ZDA, izplačali 1,9 milijarde, iz skladov, ki vlagajo v tujino, pa kar 4,5 milijarde dolarjev. Že v septembru naj bi bilo iz delniških skladov, ki vlagajo v tujino izplačanih za 22,2 milijarde dolarjev, iz skladov ameriških delnic pa 17,3 milijarde.

To pospešeno izplačevanje iz skladov lepo prikazuje tudi spodnji graf:

Vir: TrimTabs Še več podatkov o odlivih od aprila do začetka oktobra tudi iz ostalih skladov in podrobnejše statistike pa prikazuje tale pregled TrimTabs [+], ki nazorno prikazuje dogajanje povezano z različnimi skladi. Zakaj tako hitro padajo razvijajoči se trgi? Odgovor na to vprašanje med drugim daje tudi zgornji graf. Ameriški beg iz vzajemnih skladov, ki vlagajo na te trge seveda ne more biti brez posledic. Precejšnji del 35,5 milijarde dolarjev izplačil iz tujih vzajemnih skladov je šel zagotovo na račun razvijajočih se trgov, kjer se te desetine milijard močno poznajo, kar kažejo tudi indeksi teh borz, ki so vsi po vrsti upadli precej več kot osrednji ameriški indeksi. S tem deloma lahko razložimo tudi rast dolarja. Američani iz tujine vlečejo svoje naložbe in se zatekajo v domačo valuto.

V Sloveniji septembra 56 milijonov izplačil

V Sloveniji vzajemni skladi prav tako beležijo precejšnje odlive v letošnjem letu, predvsem pa izstopa september. Po podatkih objavljenih v Pregledu vzajemnih skladov (za zaključeni september [+]), ki ga je pripravil Andrej Čušin iz Finančne Točke (bistroumna poteza ATVP je uradno te podatke skrila), je lepo viden skok izplačil iz vseh skladov, ki se tržijo v Sloveniji. Samo v septembru so izplačila presegla 56 milijonov evrov. Iz delniških vzajemnih skladov je bilo 45,6 milijona evrov odlivov, iz mešanih vzajemnih skladov pa 12 milijonov evrov.
Izplačila in vplačila v sklade v zadnjem letu: Vir: Finančna Točka

Podatki iz omenjenega članka kažejo tudi, da se je celotna vrednost delniških vzajemnih skladov v zadnjem letu, zaradi padcev vrednosti naložb in izplačil, do konca septembra 2008 znižala za 738,9 milijonov evrov (brez upoštevanju preoblikovanja ida Maksima) in je tako znašala 1,3 milijarde evrov. Manjši padec sredstev so utrpeli mešani vzajemni skladi. V zadnjem letu se je njihova skupna vrednost zmanjšala za 277,4 milijonov evrov (brez upoštevanja preoblikovanja ida Infond) na 607,4 milijona evrov. V vseh naših vzajemnih skladih (od delniških, prek mešanih, do obvezniških in denarnih) smo imeli tako konec septembra še dobri dve milijardi evrov, kar je približno toliko, kot je bila včeraj tržna vrednost Krke. Če sodimo po septembru in pogledamo na dogajanje na ljubljanski borzi, lahko sklepamo, da je bilo tudi v oktobru ogromno odlivov iz naših vzajemnih skladov, morda celo več kot septembra. Tudi hedge skladi se ubadajo z begom vlagateljev Po Bloombergovih podatkih pa se tudi hedge skladi (skladi, ki se praktično brez omejitev lahko poslužujejo različnih naložbenih strategij) ubadajo z begom vlagateljev. Do konca leta naj bi imeli po ocenah analitikov Morgan Stanleya ameriški hedge skladi za 15 odstotkov sredstev izplačil, evropski pa za kar 25 odstotkov. Skupaj z izgubami pri naložbah naj bi se njihova sredstva v upravljanju skrčila na 1.300 milijard dolarjev, kar bi bil 32-odstotni padec z junijskega vrha. Do konca minulega tedna je imel povprečni hedge sklad 18-odstotno letošnjo izgubo (kot kaže HFRX Global Indeks hedge skladov). Samo v septembru je omenjeni indeks izgubil 5,4 odstotka, v oktobru (do minulega petka) pa že 7,8 odstotka. To sta bili največji izgubi po propadu najbolj znanega hedge sklada Long-Term Capital Management pred desetletjem. http://www.finance.si/227911

/13/...kakšna je odgovornost vlagateljam v primeru stečaja DZU:

Stečaj družbe za upravljanje ne pomeni izgube premoženja v vzajemnih skladih
Ob zadnjih padcih tečajev na ljubljanski borzi so se v javnosti začela pojavljati opozorila, da bi lahko finančna kriza povzročila likvidnostne težave družb za upravljanje (DZU) in celo njihove stečaje. S tem naj bi bila ogrožena sredstva vlagateljev v vzajemne sklade. Skladi ne morejo postati plačilno nesposobni Tovrstna opozorila se nanašajo na podobno zgodbo o navalu na banke, ko banka zaradi prevelikih izplačil propade in varčevalci izgubijo celoten denar oziroma vsaj tistega, za katerega ne jamči država. Po teoriji je prednost investicijskih skladov pred bankami prav v tem, da ne morejo postati plačilno nesposobni.
"Zaradi svoje narave, da je vrednost sredstev in obveznosti sklada določena na trgu, investicijski skladi ne morejo postati plačilno nesposobni," je leta 2000 zapisal Dušan Mramor, zdajšnji dekan ekonomske fakultete v Ljubljani.
Povedano enostavneje: skladi imajo "v ozadju" vedno delnice oziroma druge vrednostne papirje, ki jih lahko prodajo, medtem ko banke pač nimajo celotnega denarja, ki nam ga obljubljajo. Teoretično sicer lahko propade tudi sklad, in to v primeru, da se vrednost celotnega premoženja sklada izenači z nič. Kot pa je razvidno iz te predpostavke, gre bolj za teoretičen koncept kot za realno situacijo.
"Ni možnosti, da bi bili skladi dolgoročno plačilno nesposobni (nesolventni)," pojasnjuje Mramor in dodaja, da skoraj enako velja za kratkoročno plačilno nesposobnost (nelikvidnost), za katero so le teoretične možnosti in še to za zelo kratek čas. DZU in skladi ločeni Seveda pa vse to velja zgolj za sklade in ne za njihove upravljalce, torej DZU. Ti se srečujejo z različnimi vrstami tveganja in ob nepravilnem upravljanju lahko končajo tudi v stečaju. Vendar pa se v primeru propada DZU s premoženjem sklada ne zgodi nič, saj sta premoženje sklada in premoženje DZU ločena.

"Vzajemni sklad je premoženje vlagateljev, ki ga DZU zgolj upravlja in je ločeno od premoženja DZU in drugih skladov, ki jih ta DZU upravlja. Skrbniška banka za vrednostne papirje odpre poseben skrbniški račun ter poseben denarni račun… Banka skrbnica torej skrbi, da je premoženje vlagateljev ločeno od premoženja DZU," pojasnjuje direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov Karmen Rejc in dodaja, da se v primeru stečaja DZU upravljanje vzajemnega sklada sklada prenese na drugo DZU, kar pa ne vpliva na plačilno sposobnost sklada, ker gre za ločeno premoženje sklada. Likvidnostne težave DZU DZU naj bi se v tem času srečevali predvsem z likvidnostnim tveganjem. Likvidnostno tveganje nastopi takrat, ko sklad zaradi omejene likvidnosti na trgu s posamezno naložbo ne more trgovati oziroma lahko z njo trguje le po občutno slabših pogojih, kot so tisti, po kateri so te naložbe ovrednotene.

"Skladi si lahko zaradi kratkoročne likvidnosti izposodijo sredstva, v času, v katerem morajo prej izposojeno likvidnost vrniti, pa se lahko vrednost enote premoženja že zniža, kar za sklad pomeni izgubo," pojasnjuje Mramor. Aljoša Valentinčič z ekonomske fakultete pa opozarja na še enega izmed dejavnikov, ki lahko povzročijo izgubo v DZU. "Ko se cene delnic na borzah močno spreminjajo, lahko pride do težav z določitvijo prave cene enote premoženja sklada," pojasnjuje Valentinčič. Tako lahko DZU v primeru, da previsoko oceni vrednost enote premoženja, ustvari izgubo, kar lahko povzroči finančne težave DZU. Likvidnostne težave lahko na kratek rok privedejo do ustavitve izplačil Uresničitev likvidnostnega tveganja pa lahko pomeni težavo tudi za posameznega vlagatelja, ki zaradi likvidnostnih težav ne more v zakonsko in po pravilih upravljanja določenih rokih vplačevati, predvsem pa prejeti izplačila iz sklada.

"Primeri, ko je takšen ukrep mogoč, so določeni v sklepu ATVP," pojasnjuje Rejčeva. To se lahko zgodi ob ustavitvi trgovanja na kateri izmed borz, ko se sklad praktično ne more umakniti s pozicij - prav zaradi ustavitve trgovanja na ruski borzi so pred tedni nekateri slovenski skladi začasno ustavili vplačila in izplačila, vendar je šlo zgolj za kratkoročni ukrep. Kazen za neizplačilo do 125.000 evrov

"Družba za upravljanje mora imetniku izplačati odkupno vrednost investicijskega kupona v petih delovnih dneh po koncu obračunskega obdobja, če pravila upravljanja vzajemnega sklada ne določajo krajšega roka za izplačilo. Zamuda z izplačilom je sankcionirana z globo od 400 do 125.000 evrov," pojasnjuje Karmen Rejc.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042220843

/13/...rekordni odlivi mehčajo dosedanjo politiko do vlagateljev, saj se zavedajo, da tako odteka tudi njihov kruh:

V dveh mesecih iz domačih skladov pobrali 130 milijonov evrov

Oktobra, ko je svetovne borze zaznamoval več kot desetodstotni padec tečajev, so se domači vzajemni skladi soočali z rekordnih 72,8 milijona evrov neto odlivov, kar je največji enomesečni odliv vse od ustanovitve prvega slovenskega sklada. Od začetka leta so morale domače družbe za upravljanje vlagateljem izplačati za 260,9 milijona evrov več sredstev, kot so jih ti vložili v sklade, od tega samo v zadnjih dveh mesecih 129,1 milijona evrov.
"Podobno kot trpi svetovni finančni sektor, tudi pri nas ni mogoče pričakovati čudežev. Dokler se razmere na borzah ne umirijo in dokler skladi ne bodo izkazovali pozitivnih donosov, pa večjih prilivov ni pričakovati," meni predsednik uprave MP DZU Igor Erker, ki v zadnjih dneh ne zaznava niti večjih prilivov niti odlivov. K rekordnim oktobrskim odlivom in zmanjšanju obsega sredstev v vzajemnih skladih je botroval predvsem 19-odstotni padec tečajev na Ljubljanski borzi in povprečno kar 16-odstotni padec vrednosti točk delniških skladov, v katerih imajo slovenski vlagatelji vloženega večino premoženja.
Predsednik uprave KBM Infond Stanko Brglez dodatni razlog pripisuje tudi zmanjšani likvidnosti na borzi in zaostritvi pogojev financiranja pri bankah. To je namreč po njegovem mnenju prispevalo k temu, da so nekaterim večjim investitorjem med likvidnim premoženjem ostale predvsem točke vzajemnih skladov in so bili tako prisiljeni v njihovo prodajo.

Vlagatelji so imeli konec oktobra v domačih vzajemnih skladih vloženih le še 1,75 milijarde evrov, kar je 1,2 milijarde evrov manj kot pred letom dni, nazadnje pa je bil obseg sredstev tako majhen oktobra 2006. Vendar je dejanska situacija še slabša, saj so se v zadnjih dveh mesecih v vzajemne sklade preoblikovale tri investicijske družbe - Maksima, Infond in Infond 1 - kar je prispevalo k povečanju števila vlagateljev in obsega sredstev v domačih skladih.
Zaradi visokih odlivov se je v zadnjih dveh mesecih pri domačih skladih zmanjšal tudi delež denarnih sredstev, depozitov in posojil, vendar je iz dostopnih podatkov mogoče razbrati, da so družbe za upravljanje vlagatelje "izplačevale" predvsem s prodajo delnic tujih izdajateljev in ne s koristenjem likvidnih sredstev.
Posledično se je delež delnic tujih izdajateljev v strukturi vseh skladov zmanjšal na 42,8 odstotka, delež delnic domačih izdajateljev pa se je povečal na okroglih 25 odstotkov. Da so naši skladi prodajali delnice tujih in ne domačih izdajateljev, Erker pripisuje predvsem skromni likvidnosti na naši borzi, saj je v zadnjem času težko prodati že za nekaj deset tisoč evrov delnic.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042222875
***** nadaljevanje na strani 43 *****
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Maj 16, 2009 12:51 pm; skupaj popravljeno 5 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Feb 2011 19:30; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Okt 16, 2008 11:03 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

TITANIC

/13/...ob dnevih potopa delnic, gotovo velikokrat pomislomo na TITANICov potop, saj je prav v teh dnevih, kriza udarila tudi edino še živečo TITANICovo brodolomko častljivo 96.letno MILLVINA DEAN: Embarassed

Zadnja preživela s potopa Titanika prodaja spominke in stvari z ladje, da bi lahko plačala dom za ostarele
Zadnja preživela s potopa Titanika bo prodala stvari z ladje, zato ker potrebuje denar za plačilo doma za ostarele. 96-letna Millvina Dean je bila stara devet tednov, ko se je leta 1912 znašla sredi kaosa na Titaniku. S prodajo stvari in kovčka z oblekami, ki so ji ga dali v New Yorku, po tem ko so jo rešili, Millvina upa, da bo zbrala slabih 4000 evrov.

Na dražbi bodo prodajali tudi pisma sklada za preživele s Titanika, ki so jih poslali njeni materi in ji obljubili denar pomoč vsak mesec. Millvina Dean bo prodala tudi vrsto redkih slik, ki prikazujejo kako Titanik odhaja iz pristanišča.
Millvina Dean je v domu za ostarele že dve leti.
„Upala sem, da bom tam ostala samo štirinajstni dni po operaciji kolka, toda dobila sem vnetje in zdaj sem tam že dve leti. Ne morem več živeti sama. Stvari prodajam zato, ker moram plačati storitve v domu za ostarele,“ je svojo odločitev obrazložila Millvina. Millvinina družina je bila na poti v Kansas, ko se je Titanik potopil. Njen oče Bertram je bil eden izmed 1500 ljudi, ki so izgubili življenje.
Dražba, ki jo bo organizirala dražbena hiša Henry Aldridge in sinovi, bo potekala v soboto.
Andrew Aldridge je dejal: „Kovček ima močen čustven naboj in kaže na to, kaj so prebivalci New Yorka storili za potnike na Titaniku. Prav tako pa osvetli stanje, v kakršnem so bili potniki, ko so prišli do kopnega. Nekateri so izgubili prav vse.“

http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042214949 http://www.zurnal24.si/Od-Titanika-do-doma-za-ostarele/novice/svet/73596

/13/...pomagali so ji tisti, katerim je tudi ona pomagala do svetovne slave in bogatstva: Laughing

Preživela Titanik, a pristala v revščini Millvina Dean je preživela potop znamenitega parnika Titanik, v 98. letu starosti pa se je znašla v finančnih težavah. Na pomoč so ji priskočili zvezdniki filma o omenjeni tragediji. Kate Winslet in Leonardo DiCaprio James Cameron

Igralca Kate Winslet in Leonardo DiCaprio ter režiser James Cameron so se odzvali na poziv irskega fotografa Dona Mullana, ki zbira denar za zadnjo preživelo potnico Titanika.
Millvini Dean, ki je bila ob vkrcanju na ladjo stara komaj 9 tednov, namreč težave povzročajo računi doma za upokojence. Fotograf je z mobilnikom ovekovečil roke 98-letne Millvine med dajanjem avtograma in naredil 100 kopij, ki jih sedaj prodaja po ceni 500 ameriških dolarjev na kos.
Ves zaslužek bo predal ostareli gospe, ki bo vsako fotografijo tudi podpisala. Za pomoč pa je zaprosil tudi zvezdnike filma Titanik, ki so z omenjeno zgodbo veliko zaslužili:
"Zdelo se mi je, da bom Millvino, če bom prodal vse fotografije, preskrbel za leto dni. Hotel sem podvojiti zaslužek in jo preskrbeti za dve leti, zato sem Jamesa Camerona, Kate Winslet, Leonarda DiCapria, Celine Dion in 20th Century Fox tudi pozval k donaciji. Ti ljudje so z zgodbo o Titaniku veliko zaslužili, zato mislim, da ji lahko pomagajo in bi to tudi morali storiti.
" Režiser in glavna igralca filma so v sklad prispevali 30.000 ameriških dolarjev, na odgovor kanadske pevke, ki je za pesem My Heart Will Go On prejela oskarja, in studia 20th Century Fox pa fotograf še vedno čaka.
http://24ur.com/ekskluziv/tuja-scena/prezivela-titanik-a-pristala-v-revscini.html

/13/...še zadnja preživela s Titanica Millvina Dean, ki jo je krasil neverjeten šarm, se je poslovila: Crying or Very sad

Umrla je Millvina Dean, zadnja preživela s Titanika Millvina Dean, zadnja preživela s parnika Titanik, je umrla, so v nedeljo potrdili njeni prijatelji. Stara je bila 97 let. Millvina je bila še dojenček, ko sta se njena starša vkrcala na "nepotopljiv" parnik Titanik.
Ogromna ladja, ki je plula od južne Anglije do New Yorka, je 14. aprila leta 1912 naletela na ledeno goro in se nato tri ure po trku potopila ter terjala kar 1500 življenj.
Millvina Dean se potopa Titanika ni spominjala, saj je bila takrat še dojenček. Millvinin prijatelj, Brian Ticehurst, je dejal, da je sedemindevetdesetletnica umrla okoli 8. ure zjutraj v nedeljo. Millvino so pred dnevi zaradi zdravstvenih zapletov hospitalizirali, vendar pred nedeljo odpustili. Zadnja preživela s Titanika je umrla v domu za ostarele v Southamptonu.
Predsednik mednarodne zveze Titanik, Charles Haas, je dejal, da se je Millvina v javnosti zadnjič pojavila na konvenciji britanske zveze Titanik aprila letos. „Konvencije se je udeležila le za kratek čas, vendar je vse osupnila s svojim neverjetnim šarmom,“ je dejal Haas in dodal, da je bila videti še zdrava in pri močeh.
Millvini je preživetje potopa Titanika prineslo slavo, čeprav je bila stara šele osem let, ko ji je mati zaupala tragično zgodbo. Poleg Millvine je potop preživel tudi njen mlajši brat. Gospa je postala obraz tragičnega konca Titanika, oboževali pa so jo vsi, ki so bili nadušeni nad dogodki v zvezi s Titanikom in zgodovinarji.
„Preživetje potopa Titanika ji je dalo nekaj dodatnih let in več vitalnosti,“ je dejal Haas. Deanova je naslov zadnje preživele podedovala od Barbare Joyce Dainton, ki je umrla oktobra leta 2007. Zadnja Američanka, ki je preživela potop, Lilian Asplund, je umrla maja leta 2006. http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042271046
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Jun 01, 2009 4:57 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 28 Feb 2011 19:29; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Okt 16, 2008 12:17 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

UMETNIKI, KI SLIKAJO Z USTI, NOGAMI IN ROKAMI

/13/...tako kot vsako leto, sem tudi letos dobil pošto ZALOŽBE UNSU d.o.o. oziroma ˝UMETNIKOV,KI RIŠEJO Z NOGAMI IN ROKAMI ˝, 6 božičnih ali novoletnih čestitk, 6 darilnih kartic, 1 žepni in 1 umetniški koledar ter kuverte za 12 €. Priložena je bila tudi cenovna ponudba njihovih ročnih del ter naročilnica za Božič 2008, 2009 in 2010: Laughing

SAMOPOMOČ - NE DOBRODELNOST

Z združenjem umetnikov, ki slikajo z usti ali nogami, je nastala Samopomočna organizacija, v kateri lahko sodelujejo samo težji invalidi.

Zaradi pritojenih napak, poškodb ali bolezni ne moremo uporabljati rok, zato smo se naučili slikati tako, da držimo čopič z zobmi ali prsti na nogi.Leta 1056 je to društvo ustanovil Erich Stegmann, slikar, ki je slikal z usti.
S prodajo čestitk in koledarjev, ki so reprodujcije naših originalnih del, sami skrbimo za preživetje /brez karitativne pomoči/.
Združenje daje mladim invalidnim umetnikom spodbudo, štipendijo, da bi razvili svoj talent in dosegli viško stopnjo samostojnosti v življenju.
Naša umetniška dela Vam založba UNSU pošilja samo po pošti.
Z vašim nakupom dajete spodbudo za nadaljne delo in nam omogočate samostojno preživljanje.
Upamo,da vam je všeč, kar smo ustvarili in da boste priloženo božično - novoletno kolekcijo z veseljem odkupili, vendar pa vas nakup ali vračilo kompleta ne obvezuje. Mi umetniki, ki slikamo z usti ali nogami vam žrlimo lep adventni in božični čas in vse dobro v novem letu.

***Prijateljstvo spoznamo takrat, ko vidimo dlje od tistega, kar vidimo s svojimi očmi. B.ŽNIDARŠIČ

Angela Medved - slika z nogami
Stojan Zafred - slika z usti
Eros Bonamini - slika u usti
Vojko Gašperut Gašper - slika z usti
Ruth Christensen - slika z usti
Stanislav Kmiecik - slika z usti
Jože Vodušek - slika z usti
Željko Vertelj - slika z usti
Natalina Marcantoni - slika z usti
Cristobal M.Toledo - slika z usti
Triantafillos Iliadis - slika z usti
Dragica Šušanj - slika z usti
Iwao Adachi - slika z usti
Roman Gruntar - slika z usti
Bruce Pearldon - slika z usti
Marylse Tovae - slika z nogami
Benjamin Žnidaršič - slika z usti
Silvo Mehle - slika z usti
Neja Zrimšek Žiger - slika z rokami
Ryosuke Nishioka - slika z usti
Lars Hollerer - slika z usti
Antje Kratz - slika z nogami
Aleksander Ivanov - slika z usti
Jeong Park - slika z usti
Jolanta Borek Unikowska - slika z usti
Shih - Feng Chen - slika z usti
Maria Dolores Vasquez Aznar - slika z usti in nogami

*** Edini način, kako si pridobiš zvestega prijatelja je, da si sam sebi zvest prijatelj. JEAN PAUL SABRE

/13/...danes je prispelo pismo za nakup priloženih čestitk ZALOŽBE UNSU za Velikonočne praznike: Laughing

Spoštovana prijateljica, prijatelj umetnosti!

V imenu vseh umetnikov, ki slikajo z usti ali rokami, bi se Vam želel prisrčno zahvaliti za vašo dosedanjo podporo.
Z vašim finančnim prispevkom ste podprli naše ustvarjanje in nam predvsem pomagali zagotoviti nadaljne izobraževanje in preživljanja.
Vaša zvestoba in zaupanje nas vedno znova vzpodbujata pri umetniškem ustvarjanju. Naša likovna dela, ki nastajajo z veliko truda, vam danes posredujemo z neobvezno spomladansko ponudbo, ki sestoji iz 6 čestitk,1 razglednice, 3 darilnih kartic in 2 knjižnih kazal.

Serija kartic v ponudbi skupaj znaša 7,50€. Naša velika želja, da bi s to kolekcijo zadovoljili vaša pričakovanja. Upamo, da vam izbor motivov ugaja. Želimo vam lepe velikonočne praznike in obilo lepih trenutkov v vašem družinskem krogu in prijateljih. Že sedaj vam želim prijetne velikonočne praznike s prisrčno zahvalo.
Silvo Mehle

*** Plačila in prostovoljni prispevki se vršijo na:
NOVA LJUBLJANSKA BANKA SI56 0201 0009 0473 612
www.zalozba-unsu.si
http://www.zveza-paraplegikov.si/util/mma_bin.php?id=2008101409040570
http://www.zveza-paraplegikov.si/index.php?vie=cnt&str=100_slo&id=2008100814095043&lng=slo
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Mar 10, 2009 2:57 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pet Okt 17, 2008 9:20 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DAN REVŠČINE

/13/...ob današnjem dnevu revščine, ki je ena izmed najhujših kršitev človekovih pravic in njegovega dostojanstva, kar 45% vseh zaposlenih v Sloveniji, zasluži manj kot 612 €, zato bi se lahko vsi odgovorni lahko povsem upravičeno vprašali, ali so res naredili vse, da bi to situacijo izboljšali: Shocked

http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60204772&section_id=1&article_id=3144314

Danes so potekali protesti proti revščini

Preko 400 ljudi je odšlo protestirati po ulicah Madrida zaradi naraščajoče revščine, kar je samo ena od akcij s katero se bogate države opozori, na stanje revščine in brezpravja.
Ta iniciativa, ki so jo imenovali:
˝Vstanite in pojdite v akcijo˝, obsega tudi razne koncerte, šolskih prireditev, združevanj in raznih sejmov, da bi v OZN do leta 2015 izkorenini skrajno siromaštvo, glad in omogoči osnovno izobraževanje. Med vikendom se bodo teh aktivnostim pridružili v mestih širom Evrope, Afrike in Azije. Mednarodni dan boja proti revščini je bil obeležen tudi na Kosovu, kjer so bili protesto organizirani pred Vlado in parlamentom.Kljub temu, da Kosovo ni članica OZN, so sprejeli tudi pomembne deklaracije, katera se pridružuje izkoreninjenje revščine.
Po podatkih Svetovne banke 45% državljanov na Kosovu živi v revščini s samo 1,5 € na dan, 18% državljanov pa z manj kot 1 € na dan. Organizatorji protestov pričakujejo, da se bo protestov udeležilo 67 milijonov ljudi, istočasno pa je Evropska komisija, zaradi krizne situacije opozorila na resnost problematike ogroženje programa za izkoreninjenje revščine.
Reševanje domačih bank, še vedno ni in ne more biti pravi izgovor za neizpolnjevanje pomoči revnim ter pozvala bogate države k izdatni pomoči za uspešno uresničitev načrtov do leta 2015 leta.
Tako se države podpisnice deklaracije iz leta 2000 pozivajo na učinkovit boj proti premajhnim plačam, lakote v svetu, neenakosti spolov, uničevanja okolice, premajhnega izobraževanja, kakor tudi na izboljšanje zdravstvenega varstva in varovanja zalog pitne vode.
Po podatkih OZN je prav gotovo 1,4 milijard siromašnega prebivalstva v svetu .
Tako je Evropska komisija največji svetovni donator, saj prispeva 60% vse pomoči državam v razvoju, do leta 2010 bi morala podvojiti to pomoč. Mednarodni dan se praznuje vse od leta 1993.
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=57420

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Okt 18, 2008 8:34 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

CONSTANTIA PRIVATBANK

/13/...pri naših severnih sosedih se pospešeno pripravljajo na prevzem banke: Razz

Finančna kriza dosegla Avstrijo; prevzem banke Mednarodna finančna kriza je dosegla Avstrijo: zasebno banko Constantia Privatbank, ki upravlja s približno desetimi milijardami evrov premoženja svojih strank, bo prevzelo pet največjih avstrijskih bank, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Constantia Privatbank je prva finančna ustanova v Avstriji, ki je zašla v likvidnostne težave. S prevzemom, ki ga bodo izvedli s pomočjo države, naj bi zaščitili premoženje vlagateljev, so danes na Dunaju sporočili iz avstrijske centralne banke.
Da bi banki vnovič zagotovili zadostno likvidnost, so ji banke Unicredit Bank Austria, Erste Group Bank, Raiffeisen Zentralbank, Österreichische Volksbanken in Bawag dale na voljo skupaj 400 milijonov evrov. Centralna banka bo prispevala dodatnih 50 milijonov evrov.
Pet bank bo ustanovilo posebno družbo, ki bo prevzela vse delnice Constantie in njeno vodenje.
Pet bank naj bi Constantio kupilo po strogo varovani simbolični ceni. Prav tako ni znano, kako si bodo 100-odstotni delež razdelile, kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, pa naj bi se pri tem upoštevala velikost petih prevzemnic.
Constantia Privatbank, ki je bila z 260 zaposlenimi že dlje časa naprodaj, ima 1,2 milijarde evrov bilančne vsote. Po poročanju agencije APA je zašla v težave, ker so premožnejše stranke iz banke v zadnjih dneh množično jemale svoj denar. Natančen obseg ni znan, šlo pa naj bi za številko, ki je podobna zdaj obljubljeni likvidnostni injekciji, torej 450 milijonov evrov. Tako kot številne druge članice EU je tudi Avstrija v ponedeljek sprejela paket ukrepov za pomoč bankam, ki bi jih prizadela finančna kriza.
Skupaj 100 milijard evrov vreden paket je sestavljen iz 85 milijard evrov državnih jamstev ter 15 milijard evrov za povečanje kapitala posameznih bank.
http://www.revijakapital.com/kapital/novice.php?novica=8953

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Ned Okt 19, 2008 9:08 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 34

SAJ NI RES, PA JE!

/13/...ko govorimo o varstvu osebnih podatkov in tudi s tem povezanih bančnih računov, pred vdorom v sistem niso varni niti predsedniki: Shocked

Danes nihče ni varen, pa tako tudi Francoski predsednik NICOLAS SARKOZY, piše francoski časopis Le Joournal di Dimanche, ki je objavil zgodbo o vdoru v predsednikov bančni račun.
Ob tem je govora o majhnih zneskih, ki so izginjali iz njegovega računa, tako, da so na noge dvignili celotno francosko kriminalistično in finančno policijo.
Veliko je verjetnosti za krajo računa, njveč možnosti pa je, ob poslovanju nakupov preko online sistemov.
V zadnjih 12 mesecih so opazili povečanje take vrste deliktov za 9%.V bankah tako pravijo, da si lahko tisti, ki se dokopa do nekega računa, potem lahko privošči vse.
Tako te vrste prekrškarji kupujejo stvari manjših vrednosti, do 200 €, tako da sam lastnih to zlorabo opazi čim kasneje.
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=57467
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Nov 09, 2008 12:14 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Okt 23, 2008 1:24 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAXO BANK

/13/... priloženo pismo naj bi pojasnjevalo kakšna je varnost komitentov pri njih, a naj obenem služi kot primer, kako naj ne bi pisali in se izražali, saj ob potvorjeni kvazislovenščini izgubi prvotni namen, ki bi ga naj imelo obvestilo komitentom: Confused

Dragi kupcev,

Saxo Bank A / S, bi rad obvestijo stranke, da so vse vloge in upošteva sredstev, z nami so, ne glede na znesek, ki v celoti varujejo v skladu z dansko sektorskega sklada v okviru dvoletnega jamstvo.
Danska vlada i Varnostna Association (PCA), ki zajema skoraj vse banke, vključno z danske Saxo Bank A / S, so se dogovorili o bailout sklad, tako da je mogoče vse terjatve upnikov v celoti zajete. Jamstvo, ki ga upravlja sektor sklada, ki traja dve leti in se lahko podaljšajo, če je to potrebno za ohranjanje finančne stabilnosti.
Radi svoje poslovne strukture, Saxo Bank A / S želi jasno navesti, da je imela pozitivnu rast v letu 2008, s tržnimi nihanji v avgustu in septembru pozitivno vplivajo na čisti dobiček banke. Saxo Bank A / S je investicijska banka in ni odvisna od posojila, financiranje poslovanja, prednost v teh nemirnih časih, ko je ne ponuja tradicionalnih posojil svojim strankam. Sredsteva Saxo Banke A / S pretežno se sestavljajo vloge v večjih bank, kratkoročne obveznice in druge vrednostne papirje. Kljub temu ni neposredno prizadeti zaradi sedanjega položaja kredit, Saxo Bank A / S tem pozdravlja pobude za doseganje stabilnosti na trgih in zagotovi vlagatelj, in medbančno zaupanje v nemirnih časih.. SPS jamstvo velja do 30. septembra 2010. Dodatne informacije o SPS garancijo.
http://www.oem.dk/sw22725.asp
Če imate kakršna vprašanja v zvezi s to zadevo, se obrnite na nas neposredno.
S spoštovanjem, Saxo Bank A/S

THE SPECIALIST IN TRADING & INVESTMENT.

Tens of thousands of serious traders receive free news and analysis from Saxo Bank each day. Saxo Bank never sends these mails unsolicited; they are sent following membership and subscription at Saxobank.com. If you would like to unsubscribe, click here. If you would like to change your subscription profile, click here. Risk warning Leveraged investments in foreign exchange or derivatives carry a high degree of risk and may result in significant gains or losses. You should carefully consider your financial situation and consult your financial advisors as to the suitability of your situation prior to making any investments.
Saxo Bank A/S | Philip Heymans Allé 15 | DK-2900 Hellerup Denmark |
www.saxobank.com
Phone: +45 39 77 40 00 | Fax: +45 39 77 42 00 | Reuters Dealing Code: SAXO

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Okt 23, 2008 9:44 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

GOLDMAN SACHS

/13/...delavska recesija se je že začela: Shocked

Goldman Sachs bo odpustil deset odstotkov vseh zaposlenih

Ameriška banka Goldman Sachs bo zaradi še vedno trajajoče krize na kreditnem in posojilnem trgu odpustila deset odstotkov vseh zaposlenih. Brez dela bo ostalo okoli 3260 ljudi, dodatnega odpuščanja pa ne načrtujejo.
Goldman Sachs je ob koncu letošnjega tretjega trimesečja zabeležil za 71 odstotkov nižji dobiček. Število zaposlenih, ki je bilo rekordno ob koncu tretjega četrtletja letos, se bo tako znižalo na raven, ki je blizu številu zaposlenih v letih 2006 in 2007.
Odpuščanja so rezultat trenutnega gospodarskega okolja in s tem povezanimi manjšimi poslovnimi dejavnostmi. Goldman Sachs je ob koncu letošnjega tretjega trimesečja zabeležil za 71 odstotkov nižji dobiček, kljub temu pa je bil padec nižji od njegovih tekmecev, ki so četrtletne izgube beležili skoraj vse leto.
Prejšnji mesec je banka končala pogovore o prodaji prednostnih in navadnih delnic Buffett's Berkshire Hathawayju. Po pogodbi bo ameriški milijarder Warren Buffett vložil najmanj pet milijard dolarjev svežega kapitala kot pomoč Goldmanu Sachsu. Investicija bi se lahko podvojila na deset milijard dolarjev. Hkrati je Goldman Sachs izdal navadne delnice, s čimer bo z javno prodajo zvišal kapital banke za dodatnih pet milijard dolarjev.
Ameriška centralna banka Federal Reserve je konec septembra investicijskima bankama Goldman Sachs in Morgan Stanley odobrila preoblikovanje v bančna holdinga, banki pa sta tako prešli pod nadzor bančnih regulatorjev. S tem se jima je odprla pot do lažjega najemanja svežih posojil, sprememba statusa pa jima omogoča tudi dejavnost poslovnega bančništva, med drugim sprejemanja depozitov.
Goldman Sachs in Morgan Stanley sta bili po prodaji bank Bear Stearns in Merrill Lynch ter propadu Lehman Brothers edini preostali neodvisni investicijski banki na Wall Streetu, zaradi zaostritve finančne krize in bojazni pred novimi udarci v finančnem sektorju pa sta začeli iskati strateške partnerje.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042217074

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Okt 23, 2008 10:46 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

(NE)ZAPOSLENOST

/13/...ena izmed osnovnih človekovih pravic je tudi pravica do dela, ki postaja v sedanjem času svetovne finančne krize eden izmed statusov oziroma privilegijev, ki ni nujno, da je odvisna od nas samih ali pa od naše ustvarjalnosti, marveč preprosto od panoge v kateri delamo:

* SVETOVNO GOSPODARSTVO - 212.000.000
* 2009 - od 39.000.000 do 59.000.000
* ZDA - 11.600.000 + 598.000
* RUSIJA - 7.700.000
* ŠPANIJA - 3.300.000
* VELIKA BRITANIJA - 2.000.000 - 3.500.000
* RUSIJA - 1.000.000
* NEMČIJA - 500.000
* HRVAŠKA - 318.658
* ITALIJA - 300.000 - javna uprava
* SRBIJA - 200.000
SBERBANK - 67.000
FIAT - 60.000
CITIGROUP - 53.000
GENERAL MOTORS - 47.000 + 21.000
CATERPILLAR - 20.000 + 8.000 (podizvajalci) + 2.110
UNITED TECHNOLOGIES CORPORATION - 18.000 + 11.600
HEWLETT PACHARD - 24.600
PFIZER - 20.000
NISSAN MOTOR - 20.000
OPEL - 10.500 + 8.300
ANGLO AMERICAN - 19.000
SONY - 16.000 + 400
MICROSOFT - 15.000
ASTRA ZENECA - 15.000
PANASONIC - 15.000
BRITISH TELECOM - 15.000
DEUTSCHE POST - DHL Express - 14.500
RIO TINTO - 14.000
PSA PEUGEOT - CITROEN - 11.000
BT GLOBAL SERVICES - 10.000
BOEING - 10.000
GLAXOSMITHKLINE - 10.000
ARCELOR MITTAL - 9.000 UBS - 9.000 + (6.000 - 8.000) + 2.000
GOODYEAR - 4.000 + 5.000
SAS - 8.600 TDK - 8.000
SPRINT NEXTEL - 8.000
VERIZON - 8.000
HSBC - 6.100 + 1.200
ELECTROLUX - 4.000 + 3.100
AMERICAN EXPRESS - 7.000
MOTOROLA - 4.000 + 3.000
ING - 7.000
HOME DEPOT - 7.000
MACY'S - 7.000
GAZ - 7.000
BHP BILLITON - 6.000
RENAULT - 6.000
INTEL - 6.000
PHILIPS - 6.000
PLASTAL - 6.000
BAYERN LB - 5.600
LONMIN - 5.500
WHIRLPOOL - 5.000
DANA HOLDING - 5.000
MICROSOFT - 5.000
ERICSSON - 5.000
IKEA - 5.000
ELCOTEQ - 5.000 S
TMICROELECTRONICS - 4.500
SIEMENS - 4.200
IBM - 4.000
NOKIA - 400 + 2.500 + 1.000 + 1.700
BASF - 3.700
KAP - Tovarna Aluminija Podgorica - 3.600
DAIMLER TRUCKS - 3.500
PSA PEUGEOT CITROEN - 3500
CORUS - 3.500
CREDIT SUISSE - 3.500
RBS - Royal Bank of Scotland - 3.000 + 500
AMD - Advanced Micro Devices - 1.600 + 600 + 1.100
TOYOTA - 3.000
JP MORGAN CHASE - 3.000
SAP - 3.000
THYSSEN KRUPP - 3.000
SUN MICROSYSTEMS - 3.000
HEWLETT PACJARD - 3.000
GOLDMAN SACHS GROUP - 10%
NORTHWEST - 2.500
WESTERN DIGITAL - 2.500
LENOVO - 2.500
ELECTROLUX - 2.100
DELTA AIR - 2.000
DUPONT - 2.000
BANCO SANTANDER - 1.900
DELL - 1.900 - 3.000
EON - 1.800
BANK OF NEW YORK MELLON - 1.800
ROLLS-ROYCE - 1.500 - 2.000 C
ONTINENTAL AIRLINES - 1.700
FEDEX - 1.700 CONTINENTAL - 1.600
FINNAIR - 1.600
YAHOO - 1.500
INA - 1500 ISUZU - 1.400
FIDELITY INVESTMENTS - 1.300
SAAB - 1.300
MAZDA - 1.300
SANYO ELECTRIC - 1.200
LLOYD - 1.200
ALCATEL - LUCENT - 1.000
TELEMACH - 1.000
VOLVO POWERTRAIN - 1.000
MATTEL - 1.000
BASF - 1.000
ELECTRONIC ARTS - 1.000
QIMONDA - 1.000
COCA COLA - 1.000
DAILY MAIL in GENARAL TRUST - 1.000
AUSTRIAN AIRLINES - 1.000
UNITED AIRLINES - 950
DBS GROUP - 900
DAM - 878
BMW - 860
VOLVO - 850
PLIVA - 790
SAAB - 750
ADOBE SXSTEMS - 670 F
INNAIR - 500 + 140 (3.000 na prisilnem dopustu)
DAIMLER - 570
AVIS - 315
BANG & OLUFSEN - 300
PHILIP MORRIS - 300
HENKEL - 291
CARLSBERG - 250
MOL - 220
GOOGLE - 200
HAINEKEN - 150
WASHINGTON TIMES - 147
GOOGLE - 100
NEW YORK TIMES - 100
CIRCUIT CITY STORES - 17%
BOSCH - ?
VODAFONE - ?
OPEL - ?
PONTIAC - ?

"Zaradi finančne krize ob koncu 2009 20 milijonov več brezposelnih" Število delavcev, ki delajo za manj kot dolar na dan, bi se lahko povzpelo na 40 milijonov.Finančna kriza bi lahko po oceni Mednarodne organizacije za delo (ILO) vodila do rekordne brezposelnosti, in sicer bi se lahko do konca leta 2009 število brezposelnih z lanskih 190 milijonov povečalo na 210 milijonov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Vodja ILO Juan Somavia je danes opozoril, da bi lahko ob koncu prihodnjega leta število brezposelnih prvič preseglo 210 milijonov. Poleg tega naj bi po ocenah ILO število delavcev, ki delajo za manj kot dolar na dan, povzpelo na 40 milijonov, število tistih, ki delajo za dva dolarja na dan, pa na več kot 100 milijonov. Somavia pravi, da bi lahko bile te ocene prenizke, če ne bodo kmalu sprejeti ukrepi za zmanjšanje učinkov trenutnega ekonomskega stanja. Prepričan je, da je potreben načrt za reševanje realnega sektorja. Potem ko je zaradi združevanja ali propada bank delo izgubilo več tisoč ljudi, ILO pričakuje, da bodo delovna mesta ukinjali tudi v gradbeništvu, avtomobilski industriji, turizmu, storitvah in na področju nepremičnin. http://www.vecer.com/clanek2008102005371943

YAHOO

bo odpustil najmanj 1500 delavcev
Yahoo je v letošnjem tretjem četrtletju na letni ravni zabeležil 64-odstotno znižanje čistega dobička. Ameriški spletni gigant Yahoo bo odpustil najmanj 1500 zaposlenih, kar predstavlja 10 odstotkov njegove celotne delovne sile, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Družba je sicer v letošnjem tretjem četrtletju na letni ravni zabeležila 64-odstotno znižanje čistega dobička. Družba se z odpuščanji odziva na pešajoče gospodarstvo, ki je vplivalo na občutno znižanje dobička v tretjem četrtletju in še okrepilo kritike zoper upravo Yahooja. Ta jih je namreč že od prej deležna s strani delničarjev, ki se ob aktualnem padanju vrednosti delnic razburjajo zaradi zamujene spomladanske priložnosti, da delnice prodajo Microsoftu za 47,5 milijarde dolarjev, čemur pa je uprava nasprotovala. Yahoojeve delnice so se v torek gibale okrog 12 dolarjev, Microsoft pa je maja ponujal 33 dolarjev za delnico. Predstavljeno odpuščanje je sicer že drugo večje v zadnjih devetih mesecih in je del prestrukturiranja, s katerim želi izboljšati poslovanje. V tretjem četrtletju letos pa so se zadeve še poslabšale. Yahoo je namreč ustvaril le 54,3 milijona dolarjev dobička, medtem ko je ta v enakem obdobju leto prej znašal 151,3 milijona dolarjev. Analitiki so napovedovali več kot dvakrat večji dobiček, kot ga je družba nato dejansko dosegla. http://www.vecer.com/clanek2008102205372470

VOLVO

bo odpustil dodatnih 850 zaposlenih Švedski koncern Volvo je danes napovedal, da bo zaradi manjšega povpraševanja dodatno odpustil 850 delavcev v podružnici na Švedskem, kjer se ukvarjajo s konstrukcijo in opremo. Trenutno je tam zaposlenih 17.000 delavcev, družba pa je že spomladi napovedala, da bo odpustila 500 zaposlenih. Manjše povpraševanje na trgu, ki se je lani začelo v Severni Ameriki in se nato razširilo v Evropo, se je zdaj razvilo v svetovno poslabšanje na trgu konstrukcije in opreme, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejali v družbi Volvo Construction Equipment. Skupina Volvo proizvaja tako avtomobile, tovornjake, avtobuse in konstrukcijsko opremo kot sestavne dele za pomorske, industrije in letalske sektorje. Družba ni več lastnica blagovne znamke Volvo Cars, ki je bila leta 1999 prodana družbi Ford Motor Company. Prejšnji mesec je podružnica Volvo Trucks napovedala, da bo odpustila 1400 zaposlenih v tovarnah v Belgiji in na Švedskem. http://www.vecer.com/clanek2008102305373255 Ameriški

DAIMLER TRUCKS

bo odpustil 3500 delavcev Daimler Trucks bo ukinil svoje blagovne znamke Sterling Trucks z marcem prihodnje leto.Proizvajalec tovornjakov Daimler Trucks North America, ki sodi pod okrilje nemškega avtomobilskega koncerna Daimler, bo v Severni Ameriki ukinil 3500 delovnih mest. Tej torkovi odločitvi botruje nepričakovano visok upad prodaje, ki ga je povzročilo vse večje gospodarsko upočasnjevanje. Potem ko so odpuščanja ali zmanjšanja proizvodnje zaradi upada prodaje, povezanega s svetovno finančno krizo, v preteklih tednih že napovedovali največji proizvajalci osebnih avtomobilov na svetu, se zdaj podobni ukrepi selijo tudi med proizvajalce tovornih vozil. V ZDA je trg nazadoval bolj, kot smo pričakovali, je povedal prvi mož podjetja Daimler Trucks Andreas Renschler. Za odpuščanje so se odločili zaradi manjšega povpraševanja, višjih cen goriva in surovin v prvem delu letošnjega leta ter posledic svetovne finančne krize v gospodarstvu. Nekaj je prispevalo tudi običajno ciklično zmanjšanje prodaje. Daimler Trucks, največji proizvajalec težkih tovornjakov na svetu s sedežem v Stuttgartu, se je zaradi vsega tega odločil za ukinitev svoje blagovne znamke Sterling Trucks z marcem prihodnje leto.
http://www.vecer.com/clanek2008101505370264

/13/...tudi pri svetovnem proizvajalcu Hi-Fi opreme je nastopil čas za odpuščanja:

Bang & Olufsen bo odpuščal
Danski proizvajalec luksuznih televizorjev in hi-fi naprav Bang & Olufsen bo v okviru ukrepov za zmanjšanje stroškov ukinil 300 delovnih mest, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Podjetje namerava z različnimi ukrepi, med njimi je tudi ukinitev delovnih mest, zmanjšati stroške za 21 milijonov evrov, je pojasnil izvršni direktor podjetja Karl Kristian Hvidt Nielsen. Pri ukinitvi delovnih mest bo v 165 primerih šlo za odpoved delovnega razmerja, predvsem proizvodnim delavcem na Danskem in Češkem, v 135 primerih pa za nezapolnitev delovnega mesta po upokojitvi nekaterih sedanjih zaposlenih. Bang & Olufsen, ki zaposluje več kot 2500 delavcev po vsem svetu, sicer ob vsem tem napoveduje, da bo v prihodnjem enem do dveh letih več kot podvojil število svojih prodajaln na rastočih trgih, kot sta Rusija in Kitajska. http://www.vecer.com/clanek2008102605373893

/13...tudi proizvajalce gospodinjskih aparatov je zajela kriza :

Whirlpool bo do 2009 odpustil 5000 zaposlenih
Družba je v tretjem četrtletju ustvarila za sedem odstotkov manj čistega dobička kot v enakem obdobju lani.Največji proizvajalec gospodinjskih aparatov na svetu, ameriški družba Whirlpool, bo zaradi svetovne finančne krize in manjšega povpraševanja po gospodinjskih aparatih v severni Ameriki in Evropi do konca leta 2009 odpustil 5000 zaposlenih. Družba je v tretjem četrtletju ustvarila za sedem odstotkov manj čistega dobička kot v enakem obdobju lani. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je skupina Whirlpool v tretjem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala prihodek za odstotek na 4,9 milijarde dolarjev, čisti dobiček pa je znašal 163 milijonov dolarjev. Whirlpool, ki vključuje tudi blagovne znamke Maytag, KitchenAid in Jenn-Air, ima po celem svetu 73.000 zaposlenih. Od januarja letos pa je zaradi zaprtja štirih tovarn delo že izgubilo 2000 ljudi.
http://www.vecer.com/clanek2008102805374563

/13/...napovedane odpovedi dežujejo še naprej:

American Express bo ukinil 7000 delovnih mest

Ameriški izdajatelj kreditnih kartic American Express namerava ukiniti 7000 delovnih mest, kar predstavlja 10 odstotkov njegove celotne delovne sile. S to potezo gredo v družbi v smeri cilja, da v letu 2009 znižajo stroške za 1,8 milijarde dolarjev.
Do ukinjanja delovnih mest bo prišlo v različnih poslovnih enotah družbe, vendar pa bodo osredotočena na menedžerske položaje, so pojasnili v družbi. Poleg tega bo American Express zamrznil zvišanje plač na menedžerski ravni v prihodnjem letu, zamrznil bo tudi zaposlovanje. Obenem družba namerava zmanjšati naložbe v tehnologijo, trženje in poslovni razvoj, znižala bo tudi stroške na več področjih, med drugim pri svetovanju in profesionalnih storitvah.
Na račun tega prestrukturiranja bo družba v zadnjem četrtletju imela za 240 milijonov do 290 milijonov dolarjev stroškov. S temi ukrepi se American Express sicer odziva na zahtevne razmere, ki sta jih prinesla aktualna svetovna finančna kriza in gospodarsko upočasnjevanje.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042218747
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042218824
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042218225
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042220428
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042219767
http://www.vecer.com/clanek2008110605377137
http://www.finance.si/229114/Deutsche_Post_ukinja_ve%E8_tiso%E8_delovnih_mest_v_ZDA
http://www.vecer.com/clanek2008111105378416
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/zaradi-krize-vse-vec-delavcev-brez-sluzbe.html
http://www.finance.si/229858/Citigroup_bo_odpustil_%B9e_50_tiso%E8_zaposlenih
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-na-cesto-tudi-pri-nas.html
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042224017
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042224042
http://www.vecer.com/clanek2008112105381673
http://www.finance.si/230953/Arcelor_Mittal_bo_odpustil_devet_tiso%E8_delavcev http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042226031
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042226268
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042227802
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042228059
http://www.poslovni.hr/103490.aspx
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042228711
http://www.finance.si/233226/Western_Digital_bo_odpu%B9%E8al_zaradi_vse_huj%B9e_krize
http://www.finance.si/233202/Electronic_Arts_bo_odpustil_tiso%E8_zaposlenih
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042232938
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042234945
http://www.dnevnik.si/novice/vase_novice/1042234783
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042237060
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042236830
http://www.vecer.com/clanek2009011505397313
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042237365
http://www.finance.si/235579/BHP_Billiton_bo_odpustil_6000_delavcev
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042238281
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042238967
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042238749
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042238723
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042238718
http://www.finance.si/235825/Decembra_brez_dela_ostalo_milijon_Rusov
http://www.finance.si/235966/Philips_z_izgubo_in_novimi_odpu%B9%E8anji
http://www.finance.si/235976/ING_bo_ukinil_7000_delovnih_mest
http://www.finance.si/235996/Caterpillar_bo_odrezal_20_tiso%E8_delovnih_mest
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042236815
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042239605
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042239873
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042240315
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042240125
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042240350
http://www.finance.si/236508/Caterpillar_bo_ukinil_dodatnih_2_110_delovnih_mest
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042241534
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042241701
http://www.vecer.com/clanek2009020305403176
http://www.finance.si/236805/SAS_namerava_odpustiti_8_600_zaposlenih
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042241719
http://www.finance.si/237020/Electrolux_z_izgubo
http://www.finance.si/236987/Panasonic_bo_zaprl_27_tovarn
http://www.finance.si/237267/598_tiso%E8_novih_brezposelnih_v_ZDA
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=65914
http://www.finance.si/237432/Credit_Suisse_in_UBS_z_ve%E8milijardno_izgubo
http://www.finance.si/23741/Nissan_bo_ukinil_20_tiso%E8_delovnih_mest
http://www.finance.si/237436/Delavcem_Plive_povpre%E8no_po_40_tiso%E8_evrov_odpravnine
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042243469
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042243673
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/velikanska-izguba-koncerna-peugeot-citroen.html
http://www.finance.si/237677/Kriza_udarila_tudi_po_Nokii http://www.finance.si/237655/Credit_Suisse_z_rekordno_izgubo http://www.delo.si/clanek/76103
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/104224575
http://www.finance.si/238666/Mol_bo_odpustil_220_ljudi
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042246244
http://www.finance.si/238749/Vodafone_bo_odpu%B9%E8al
http://www.siol.net/gospodarstvo/2009/02 /madzarski_jeklar_po_ustavitvi_proizvodnje_v_odpuscanje.aspx
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042247058
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042247187
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042247954
http://www.delo.si/clanek/76668
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042248474
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042250030
http://www.vecer.com/clanek2009031005414940
http://www.poslovni.hr/110718.aspx
http://www.vecer.com/clanek2009031205415444
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042252383
http://www.vecer.com/clanek2009031805417104
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/ukinili-bodo-3000-delovnih-mest.html
http://www.finance.si/241664
/V_Finnairu_bo_delo_za%E8asno_izgubilo_1600_zaposlenih
http://www.finance.si/241661/Ste%E8aj_tovarne_aluminija_ogro%BEa_celotno_%E8rnogorsko_gospodarstvo
http://www.vecer.com/clanek2009032105418110
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042253941
http://www.finance.si/242087/HSBC_bo_odpustila_novih_1_200_zaposlenih
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042255391
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042264875
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042262515
www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042265439
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042266562
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042269046
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042270833
http://www.siol.net/gospodarstvo/2009/06/ilo_opozarja_na_rast_brezposelnosti.aspx
http://www.vecer.com/clanek2009070605448935
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042283976
http://www.dnevnik.si/zaposlitve_in_kariera/aktualno/1042285248
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042286406
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042288106
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042291391
http://www.finance.si/257032/Philip_Morris_bo_v_Srbiji_ukinil_300_delovnih_mest
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042298848
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=87997
http://business.hr/hr/Naslovnica/Ekonomija/Samo-je-pitanje-vremena-kada-ce-broj-nezaposlenih-dosegnuti-300.000
http://www.vecer.com/clanekgos2009111205485493
http://www.vecer.com/clanekgos2009111205485502
http://www.zurnal24.si/gospodarstvo/recesija-udarila-po-washington-timesu-154929
http://www.siol.net/gospodarstvo/2010/01/nezaposlenost_hrvaska.aspx
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=94357
http://www.vecer.com/clanekgos2010012705507145
http://www.delo.si/clanek/98854
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=97934
http://www.finance.si/281320/HP-bo-odpustil-tritiso%E8-delavcev
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042364161
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=109843
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=109742
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=109970
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042399025
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042410563
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Dec 15, 2010 11:19 pm; skupaj popravljeno 128 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli