Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Objavljeno: 31 Jan 2011 14:39 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Okt 13, 2009 8:03 am
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

BARCOLANA

/13/...vsakoletni veliki praznik ljubiteljev jadrnic, velikih in majhnih, starih in novih, lesenih in karbonskih, se jih je letos nabralo rekordnih 1781 in čar te že 41. po vrsti je bila suverena zmaga MAXI JENE z Mitjo Kosmina in celotne njegove spremljevalne posadke: Laughing

FOTO:

S tehniko in srcem do zmage Mitja Kosmina je z jadrnico Maxi Jena letos ugnal vseh 1781 sodelujočih jadrnic na Barkolani 2009. Na jadrnici sta bila tudi njegova hčerka in oče Janko, znani jadralec olimpijec in dolgoletni direktor Istrabenza. Kosmina: Zmago posvečam slovenskemu jadranju Zmagoslavje v Trstu, na obali pred Trgom unitá. Množica sto tisoč ljubiteljev morja valovi. Mitji Kosmini se smeje srce, sprejema čestitke, se rokuje, daje avtograme, objema prijatelje, znance in neznance, neutrudno odgovarja novinarjem - v slovenščini in italijanščini. Šampanjski mehurčki omamljajo vse, ki so v bližini. Ekipa Maxi Jene je kronala dolgoletni trud. V Trstu je praznik, Mitja majhno božanstvo. Tržačani se znajo pokloniti z lovorom ovenčanim. Poleg jadralske zmage je padla še ena meja: med namišljenima sovražnikoma z dveh strani zaliva. »Mitja Kosmina je tudi naš. Res mu od srca privoščimo zmago. Zaslužil jo je, ker je dokazal, da zna, da ima veliko športnega duha, da si upa.« Šele čas bo jasneje pokazal, kakšni premiki se ob takih, na videz nepomembnih trenutkih dogajajo v zavesti ljudi. Zmaga Maxi Jene v Trstu je bila predvsem opomin pomorske naravnanosti narodu, ki velikokrat sploh ne ve, kaj bi s svojim morjem. Zjutraj je obalo ob Tržaškem zalivu obsijalo toplo sonce babjega poletja. Vreme je še enkrat pokazalo figo vremenoslovcem. Ni bilo burje, ni bilo dežja, ni bilo tramontane ... Bilo je toplo, jutranja bonaca in pozneje maestral, ki ga ni napovedal nihče. Zgodaj zjutraj značilna predtekmovalna živčnost. Pravi jadralci menda izgubijo kar nekaj kilogramov v zadnjih dneh napetih priprav. Velikega Viharnika vidim z domačega okna, kako pluje mimo piranske Punte deset minut pred osmo in zavije proti Miramaru. Čez nekaj minut s svojega koprskega pomola odrinejo popoldanski zmagovalci. Morje se prebuja. Tisoče gledalcev stopa na ladje od Umaga do Tržiča. Ko z obale odplujeta zadnja jadrnica in zadnji gliser s fotografi in snemalci, se obmorski Trst za uro ali dve umiri. Večina Tržačanov se preseli v višje ležeče kraje in od tam z daljnogledi in močnimi teleobjektivi spremlja dogajanje v zalivu. Ko natanko ob deseti uri pred poldrugo miljo dolgo startno črto poči topovski strel in v zraku obstanejo štirje oblački dima, se jadrnice komaj zganejo. Bonaca. Brezvetrje ustreza Maxi Jeni in nikakor ne Intermatici (tako so začasno poimenovali Telefonico Black). Maxi Jena se odloči za tvegano stran, bliže mestu in obali, drugi supermaksiji (nad 19 metrov dolge jadrnice) iščejo sape bolj zunaj, na odprtem. V drugi polovici prve stranice pa Mitji Kosmini vendarle uspe priklicati in ujeti veter, Jena zdrsne in ob prihodu v slovensko morje prehiti do tedaj vodečo Tutto Trieste. Nadaljevanje je znano in čedalje bolj v prid koprski ekipi. Na palubi jadrnice, ki jo je pred kakimi osmimi leti zasnoval Koprčan Andrej Justin, so dedek, sin in dva vnuka. Dedek, Janko Kosmina, olimpijec pred 49 leti in dolgoletni prvi mož Istrabenza, sin Mitja Kosmina, najuspešnejši jadralec Barkolane (včeraj je zmagal četrtič, od leta 1995 do 1997 trikrat zapored z Gaio Legend, in bil z Maxi Jeno sedemkrat zapovrstjo drugi) in njegova naslednika - sin Jan in hči Jena, botra najhitrejše slovenske jadrnice. Poleg štirih članov znane koprske družine imajo zasluge za uspeh pred Trstom tudi taktik Branko Brčin, Gašper Vinčec, Tomaž Čopi, Toš Golja Skrt, Mitja Beltram, Lucio Fafangel, Dejan Cah, Hinko Goljas, Matej Rodela, Alan Železnik, Alek Bartole, (projektant) Andrej Justin, Bojan Vrščaj, Boro Konjuh, Diego Kolarič, Peter Sedmak, Aleks Omari in Enrico Zennaro. Zadnji je moral že pred startom splezati na jambor in opazovati, kam se je skril vetrič ter kam se postavljajo konkurenčne jadrnice. »Začutili smo, da je nastopil trenutek, ko je zmaga bližje kot kdaj prej. Ekipa je opravila več kot 20 treningov. Za vsakega izgubiš približno en delovni dan. To smo počeli vkljub temu da nimamo skoraj nobene finančne pomoči sponzorjev. Pri nastopu na Barkolani nihče ne misli na zaslužek, toda vsaj za kritje tehničnih stroškov bi morali imeti kak vir. Nihče na tej jadrnici ne nastopa sam zase. Nihče ne more zmagati sam. Maxi Jena je slovenski projekt več ljudi. V njem je združeno slovensko pomorsko znanje, izkušnje in praksa. Tu je tradicija, prenos izkušenj prejšnjih generacij. Res bi bilo škoda, če bi zaradi nerazumevanja njegovega pomena vse to preprosto zanemarili in zapravili,« je dejal krmar in prvi mož na 24 metrov dolgi tekmovalni jadrnici. Andrej Justin, ki je še eden v vrsti nekaj svetovno uspešnih slovenskih navtičnih projektantov, je specialist za najhitrejša plovila. V devetdesetih je projektiral jadrnice Just-in-Ten, ki so nekaj let dosegale velike uspehe na regatah. Pred nekaj leti je skupaj z novozelandskim jadralskim morskim volkom Russllom Couttsom zasnoval RC-44. Maxi Jeno so za približno milijon evrov izdelali leta 2002 v eni od izolskih obrtnih delavnic. »Samo jambor Alfe Romea, ki nam je tri leta zapovrstjo kradla prva mesta na Barkolani, je stal več kot naša jadrnica in vsa oprema,« je poudaril razliko Justin. Jadrnica tehta skoraj 17 ton, njen jambor sega 36 metrov visoko, ko razpne jadra, se vetru upre 600 kvadratnih metrov površine. »Teden dni pred regato smo dobili izjemno kakovosten drifter (prednje jadro) iz posebnega blaga - kvadratni meter tehta samo 40 gramov, denimo. Z njim bi zmagali že lani,« ugiba Andrej Justin. Kobilica sega 5,4 metra pod vodo in pred tednom dni bi bili skoraj nasedli, ker so jih organizatorji regate pred Barkolano speljali v prenizko vodo. »V zadnjem trenutku smo opazili, da bi lahko prelomili jadrnico. Vsi smo šli na eno stran in nagnili plovilo, kolikor smo mogli, a smo vseeno podrsali bulb (utež na koncu kobilice),« je povedal Diego Kolarič. »Zmago posvečam slovenskemu jadranju, ekipi in svojemu prijatelju Gianfrancu Fantineliju,« so bile prve besede, ki jih izrekel Mitja Kosmina, ko je »z lovorom« stopil na tržaška obalo. »Zmago je dosegel tim. Zelo smo si je želeli. Malo smo se postavljali pred novinarji in trdo delali. V morje smo položili tehniko in še več srca. Zdaj je, seveda, praznik za vse,« je sijal srednji Kosmina. Sedem let je trdo stiskal zobe in športno prenašal »večno« drugo mesto. Novozelandska Alfa Romeo 2, ki jo je zadnja leta vodil Neville Chricton, je ostala v Avstraliji. Njen lastnik je že lani napovedal, da ene najhitrejših jadrnic na svetu letos ne bo pripeljal v Tržaški zaliv. S tem je odprl vrata drugim. Ne samo Maxi Jeni. Še največji jadralski uspeh je doživela komaj 16-metrska Tutta Trieste, ki je s krmarjem Gabriellom Benussijem zasedla tretje mesto. Simčičev Esimit je bil šesti, pred tekmo nevarna Telefonica Black (Intermatic) je bila osma, Veliki Viharnik šele 20. Tokratna Barkolana je bila res praznik. Ne samo zato, ker je namesto dežja sijalo sonce in je namesto neprijazne burje presenetil maestral. Ne zgolj zato, ker so prodajali kranjske klobase s pomfrijem po 4,5 evra in točili pivo po tri evre ter vse to napisali v petih jezikih, tudi slovenščini. Malce je bil praznik zato, ker so vsi, z Italijani vred, od srca privoščili Mitji Kosmini zmago. Morda je bilo tokrat prvič čutiti, da so slovenskim jadralcem ploskali iz srca, ker ni bilo čutiti nikakršnih političnih napetosti in običajnih šovinističnih packarij. Ker je bilo vsaj malo čutiti, da zmorejo tudi v Trstu preseči stare zamere in živeti v novem svetu.

MORALA

Morala tokratne zmage Vsem lepim besedam navkljub je treba dodati, da zmagovite ekipe Maxi Jene v Trstu ni pozdravil nobeden izmed tržaških občinskih, pokrajinskih in deželnih oblastnikov (čeprav so se prejšnja leta radi vozili po zalivu in fotografirali z zmagovitimi jadralci). Ko so zmagovalci pripluli v Koper, je bila podoba enaka, saj so jih na domačem pomolu pričakali samo štirje pristaniški piloti in nihče več. Do večernih ur niso prejeli nobene čestitke niti slovenskih oblastnikov. Tako je vzpostavljeno ravnotežje odnosa. Domač odnos do morja pa tak, kakršen je.
http://www.delo.si/clanek/89969

TELEVIZIJE

/13/...iskrene čestitke požrtvovalnim in odlično pripravljenim posadkam, posebej seveda odlični vožnji Mitje Kosmine in celotni posadki Maxi Jena, ki so jo posebej toplo sprejeli tudi v zalivu in na prireditvah. Tukaj bi posebej izpostavil zelo čudni odnos italijanske nacionalne televizije RAI 3, saj so se večkrat vključili v direktni prenos atletskega maratona v Modeni v čast Enzu Ferrariju. Ko je že končal prenos atletskega maratona, so pokazali samo še nekaj posnetkov na Barcolani. Po obratu na boji, ko je suvereno prevzel vodstvo Mitja Kosmina z Maxi Jeno, so nenadno prekinili prenos Barcolane, iz postavljenega improviziranega studia pri morju, povedali, da se bo nadaljeval prenos na programu RAI Sport. Kdaj in Kje, to vedo samo oni. Škandalozno. Nedojemljivo. Nepopravljivo. Pa ravno v času, ko je vodila naša posadka Maxi Jene in zmagovalno prišla v cilj. Do sedaj sem vedno imel občutek, da so bili glede dosedanjih prenosov vedno v redu in dokaj objektivni, mar so tokrat, res pokazali svoj obraz v pravi luči. Da ob tem ne govorimo o odnosu tudi naših slovenskih televizij od RTV 1 in RTV 2 pa vseh ostalih športnih postaj vse do POP TV, ki niso zmogli toliko športnega duha, da bi predvajali letošnjo Barcolano v direktnem prenosu: Embarassed

***** ISKRENE ČESTITKE *****

Še enkrat iskrene čestitke zmagovalcem in vsem sodelujočim na Barcolani! Laughing

12 LET

Po 12 letih slovensko slavje na Barcolani Po sedmih zaporednih drugih mestih je na 41. tradicionalni tržaški Barcolani zmaga pripadla slovenski 24-metrski Maxi Jeni s posadko koprskega krmarja Mitje Kosmine. Tako je prekinjen 12-letni post slovenske zmage pred Trstom, saj je nazadnje na najvišji stopnički stal prav Kosmina z Gaie Legend leta 1997, ko je slavil tretjič zapored. Množica bark je ozaljšala morje pred Trstom, videti pa jih je bilo mogoče tudi s slovenske strani. Letošnja Barcolana je bila nekoliko oslabljena, saj ni nastopil zmagovalec zadnjih treh izvedb, novozelandski milijonar Neville Crichton z več kot 30-metrsko Alfo Romeo 2. Drugo mesto je osvojila jadrnica Idea Estel, ki jo je krmaril Eleuterio Schippa, tretje pa Vitrani Tutta Trieste (krmar Gabriele Benussi). Dobro se je odrezala tudi jadrnica Esimit Europa, ki je v lasti Igorja Simčiča, saj je slavno regato končala na šestem mestu. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042306152
http://www.dnevnik.si/sport/jadranje/1042305840

FOTO:

'Večno drugi' Kosmina končno prvi Mitja Kosmina je s svojo barko Maxi Jena zmagal na 41. Barcolani. Sedem let zapored drugi Kosmina pravi, da si je ekipa zmago zaslužila.
Iz 24UR:
Kosmina končno spet na vrhu Fotogalerija (26) Letošnjo Barcolano je Mitja Kosmina izpeljal taktično brezhibno, v Trstu pa ga je pričakalo veliko ljudi, ki so skupaj z njim slavili prvo zmago. Letos sta bila v posadki, ki se je pripravljala en mesec, med drugim tudi Gašper Vinčenc in Tomaž Čopi. Na začetku je ekipa zaradi slabega vetra začela slabo, nato pa so njeni člani nekako ujeli veter in zmagali. Druga je bila barka Idea Estel, ki jo je krmaril Alberto Leghissa, tretja pa je bila TuttaTrieste Vitrani z Gabrielejem Benussijem za krmilom.
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/vecno-drugi-kosmina-koncno-prvi.html

/13/...le malo ljudi doživi tako čast, da ga župan Trsta Roberto Dipiazza, predlaga za častnega občana Trsta, to je namreč danes doletelo najzaslužnejšega za uspehe slovenskega jadranja MITJE KOSMINE, ob tem pa je žalostno, da so namreč najodgovornejši ponovno na to pozabili: Embarassed

ČASTNI OBČAN ?

Mitja Kosmina častni občan Trsta? Danes, 42 dni po zmagi slovenske Maxi Jene na 41. tržaški Barcolani, smo bili na uradni razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov absolutnemu zmagovalcu in zmagovalcem v posameznih tekmovalnih razredih letošnjega jadralskega oktoberfesta znova v naslovni vlogi Slovenci – Tržaški župan Roberto Dipiazza je čestital slovenskim zmagovalcem in ob burnem odobravanju krmarja po sedmih zaporednih drugih mestih naposled zmagovite Maxi Jene Mitjo Kosmino predlagal za častnega meščana Trsta – Tržačani so letos dokazali, da znajo športno prenesti in priznati poraz Danes opoldne je bila velika dvorana tržaške morske postaje zaradi uradne razglasitve rezultatov in podeljevanja pokalov in priznanj absolutnemu zmagovalcu ter zmagovalcem v posameznih tekmovalnih razredih letošnje že 41. tržaške Barcolane čisto polna, vzdušje v njej pa je skoraj do zadnje nadrobnosti spominjalo na prešerno slovensko jadralsko slavje novembra leta 1997. Takrat je posadka slovenske regatne jadrnice Gaia Lagend s tretjo zaporedno zmago Barcolanin pokal za absolutnega zmagovalca (gre za pokal predsednika italijanske republike) kot prva v zgodovini regate dobila v trajno last in ga odpeljala v koprske vitrine. Danes, ko so v Trstu s sklepno slovesnostjo k letošnji Barcolani postavili še zadnjo piko, smo bili Slovenci, slovensko jadranje ter skiper in krmar po se dmih zaporednih drugih mestih naposled zmagovite koprske Maxi Jene Mitje Kosmine in njegove posadke po dolgih in sušnih 12 letih znova v naslovnih vlogah. Trst in Tržačani, med katerimi imamo Slovenci še vedno več nasprotnikov kot prijateljev, pa so verjetno prvič v zgodovini športno priznali in prenesli poraz in Kosmino in njegovo posadko nagradil s huronskim in doslej še nikoli slišanim ploskanjem. Še več, tržaški župan Roberto Dipiazza, ki se mu je danes mudilo na sestanek v Ljubljano, je v dvorani z najmanj 1000 gosti in jadralci zato vzel mikrofon v roke med prvimi. Dolg hvalospev je letošnjim slovenskim zmagovalcem pred Trstom 11. oktobra (Maxi Jena je na 16,6 morske milje dolgem in sprva brezvetrnem regatnem trapezoidu zmagala po 2 urah in 6 minutah jadranja in pustila za krmo natančno še 1788 jadrnic) ob vsesplošnem odobravanju končal z besedami, »da bo skiperja in krmarja Maxi Jene Mitjo Kosmino na naslednji seji tržaškega mestnega sveta predlagal za častnega meščana Trsta«. Poleg Kosmine, ki je nato za absolutno zmago dvignil in za eno leto prevzel prehodni pokal predsednika italijanske republike, smo imeli Slovenci danes v Trstu še dva druga krmarska slavljenca s svojima posadkama; Izolana Mauricia Benčiča, ki je z jadrnico Maxim Scorpio (v absolut ni konkurenci je bila 16.) zmagal v tekmovalnem razredu 1, ter Gorazda Frasa, ki je v razredu 7 slavil z jadrnico Lucifer. Med skoraj 500 čestitkami (domačimi in tujimi, jadralskimi in drugačnimi), ki jih je za zmago z Maxi Jeno do včerajšnjega slavja prejel krmar Kosmina (mednarodno tako odmevna slovenska zmaga pred Trstom seveda nima le športne teže), je žal tudi nekaj sivih lis. Iz – recimo mu tako – državnega sektorja, saj so ob dnevu (ali za dan), ko je Trst in 350.000 gledalcev ploskalo Sloveniji, njenim jadralcem in jadrnici s slovensko zastavo na krmi, pozabili čestitati slovenski minister za šolstvo in šport Igor Lukšič in še kdo izza najvišjega slovenskega omizja.
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=10894

TRŽAŠKI PEČAT

Kosmini pečat Trsta!
Tržaški župan Roberto Dipiazza, ki mu je desna večina v tržaškem mestnem svetu minulo zimo potopila pogumen predlog, da slovenskega jadralca Mitjo Kosmino, z jadrnicama Gaia Legend (trikrat, leta 1995, 96 in 97) in Maxi Jeno 4-kratne zmagovalke Barcolane za dolgoletni prispevek k razvoju, rasti in svetovni odmevnosti Barcolane proglasijo za častnega občana Trsta, je v torek ukrepal sam – Župan Dipiazza je Kosmino sprejele v tržaški mestni palači in mu poklonil 300 let star mestni pečat z zgodovinsko prvim podpisom tudi v slovenščini! Ko je tržaški župan Roberto Dipiazza med lansko novembrsko uradno razglasitvijo rezultatov 41. Barcolane in podelitvijo velikega pokala predsednika italijanske republike, ki gre skipperju vsakoletne zmagovalke Barcolane, med predajo poka la in čestitkami Koprčanu Mitji Kosmini in posadki lani pred Barkovljami zmagovite slovenske Maxi Jene presenetil z izjavo, da bo zaradi jadralskih zaslug in zmag pred Trstom in za prispevek k razvoju, množični in tekmovalni rasti ter svetovni odmevnosti Barcolane, predlagal, da Mitjo proglasijo za častnega občana Trsta in Tržaške občine, je polna dvorana (seveda je bilo med občinstvom nemalo njih presenečenih) županu in slovenskemu skipperju sicer glasno zaploskala, a je bilo večini jasno, da iz te županove moke ne bo kruha. V mestnem svetu večinska desna stran tržaške politične galerije je županov predlog seveda gladko zavrnila. A se župan Dipiazza s porazom v tržaškem občinskem svetu ni sprijaznil in je Mitjo Kosmino dopoldne dopoldne odlikoval v svojem imenu in (verjetno) tudi v imenu številnih tržaških j adralcev, ki jim, ko na Barcolani zmaga slovenska jadrnica, ne gredo takoj vsi lasje pokoncu. Tržaški župan je Mitji Kosmini v tržaški mestni hiši pred gnečo novinarjev predal 300 let star pečat Trsta in tržaške občine in pri tem poskrbel še za precedens, o katerem bo med Slovenci in Sloveniji nenaklonjenim Tračanom zanesljivo še govora. Mitji Kosmini, ki je bil dve uri po slovesnosti v tržaški mestni hiši z Maxi Jeno in svojo 16-člansko posadko v poštenem jugu že na treningu, je župan Dipiazza namreč vročil tržaški mestni pečat z zgodovinsko prvim dvojezičnim napisom. V 300 letih prvim s tudi slovenskim podpisom. Laughing

http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=12238
http://www.genspot.com/MySpot/ShowContent.aspx?username=MihaCrnic&id=312264&type=photp
http://www.genspot.com/MySpot/ShowContent.aspx?username=MihaCrnic&id=312233&type=photo
http://www.genspot.com/MySpot/ShowContent.aspx?username=MihaCrnic&id=312219&type=photo
http://www.genspot.com/MySpot/ShowContent.aspx?username=MihaCrnic&id=312185&type=photo
http://www.genspot.com/MySpot/ShowContent.aspx?username=MihaCrnic&id=312176&type=photo
http://www.genspot.com/MySpot/ShowContent.aspx?username=MihaCrnic&id=312169&type=photo
http://www.genspot.com/MySpot/ShowContent.aspx?username=MihaCrnic&id=312167&type=photo

REKORDNO 2010

Letos je zabeležen nov rekord 56'13˝
1. Esimit Europa 2 - 56'13''
2. Maxi Jena Amori - zaostanek 21'06''
3. Bauxt Vte - zaostanek 4''
http://www.barcolana.it/contenuti.php?view=news&id=122
http://www.barcolana.it/contenuti.php?view=news&id=122&npage=1
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60535571&section_id=1&article_id=3449315
http://www.barcolana.it/
http://www.primorske.si/Primorska/Istra/AAG-na-Barcolani-s-protesti-proti-plinskim-termina.aspx
http://www.dnevnik.si/video/6070

ELAN 310 BARCOLANA

Nova Elanova jadrnica ambasadorka Barcolane
Krstili so jo za Elan 310 Barcolana.

Na navtičnem sejmu v Genovi je prišlo do tržaško-slovenskega jadralnega zavezništva. Predsednik jadralnega društva SVBG Vincenzo Spina je namreč z Luigijem Corettijem iz podjetja Adria Ship, ki je uvoznik Elanovih izdelkov v Italijo, podpisal pogodbo o sodelovanju, na osnovi katere bo nova Elanova jadrnica, ki je sedaj še prototip, nosila ime Elan 310 Barcolana. Prototip v izredni izvedbi, ki je zasidran na salonu v Genovi, se ponaša s posebnim dizajnom, navdihnjenim z dva tisoč jadri zgodovinske tržaške regate. Sodelovanje med begunjskim Elanom in in tržaškim jadralnim klubom predvideva poleg ekonomskega dela tudi skupno promocijo na najpomembnejših evropskih navtičnih sejmih. Ime Barcolane bo tako prihodnje leto združeno z Elanovim v Düsseldorfu, Parizu in Londonu, pa tudi v vseh pristaniščih, kjer bodo jadrnice Elan 310 Barcolana našle privez. »Tisto, kar mi je pri tem partnerstvu posebno všeč, je dejstvo, da je Elan 310 resnično barka, ki bo postala ambasadorka Barcolane, saj je Elan podjetje s srcem v Jadranu, je izraz našega vetra in našega morja,« je komentiral Vincenzo Spina, medtem ko je komercialni direktor Elanove ladjedelnice Luka Kepec poudaril, da gre za »jadransko zaroko«, ki se začenja v Genovi in projicira navtično tradicijo Severnega Jadrana po vsej Evropi prek enega najpomembnejših jadralnih dogodkov na svetu, in to v sodelovanju s podjetjem, ki je pred kratkim praznovalo 60 let nepretrgane proizvodne dejavnoasti.
http://www.primorski.it/stories/trst/197304/

43.BARCOLANA

/13/... v letošnjem letu, kjer je sodelovalo 1.762 jadrnic od katerih jih je na cilj prišlo 1265, je bil dosežen novi rekord, namreč rekord v zaostanku 1 uvrščenega Esimit Europe 2 57 minut in 57 sekund ter Maxi Jene, ki je prišla na cilj po 21 minutah in 6 sekundah rekordne zamude: Laughing

Na poslovni jadralski predstavitvi projekta Esimit Europa 2, jadrnice, ki ima edina na svetu pravico plovbe pod evropsko zastavo, je njen lastnik Igor Simčič ob ugodni napovedi vetrovnih razmer že včeraj napovedal današnjo zmago na Barcolani.

Na vprašanje Dela, kaj je prvi načrt posadke Esimita Europe 2 - verjetno zmaga na morju Tržaškega zaliva, je Simčič odgovoril, da bodo vsekakor štartali na zmago, »kot na vsaki regati, kjer štartamo«. Možnosti za to so dobre. »Jadrnica in ekipa zmoreta dovolj, da smo lahko optimistični,« pravi Simčič. Omenil je sicer, da so lahko vetrovne razmere v Tržaškem zalivu zelo posebne in da se lahko v brezvetrju zgodijo različne zadeve. »Napovedana je malo močnejša burja, tako da upamo na najboljše,« je včeraj še dejal Simčič.

Esimit Europa 2 je sicer jadrnica z evropskimi oznakami, njen glavni sponzor pa je ruski Gazprom. Ekipo sestavljajo jadralske zvezde iz več evropskih držav, nekaj dni nazaj pa so dobili tudi ruskega člana ekipe. Tako ambiciozen projekt se ne more ustaviti samo v Evropi, kjer je dobila 11 regat zapored, zato Simčič že cilja na zastopanje Evrope v ZDA, na Kitajskem in v Avstraliji.
http://delo.si/novice/slovenija/esimit-europa-2-zmagala-na-barcolani.html
http://www.delo.si/foto-galerija/177740
http://www.barcolana.it/contenuti.php?view=news&id=122
http://www.primorski.it/galleries/Fotografije/290/1/
http://www.primorski.it/stories/trst/191997_esimit_europa_2_drugi_zapored/

1 S 1 ESIMIT EUROPA 2 - GAZPROM-MEDOT Y.C. MONACO,GAZPROM-MEDOT, SIMCIC IGOR, JOCHEN SCHUMANN
2 S 2 MAXI JENA METEOR D.O.O JAHTNI KLUB,KOSMINA MITJA
3 S 3 SHINING UMAG - UMAGO MAXI TVORNICA CEMENTA UMAG,PEROVIC ZELJKO HUCK
4 S 4 VELIKI VIHARNIK-MOBITEL TELEKOM SLOVENIJE D.D. SI98511734 JK PIRAT, PUH DUSAN
5 S 5 IDRUSA - CALVI NETWORK MONTEFUSCO SAILING PROJECT SRL CDV MARINA DI LECCE, MONTEFUSCO PAOLO
6 S 6 E1 JK PIRAT, PEWAG, AEGYD PENGG, TOS SKRT-GOLJA
7 S 7 OURDREAM LNI SEZ.V. LA SPEZIA,FATA ASSICURAZIONI, OURDREAM ASD, ZAMBELLI ROBERTO
8 S 8 CAMPIONE DEL GARDA TEAM - DNS-S89 CAMPIONE SAILING SOC. POL. A.R.L. SV COSULICH ASS VELICA SP, PELASCHIER MAURO
9 S 9 RED CARPET ASS VELICA DIL WIND MAR J, RED CARPET,MAXIMO SRL, BONETTI RICCARDO
10 0 1 MOONSHINE ZICCARELLI EDOARDO GDV LNI PESARO
http://www.barcolana.it/xls/Classifica.pdf

LUŠKA KAPITANIJA KOPER

'Na morju ni rivalstva in nacionalizmov'
obalna straža se je zahvalila posadki luške kapitanije za posredovanje po nesreči, ki se je zgodila na oktobrski Barcolani. Oglejte si dele posnetka reševanja, ki je bil med priložnostnimi darili za slovensko posadko.
http://24ur.com/novice/slovenija/na-morju-ni-rivalstva-in-nacionalizmov.html

2101

Barcolana 49: monolog bratov Benussi, za njima Maxi Jena

Spirit of Portopiccolo, glavni favorit že pred začetkom 49. Barcolane, je potrdil svojo vlogo in prepričljivo zmagal. Že po startu je največja jadrnica letošnjega Jesenskega pokala prevzela vodstvo, ki se je pred prvo bojo naglo povečalo. Po 20 minutah je že objadral prvo bojo, za njim pa je štiri minute zaostajala Maxi Jena, tretji je bil Pendragon III, nato še E vai … (na kateri jadra Jaš Farneti), peti pa Mauro Pelaschier z jadrnico Ancilla Domini (na kateri jadra tudi SImon Sivitz Košuta).
Brata Benussi, ki sta zmagala že lani, sta vodilno mesto zadržavala vse do Miramara in seveda še do cilja, Maxi Jena je zadržala drugo mesto, a tudi zaradi tehničnih značilnosti jadrnice ni uspela zmanjšati zaostanka. Skozi cilj sta brata Benussi prijadrala v uri in 12 minut, 11 minut kasneje pa je regato končal Mitja Kosmina. Za Furia Benussija je bila to že tretja zmaga, prvič je slavil s Scandio, drugič lani z Alfa Romeom, letos pa z velikanko Spirit of Portopiccolo.

Na startu se je zbralo okrog 2000 jadrnic, ki so izkoristile sunke vetra (do 10 vozlov) in prav kmalu zapustile dolgo startno linijo. Za monologom velikanke, ki jadra pod zastavo jadralnega kluba Portopiccolo, so se ostale udeleženke Barcolane borile za najvišja mesta, tako na absolutni razvrstitvi kot v posamičnih kategorijah, seveda pa so bili najbolj vneti boji tudi med sosedi privezov.

Furio Benussi: »Ganjen sem. Na projektu sem delal dve leti, lani mi ni uspelo, da bi zajadral s to jadrnico, letos pa nam je uspelo. V zelo kratkem času smo jo spoznali, predvsem brat Gabriele jo je zelo dobro proučil s pomočjo posnetkov in drugih informaciji. In prav to je bilo odločilno. Danes pa smo odlično startali, prevzeli vodstvo in zmagali.«

Vrstni red:
1. Spirit of Portopiccolo (Benussi)
2. Maxi Jena (Kosmina)
3. Pendragon III
4. Freccia Rossa
5. AnyWave
6. E vai ... (na krogu tudi Jaš Farneti, Čupa)
7. Unipol Sai
8. Scorpio
9. Magia Docktrine (na krogu tudi Jaro Furlani, Sirena)
10. Idrusa Calvi Network (na krovu tudi Sandi Šuc, Sirena)
11. Ancilla Domini (na krovu tudi Simon Sivitz Košuta, Čupa)
12. Adriatic Europa (na krovu tudi Andrej Gregori, Sirena)
13. Shining Umag

Benussi: lahko bi bili hitrejši, a nismo tvegali

Spirit of Portopiccolo bratov Benussi je zmagovalec letošnje Barcolane. V uri in 12 minutah sta brata Benussi objadrala vse boje in v cilj dospela kar 11 minut pred najbližjim zasledovalcem Maxi Jeno.
Za krmarja Furia Benussija je bila to že tretja zmaga: prvo je osvojil s Scorpiom (2005), drugo lani z jadrnico Alfa Romeo, letos pa z jadrnico, ki jo je odkupil z novoustanovljeno družbo tržaških, avstrijskih in monaških podjetnikov. Nekdanja Morning glory, 87-čeveljska formula ena, bo tako ostala v Tržaškem zalivu.

Furio Benussi, krmar zmagovalne jadrnice Spirit of Portopiccolo: »Odločilen je bil start in tam smo bili res brezhibni. A kljub temu pozornost ni smela popustiti. Naša jadrnica je kar kompleksna, vedno je treba biti na preži, saj se lahko že na obratu na boji porodijo težave. Smo pa po startu dobro zajadrali in hitro prevzeli vodstvo. Ekipa je opravila odlično nalogo, Gabriele (brat taktik, op.a.) pa je pripravil odlično taktiko. Med regato sva si sicer izmenjavala mnenja, da bi se oba prepričala, ali so izbire pravilne. In izkazalo se je, da je bila izbrana strategija uspešna. Lahko bi bili tudi tudi hitrejši, a smo bili na koncu konservativni, nismo tvegali. Maxi Jene se v bistvu nismo bali, po startu smo jo prehiteli, nevarna pa bi lahko postala samo v primeru kake naše okvare. V teh vetrovnih razmerah niso bili dovolj konkurenčni. Res pa je, da je naša jadrnica prava jadralna formula: če bi si izmenjali jadrnici, bi zagotovo bili oni boljši.«

Gabriele Benussi, taktik Spirit of Portopiccolo: »Zelo smo zadovoljni, saj smo jadrnico, ki je bila s tehničnega vidika zelo zapletena, spoznavali le devet dni, danes pa smo opravili odlično delo. Dobro smo jo proučili: še pred prihodom jadrnice v Tržaški zaliv sem s pomočjo računalnika jadrnice spoznaval vse tehnične značilnosti jadrnice; skratka, teden dni smo jadrali virtualno in tudi preko računalniških zapisov spoznavali jadrnico.
Jadrnica pa letos ostaja v tržaškem zalivu, projekt se torej nadaljuje. Naslednje leto načrtujemo nastop na klasičnih sredozemskih regatah, nato pa se vračamo na Barcolano. Če nas bodo ostale večje jadrnice spoznale v Sredozemlju, se bodo morda tudi odločile, da se udeležijo Barcolane. Tako da bo naslednje leto morda še bolj zanimivo.«
http://www.primorski.it/stories/trst/275819_barcolana_49_monolog_bratov_benussi_za_njima_maxi_jena/#.Wdu1-jtx3cs
http://www.primorski.it/stories/trst/275822_benussi_lahko_bi_bili_hitreji_a_nismo_tvegali/#.Wdu2ZDtx3cs

Kosmina: vodilnega bi lahko ogrozili samo pod Miramarom, ampak ...

Maxi Jena je trinajstič osvojila 2. mesto na Barcolani, a kljub temu ohranja duša slovenske velikanke Mitja Kosmina športni duh in je po vnovičnem »porazu« že napovedal, da bo še naprej sodeloval na Barcolani.
Tudi z letošnim jadranjem je zadovoljen, saj je ekipa opravila odlično nalogo, kaj več v teh vetrovnih razmerah (veter med 7 in 14 vozli) pa zaradi tehničnih omejitev jadrnice niso uspeli iztržiti.

Mitja Kosmina, skiper Maxi Jene: »Start je bil perfekten. Izbrali smo prava jadra in prvi zajadrali skozi startno linijo. Izbrali smo privetrno pozicijo, zavedujoč se, da je Spirit močnejši proti vetru in bi nas v primeru višjega starta pokril in nas zaustavil. Taktično smo torej izbrali pravilno smer. Ko sta brata Benussi prevzela naskok, saj je njuna jadrnica bila hitrejša v jadranju proti prvi boji, nam je ostalo le to, da zajadramo maksimalno, kar je dovolilo naše plovilo v teh razmerah. Vodilno jadrnico bi lahko nato ogrozili samo pod Miramarom, ko bi bilo manj vetra, a se to ni zgodilo, zato smo do cilja jadrali z našimi linijami.
V tem letu smo veliko vložili predvsem v sestavo ekipe, naslednje leto pa načrtujemo še dodatne posodobitve jadrnice. To pa v taki meri, da bo po 15 letih Maxi Jena spet konkurenčna tudi v takih razmerah. Naslednje leto se torej vrnemo na Barcolano. To pa tudi zato, ker ohranjamo kljub drugemu mestu športni duh. Ko bi se vsi poraženci odločili, da se regate ne udeležijo, bi na Barcolani jadrala le ena jadrnica. Mislim, da tudi naša prisotnost vsako leto znova soustvarja Barcolano in jo dela to, kar je danes.«
http://www.primorski.it/stories/trst/275824_kosmina_vodilnega_bi_lahko_ogrozili_samo_pod_miramarom_ampak/#.Wdu2wztx3cs
http://www.primorske.si/Novice/Sport/Trzacani-ne-dajo-zmage

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:32; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Okt 15, 2009 12:30 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

KAP HORN

/13/...že na strani 4 in 5 je veliko zapisanega o Malteškem sokolu in o jadrih, ki postajajo vedno bolj cenjena, posebej v sedanjem trenutku, ki ga označuje posebna skrb okoljevarstvenikov in trend zmanjšanja porabe ladijskih goriv: Laughing

JADRA

Tovorna ladja Kap Horn je pravi sodobni starodobnik, opremljena je namreč z najsodobnejšo tehnologijo, ki ji omogoča, da lahko pluje s pomočjo jader. Upravlja jo namreč kapitan Harmut B.Schwarz, ki je nekdar preko svetovnih morij plul z velikimi jadrnicami, kot je bila Gorch Foch. Pri tem je spoznal, da je skoraj vse poti mogoče prepluti tudi na veter, kar omogoča velikanske prihranke pri porabi goriva. Če bi na takšen način prepeljali polovico tovora, ki se sedaj prevaža po morju, bi prihranili 150 milijonov ton goriva na leto in občutno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov. Predelana tovorna ladja uporablja sodoben sistem jader, ki ga je razvilo podjetje Dynarigg. S takšnim sistemom je opremljena tudi luksuzna jadrnica Malteški sokol, ki že pluje po morjih. Jadra visijo na prečkah, ki so pritrjene na vrtljive jambore. S premikanjem vse površine jader lahko ta jadrnica pluje skoraj naravnost proti vetru. Tako npr.Malteški sokol lahko doseže hitrost do 24 vozlov, pri čemer velike sodobne zabojniške ladje niso prav veliko hitrejše. Vsa jadra upravljajo neposredno z mostu ladje, tako, da je mogoče zelo hitro izvajati manevre. Schwarz se že s tem projektom ukvarja že 20 let in zdaj je končno dosegel pomemben uspeh, na pomorske prevoze so postali pozorni tudi okoljevarstveniki, kar je povzročilo veliko povpraševanje po varčnejših načinih prevoza.
ŽIT - 10, Svet znanosti in tehnike:
http://www.tzs.si/zit/
www.symaltesefalcon.com
http://images.google.si/images?client=firefox-a&rls=org.mozilla:sl:official&channel=s&hl=sl&source=hp&q=Gorch+Foch&um=1&ie=UTF-8&ei=KgLXSuaRJ6KKnQObsa32Bg&sa=X&oi=image_result_group&ct=title&resnum=4&ved=0CCIQsAQwAw
http://i.pbase.com/o6/93/133193/1/82417329.HMbhogVs.ccc02.JPG http://www.windschiffe.de/doc/aktuell-mit-Segel.pdf
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Okt 28, 2010 10:36 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:33; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Okt 15, 2009 1:17 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

NERREUS

/13/...tako kot si je človek želel v višave in v vesoljska prostranstva, prav tako si je vedno želel v globine rek, jezer in morij in prav tukaj je bil dosežen novi rekord. V primerjavi z našo najglobjo morsko točko v Piranskem zalivu, ki je 38 metrov, je za nas to nepredstavljivih 10.911 metrov:

Konec maja je vodena podmornica NERREUS, ki so jo razvili na Ameriškem oceanografskem institutu v Woods Holu, dosegla najglobjo točko na svetu, 10911m globoki Challenger Deep v Marijanskem jarku. To je šele tretji obisk teh globin in prvi v zadnjih desetih letih. Na tej globini je tlak 1000-krat večji kot na gladini. Podmornica, ki so jo vodili prek 40 km dolgega optičnega kabla z raziskovalne ladje KILO MOANA, je čev kot 10 ur raziskovala dno oceana in posredovala slike tamkajšnjega življenja - črvov, rakovic in morskih klobas - ter nabirala vzorce usedlin. Ta uspeh odpira novo poglavje pri raziskovanju največjih globin, saj od leta 2003, ko so Japonci izgubili vodeno podmornico KAIKO, znanstveniki niso več imeli naprave, ki bi dosegla te gobine. Podmornica NERREUS, ki je dolga 4 metre in tehta 3 tone, bo omogočila raziskovanje tudi najtežje dosegljivih podmorskih območij, kjer se oceansko dno podriva pod celinske tektonske plošče.
ŽIT - 10, Svet znanosti in tehnike
http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/8080324.stm
http://pubs.usgs.gov/gip/dynamic/exploring.html
http://www.pbs.org/wgbh/nova/abyss/life/
http://www.whoi.edu/
http://www.independent.co.uk/news/obituaries/jacques-piccard-oceanographer-and-pioneer-of-deepsea-exploration-992032.html http://oceanengineering.blogspot.com/2006/10/challenger-deep.html http://geology.com/press-release/deepest-part-of-the-ocean/ http://www.pbs.org/wgbh/nova/abyss/frontier/discoveries.html http://www.pbs.org/wgbh/nova/abyss/frontier/discoveries2.html http://www.pbs.org/wgbh/nova/abyss/frontier/discoveries3.html http://www.pbs.org/wgbh/nova/abyss/frontier/deepsea.html http://www.pbs.org/wgbh/nova/abyss/frontier/deepsea2.html

KAIKO 1995

http://www.google.si/imgres?imgurl=
http://www.jamstec.go.jp/e/about/equipment/ships/img/kaiko7000_img_02.jpg&imgrefurl=
http://www.jamstec.go.jp/e/about/equipment/ships/kaiko7000.html&h=600&w=520&sz=82&tbnid=6H1Ow8jO01q8KM:&tbnh=135&tbnw=117&prev=/images%3Fq%3Dkaiko&hl=sl&usg=__ofZhdDP9iNzWHPwlk6C9eIr7Kaw=&ei=kw_XSvr_EIjt-Abxr9HpBQ&sa=X&oi=image_result&resnum=14&ct=image&ved=0CD0Q9QEwDQ http://e-ducation.net/scientists/kaiko.jpg
http://www.abc.net.au/science/news/img/environment/kaiko_1.jpg

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:33; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Okt 17, 2009 10:14 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

ELAN E 310

MORSKA KRALJICA

V mestu rož krstili novo morsko kraljico
V Portorožu je minuli teden potekala slovesnost ob 60-letnici podjetja Elan Marine, ki je poslovno konferenco zaokrožilo s slovesno predstavitvijo nove jadrnice E310. Gostitelj, predsednik uprave skupine Elan Robert Ferko, je ob tem izpostavil, da Elan, sodeč po raziskavah, velja za najbolj prepoznavno slovensko blagovno znamko v svetu. Do sedaj je podjetje izdelalo že več kot 6000 plovil in modelov plovil, delovalo v 35 državah ter prejelo več deset mednarodnih nagrad in priznanj, med drugim tudi nagrado za evropsko jadrnico leta 2006 in 2007. Slovesnega dogodka se je udeležil tudi minister za promet Patrick Vlačič, ki je povedal: "Od časov čolnarske delavnice pa do današnjih laboratorijev, v katerih nastajajo vrhunske tehnološke mojstrovine, Elan nikoli ni sklepal kompromisov na račun kakovosti in varnosti izdelka ter zadovoljstva uporabnika. Premikal je meje možnega in odkrival nove dimenzije v vseh dejavnostih, ki se jih je loteval." Po ministrovih besedah nova jadrnica E310 ni nekaj posebnega le na pogled, ampak je biser navtične tehnologije, ki razkriva Elanovo zaupanje v prihodnost in simbolizira temeljne vrednote podjetja, ki jim družba sledi že 60 let. Predstavitve nove jadrnice in jubilejnega praznovanja so se udeležili tudi številni znani Slovenci, med njimi nekdanja smučarska legenda Bojan Križaj ter jadralca Mitja Margon in Tomaž Čopi.
http://www.dobrojutro.net/scena/druzabna_kronika/138549/?apage=1701

GENOVA

Elanova barka E310 nagrajena na največjem navtičnem sejmu v Italiji Podjetje Elan Marine iz Begunj na Gorenjskem, ki s prodajo na italijanskem trgu ustvari 60 odstotkov prihodkov od prodaje plovil, je na največjem italijanskem navtičnem sejmu Genova boat show dobilo za podjetje pomembno nagrado. Elanova barka E310 je namreč prejela naziv plovilo leta 2009 po izboru revij Vela in Motore magazine. "Vesel sem, da smo na tako velikem tržišču, kot je Italija, prejeli to nagrado. Omenjeno priznanje je dokaz, da se Elan Marine uvršča v družbo največjih svetovnih proizvajalcev plovil," je, kot so sporočili iz podjetja Elan Marine, ob tem dejal predsednik uprave Elan Skupina Robert Ferko. Barka E310 je namenjena tako regatam kot družinskemu jadranju. Gre za vsestransko plovilo, ki ima zelo dobre jadralne lastnosti. Dolga je 31 čevljev in stane 64.900 evrov, je pojasnila Polona Okorn iz podjetja Elan Marine. Največji italijanski navtični sejem je potekal v Genovi prejšnji teden, podjetje Elan Marin pa sicer sodeluje na vseh večjih svetovnih sejmih, je povedala Okornova, saj je prisotno v 32 državah sveta. Na italijanskem trgu jih zastopa distributer Adria Ship.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009101705478387

Jadrnica E 310.

Družba Elan skupina je predstavila novo jadrnico E 310, ki so jo poimenovali Miss Sixty. Gre za 9,5 metra dolgo plovilo s šestimi ležišči, ki stane dobrih 64 tisoč evrov. Robert Ferko je povedal, da je od desetih jadrnic, kolikor so jih izdelali, osem že prodanih, prihodnje leto pa naj bi jadrnice Elan 310 predstavljale okoli 25 odstotkov vseh prodanih plovil, ki jih bodo izdelali v tej družbi.
http://sail.elan-yachts.com/pc.asp?xpath=/news&xpathid=PIC700699&lang=eng
http://www.wne-yachting.nl/Elan%20310%20model%202010%20info.pdf http://www.coasttocoast.de/E340/e340.htm
http://www.elan-yachts.com/pc.asp?xpath=&xpathid=&lang=eng http://www.italiavela.it/
http://www.morjeplovec.net/index.php?option=com_content&view=article&id=114:genova-boat-show-2009-1-del&catid=39:sejmi&Itemid=60
http://www.morjeplovec.net/index.php?option=com_content&view=article&id=117:genova-boat-show-2009-2-del&catid=39:sejmi&Itemid=60

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:33; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Okt 22, 2009 10:55 pm
Naslov sporočila: Splošna plovba d.o.o.,Portorož

OCEANUS

/13/...v zadnjem tednu se posebnosti kar vrstijo, saj je bilo na 3.kongresu plemenitih kovin in surovin, predstavljeno prvo naše domače vino z zlatimi lističi ZLATI CUVEE, sedaj pa še vino OCEANUS, ki je zorelo v našem domačem morju: Laughing

Oceanus:

Odprli prvo steklenico penine, zorene na dnu Piranskega zaliva. Penina je zorela v morju Ideja. “Če se hči ne bi začela aktivno potapljati, verjetno ideje ne bi bilo. Ko nama je pripovedovala, kako je bilo na potopu in kako so njeni tovarišiposkusili celo penino pod vodo ter eno zakopali v pesek in jo pustili za drugo sezono, se nama je z ženo porodila ideja o tem, da bi dali našo penino zoreti v morje. Saj vemo, da so včasih v amfore shranili vino in ga dali v morje,” pripoveduje vinar Silvo Črnko po včerajšnji predstavitvi penečega vina Oceanus, ki se je je udeležil tudi predsednik Danilo Türk.
“Kot pomorski narod smo svojo orientacijo vedno gojili v povezavi med Primorci in Štajerci, saj je šlo tudi veliko Štajercev med pomorce. Veseli me, da imamo vrhunsko marikulturo, vrhunsko gojenje brancina in da vemo, kakšno bogastvo je morje,” je povedal ob pokušini.

Zorela pri 13 stopinjah

Treba je bilo poiskati prave ljudi in seveda kraj, kjer bo penina na varnem. Našli so ga pod ribogojnico Fonda, v globini osemnajstih metrov, kjer je pri temperaturi 13 stopinj od zgodnje pomladi do začetka oktobra zorelo nekaj sto steklenic penine. Poskus vinarja Silva Črnka iz Jere- ninskega vrha z novim penečim vinom Oceanus je v EU edini take vrste. Čar steklenice je gotovo v školjkah, cevkarjih in drugih morskih organizmih, ki so si ustvarili dom na njih. Vsaka steklenica je namreč presenetljivo bogato okrašen unikatni izdelek Na steklenicah je lepo vidno, kaj zmorejo drobceni morski organizmi, ki so si na njih ustvarili nov dom. Prvo steklenico Oceanusa je odprl predsednik Türk v družbi Silva Črnka, Irene Fonda in Tamare Črnko. Ideja se je porodila ob pripovedovanju o tem, da so si potapljači nazdravljali pod vodo. www.zurnal24si.

Zlati Cuveé

Prisotne vrste vina Zlati Cuveé: - rumeni muškat: daje muškatno aromo, cvetlico in bogat ekstrakt, - sauvignon: izrazitost arom po sveži papriki in bezgovem cvetju, - chardonnay: daje svežino in pravo ravnovesje med kislinami, - laški rizling: polnost in prijetna pitnost.
Vino bo naprodaj na kongresu za 13,20 EUR.
Steklenica vsebuje 0,5 l žlahtnega vina.
http://www.revijakapital.com/kapital/naslovnatema.php?idclanka=7037

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Okt 24, 2009 4:53 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o.Portorož

SIDRA NAŠEGA ČASA

/13/...22.10.2009 je minila častljiva 55. letnica od ustanovitve Splošne Plovbe d.d.: Laughing

Splošna plovba nad pričakovanji

Skupina Splošna plovba je letos v prvih devetih mesecih ustvarila 107mio€ skupnih prihodkov in dobrih 19 mio€ čistega dobička, kar je več od načrtovanega. Podjetje te dni proslavlja 55-letnico delovanja, ob tem je še naslednji teden v avli poslovne zgradbe v Portorožu na ogled razstava z naslovom SIDRA NAŠEGA ČASA.

22.10.1954

˝ Naše delo zaznamujejo ladje, vsaka nosi s seboj zgodbe, spomine, postale so del našega življenja, ˝ pravi prvi mož Egon Bandelj.
Splošna plovba je bila ustanovljena 22. oktobra 1954
Poslovati je začela z eno ladjo nosilnosti 525 ton. Danes upravlja s 22 ladjami skupne nosilnosti 852.133 ton in opravlja mednarodne pomorske prevoze v prosti plovbi in linijski dejavnosti. Svoj današnji položaj na mednarodnem trgu je dosegla s kakovostnimi transportnimi storitvami, ki ustrezajo potrebam in zahtevam trga, za kar si bo prizadevala tudi v bodoče.
Poleg matičnega podjetja Splošna plovba d.o.o., Portorož - Slovenija so v skupino Splošna plovba vključene sledeče družbe :
* Genshipping Corporation, Monrovia, Liberia
* Genshipping Pacific Line Pte Ltd, Singapore
* Lucija Shipping Company Limited, Marshall Islands
* MV Glen Mooar Shipping Limited, Isle of Man
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=onas

POVEZANE DRUŽBE

*** GENSHIPPING CORPORATION, Monrovia, Liberia Splošna plovba je v letu 1981 v Liberiji ustanovila delniško družbo Genshipping Corporation, Monrovia, Liberia in je njena sto odstotna lastnica. Firma: Genshipping Corporation, Monrovia, Liberia Registrski sedež družbe:80 Broad Street, Monrovia, Liberia IMO matična številka:1517561 Dejavnost:Družba je registrirana za vse oblike pomorskih prevozov, za nakupe in prodaje ladij in druge dejavnosti povezane z lastništvom in izkoriščanjem ladij. Ladje, ki jih ima v lastništvu ali najemu, zaposluje na tramperskem tržišču ali jih daje v najem Splošni plovbi.

*** GENSHIPPING PACIFIC LINE PTE LTD, Singapore Genshipping Corporation, Monrovia je v letu 1992 ustanovil v Singapurju ladjarsko družbo Genshipping Pacific Line. Genshipping Corporation je devetdeset odstotni lastnik družbe, deset odstotkov družbe je v lasti tujega partnerja. Firma: Genshipping Pacific Line Pte Ltd, Singapore Registrski sedež družbe: 7 Temasek Boulevard, 06-05 Suntec Tower One, Singapore 038987 IMO matična številka: 1517561 Dejavnost: Osnovna dejavnost družbe je opravljanje linijskih ladijskih prevozov med lukami Indije in Bangladeša, Singapurja, Hong Konga, Kitajske, Tajvana, Japonske in Južne Koreje. Z eno svojo in štirimi najetimi ladjami skupine Splošna plovba ter drugimi najetimi ladjami vzdržuje redni linijski servis na omenjenem geografskem območju in prevaža predvsem kosovno blago (generalne tovore), ki se ne prevažajo v kontejnerjih.

*** LUCIJA SHIPPING COMPANY LIMITED, Marshall Islands Genshipping Corportion, Monrovia je v letu 2003 ustanovil družbo Lucija Shipping Company Limited, Marshall Island, katere je sto odstotni lastnik. Firma: Lucija Shipping Company Limited Registrski sedež družbe: Trust Company Complex Ajeltake Road, Ajeltake Island Majuro – Marshall Islands, MH96960 IMO matična številka: 1517115 Dejavnost: Osnovna dejavnost družbe je opravljanje vseh storitev pomorskega transporta. Družba ima v lasti dve ladji za prevoz razsutih tovorov, ki ju zaposluje v prosti plovbi.

*** MV GLEN MOOAR SHIPPING LIMITED , Isle of Man Genshipping Corporation, Monrovia je v letu 2004 postal lastnik petdeset odstotnega deleža družbe MV Glen Mooar Shipping Limited. Firma: MV Glen Mooar Shipping Limited Registrski sedež družbe:Fort Anne, South Quay Douglas IMI 5 PD Isle of Man Dejavnost:Dejavnost družbe je opravljanje storitev pomorskega transporta. Družba je lastnica ladje za prevoz razsutih tovorov, ki je zaposlena v prosti plovbi.
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=povezanedruzbe

SLAVNIK

Splošna plovba kupila Slavnik Poslovni rezultati tudi letos dobri Splošna plovba Portorož je pred dnevi kupila še eno, pravzaprav polovico 11 let stare ladje, s katero je že doslej upravljala. Od nemškega ladjarja so kupili polovico ladje Glen Mooar in jo preimenovali v Slavnik Splošna plovba Portorož je pred dnevi kupila še eno, pravzaprav polovico 11 let stare ladje, s katero je že doslej upravljala. Od svojega lastnika, nemškega ladjarja Peter Döhle, so kupili polovico ladje Glen Mooar in jo preimenovali v Slavnik. Od leta 2005 je bila ladja v 50-odstotni lasti Splošne plovbe, preostalo polovico pa v lasti nemškega poslovnega partnerja, ki je pred nekaj leti prevzel portoroškega ladjarja. »Zdaj je ladja v stoodstotni lasti Plovbinega podjetja v tujini. Pred štirimi leti pa smo se za takšno obliko lastništva z nemškimi partnerjem odločili zato, da smo zmanjšali tveganje ob intenzivnem povečevanju in posodabljanju ladjevja,« je povedal Egon Bandelj, predsednik uprave Splošne plovbe Portorož. Za nakup Slavnika v celoti so se pri Splošni plovbi odločili zaradi dobrega poslovanja skupine prvem poletju in zaradi tržnih razmer, ob kateirh so ocenili, da je to primeren trenutek za nakup. Za polovični delež so odšteli 8,3 milijona dolarjev in to vse lastnih sredstev, brez kredita. Slavnik je zdaj med večjimi ladjami slovenskega ladjarja, saj premore 46.750 ton nosilnosti, ladja je dolga 183 in široka 31 metrov, namenjena je prevozu razsutih tovorov in je zato zaposlena v prosti plovbi. Zgrajena je bila leta 1998 na Japonskem. Čeprav je konec lanskega leta kazalo, da bo poslovanje na pomorskem trgu ena sama katastrofa, se je že spomladi letos položaj bistveno popravil. Lani maja je Baltic Dry Index (BDI), s katerim londonska pomorska borza dnevno spremlja gibanje ladijskih voznin za razsute tovore, dosegel rekordnih 11.793 točk, v začetku lanskega decembra pa je padel na rekordno nizkih 663 točk, zdaj spet presega 4000 točk, kar je po ocenah prvega moža Splošne plovbe znak dobrih razmer na pomorskem trgu. Zasluge ima spet Kitajska, ki tako rekoč zadržkov na veliko kupuje železovo rudo in premog v Južni Ameriki in Avstraliji. Navkljub veliki ponudbi ladijskega prostora, ki prihaja iz ladjedelnic, je gneča v avstralskih, južnoameriških pristaniščih precejšnja. In čeprav vse kaže, da bi cene pomorskih prevozov morale pasti, se to v praksi (vsaj pri razsutih tovorih) ne uresničuje. Poslovni rezultati so tudi letos dobri, je zatrdil Egon Bandelj, vendar seveda ne tako kot lani, ko je Splošna plovba ustvarila ob 215 milijonih evrih prihodka kar 61,3 milijona evrov čistega dobička. Tudi, če bodo letošnji rezultati pol nižji, bo poslovni izid portoroškega ladjarja občudovanja vreden. Toliko bolj, če naj bi šlo res za eno najbolj kriznih let v svetovni ekonomiji. Skupina Splošna plovba ima (s Slavnikom) v floti spet čez 900 tisoč ton ladjevja (letos so prodali štiri starejše ladje) in nekaj čez 800 zaposlenih, od tega kakih 70 v upravi v Portorožu.
http://www.delo.si/clanek/84568

KJE SO LADJE
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=kjesoladje

ARIELLA
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=15

AROSIA
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=14

BLED
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=13

BOHINJ
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=12

IZOLA
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=10

KAMNIK
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=9

KOPER
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=18

LIPICA
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=22

LJUBLJANA
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=17

LUCIJA
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=19

MARIBOR
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=6

NANOS
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=20

NOVA GORICA
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=24

NOVO MESTO
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=23

PIRAN
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=5

PORTOROŽ
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=3

POSTOJNA
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=25

SEA MIROR
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=16

SLAVNIK
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=7

SLOVENIJA
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=2

TRIGLAV
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=21

VIPAVA
http://www.splosnaplovba.com/index.php?page=flota&id=26

TRENTA

Trenta, ponos slovenskega pomorstva
Na pot po svetovnih morjih je zaplula največja slovenska ladja, 190 m dolga in 32 m široka Trenta. Nosilnost velikanke je 57 tisoč ton, upravljali pa jo bodo slovenski pomorščaki.
http://www.primorska.info/novice/7719/splosna_plovba_z_novo_tovorno_ladjo_trenta
http://24ur.com/novice/slovenija/trenta-ponos-slovenskega-pomorstva.html

TAMAR 2010

http://24ur.com/novice/slovenija/po-morju-bosta-pluli-trenta-in-tamar.html

Po morju bosta pluli Trenta in Tamar
Dve novi slovenski ladji sta dolgi 190 metrov in imata nosilnost kar 57 tisoč ton. Gradili so ju na Kitajskem in po tradiciji bosta dobili imeni, povezani z domovino.
http://24ur.com/novice/slovenija/po-morju-bosta-pluli-trenta-in-tamar.html

ZNAMKA

http://www.posta.si/opis-postnega-ziga/3961/55-let-Splosne-plovbe-Portoroz?nodeid=537

55 LET NAŠE TRGOVSKE MORNARICE

Splošna plovba ima danes 21 ladij, na katerih pluje 450 pomorščakov Med prvimi plovili Splošne plovbe je bila ob ustanovitvi motorna jadrnica lesene gradnje BURJA, ki je imela 89 bruto registrskih ton, 28 ležišč za potnike in nosilnost 180 ton. V mali obalni plovbi je prevažala potnike in turiste do leta 1964, ko so jo prodali.

PRILOGA PN ISTRA št.12 - 23.decembra 2009 - stran 3
http://www.primorske.si/pn/htdocs/RI/publish/index.html

USPEŠNOST

Splošna plovba uspešno kljubuje krizi
Splošna plovba Portorož bo v tem letu dobila dve novi ladji, ki so ju poimenovali Trenta in Tamar. Prvo naj bi prevzeli že marca, njena nosilnost bo 57.000 ton in bo poslej največja ladja v floti Splošne plovbe, ki trenutno šteje 21 ladij. Sestrsko ladjo Tamar bodo prevzeli sredi junija. "Mogoče bomo konec leta kupili še kakšno ladjo iz druge roke," razmišlja predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj, ki je zadovoljen, da jih finančna kriza v minulem letu ni preveč prizadela. Kljub zaostrenim razmeram na ladijskem trgu bo Splošna plovba leto 2009 zaključila z dobičkom med 20 in 25 milijonov evrov. "V ladjarstvu so možna zelo hitra nihanja na trgu ladijskih voznin. Te so v začetku lanskega leta drastično padle, vendar se je stanje že aprila nekoliko izboljšalo. Imeli smo srečo, da smo imeli že pred tem sklenjenih nekaj dobrih dolgoročnih pogodb, ki smo jih sklenili še v času, ko je bil trg ladijskih voznin za razsute tovore visok," razloge za dobro poslovanje našteva Bandelj in dodaja, da so v lanskem letu ladjedelnice zaradi krize izdelale do 40 odstotkov manj ladij kot leta prej, kar se je prav tako poznalo na trgu. "Nekateri ladjarji so zaradi razmer na trgu opustili gradnjo, nekatere ladjedelnice so zaprli. Zato ladijska ponudba ni presegla povpraševanja po tovoru," še pravi Bandelj, ki pričakuje, da bo tudi leto 2010 uspešno za Splošno plovbo. "Smo specialisti za prevoz razsutih tovorov, Kitajska pa je v lanskem letu kljub krizi uvažala enormne količine železove rude in premoga. Uvoz tega tovora je kar podvojila. Nekateri pravijo, da si želijo Kitajci s tem zagotoviti samozadostnost, uradnih razlogov pa nihče ne pozna," še pravi Bandelj. Ladijske voznine po njegovem mnenju nikoli več ne bodo tako visoke, kot so bile pred krizo, vendar zatrjuje, da bodo tudi obstoječe voznine Splošni plovbi omogočile dobro poslovanje in razvoj. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042334021

SIDRA NAŠEGA ČASA

http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/
http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/zacetki.html
http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/zacetki_2.html
http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/obdobje_parnih_ladij.html
http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/modernizacija.html
http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/linija_okoli_sveta.html
http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/linija_za_zahodno_afriko.html
http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/preusmeritev_v_prosto_plovbo.html
http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/specializirani_za_prevoze_razsutih_tovorov.html http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/vecnamenske_ladje.html
http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/ladje_za_prevoz_razsutih_tovorov.html http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/ljudje_so_nosilci_razvoja.html
http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/strojnica_je_srce_ladje.html
http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/flota_splosne_plovbe_skozi_cas.html
http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/flota_sedanje.html
http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/flota_pretekle.html
http://www.splosnaplovba.com/sidra-nasega-casa/vodijo_nas_vrednote.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Okt 14, 2010 10:10 pm; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:34; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Ned Okt 25, 2009 11:06 pm

MARCO POLO

/13/...vsi tisti, ki so bili kdaj v Dalmaciji ali Italiji, so si z največjim in najbolj znanim hrvaškim trajektom skrajšali in olajšali pot. Za marsikoga je bil prava osvežitev, raziskovanje ali tudi slovo od pravkar končanih počitnic, lahko pa tudi bližnje srečanje z otoki ali dobro hrano ter tudi s slovenskimi člani njegove posadke. Žal se je tokratna pot končala v skalah majhnega otoka SIT v Kornatih, a le upamo lahko, da povzročena škoda, ne bo prehuda: Shocked

Trajekt drvel naravnost proti hiši
Prebivalce hiše na otoku Sit je sredi noči zbudil močan hrup, nato pa so lahko le nemo opazovali, kako se njihovemu domu približuje največji hrvaški trajekt. Največji hrvaški trajekt Marko Polo še vedno tiči na skalah kornatskega otoka Sit, strokovnjaki, ki jim s podatki pomagajo tudi potapljači, pa ugotavljajo, kako ga izvleči. "Na daleč se vidi, kako je preprosto zaril na kopno. Neverjeten prizor! Ladja, daljša od 120 metrov, se je zaletela v obalo otoka," je s prizorišča nesreče poročal novinar hrvaškega portala dnevnik.hr. Trajekt Marko Polo Trajekt se je na nekaj deset metrov približal hiši. Tam se je pogovarjal tudi s stanovalci hiše, tik pred katero se je trajekt ustavil. Ti so doživeli še večji šok kot potniki, ko se jim je sredi noči približevala ogromna bela gmota. Povedali so, da se je trajekt najprej zaletel v otoček pred obalo, nato šele v otok Sit. Prav mogoče je, da nas je to rešilo, pravijo, saj bi sicer njihov otok zadel z veliko večjo hitrostjo in se morda ne bi ustavil pred hišo. "Bilo je atraktivno, kot da bi se nam približevala vesoljska ladja. Mislil sem, da se bo zasidral, potem pa sem ugotovil, da bi udaril v hišo, če bi zapeljal malo bolj na desno," je dejal pretresen domačin. Potapljači so se že spustili v morje, da bi ugotovili morebitne poškodbe trupa, vendar še ni znano, kakšne so. Prav tako so si ogledali morsko dno, s podatki bodo pomagali pri odločitvi, kako trajekt izvleči nazaj v morje. Noč je bila deževna, pihal je veter, vidljivost pa je bila slaba. Kljub temu se ob vsej sodobni tehnologiji, s katero je trajekt opremljen, kaj takega ne bi smelo zgoditi, ugotavljajo inšpektorji luških kapetanij, ki še preiskujejo dogodek. Kapitan je moral opraviti test alkoholiziranosti, rezultati še niso znani.
http://24ur.com/novice/svet/trajekt-drvel-naravnost-proti-hisi.html

ODGOVORNOST POSADKE

http://www.24sata.hr/news/putnici-sumnjaju-kapetan-je-bio-ili-pijan-ili-je-zaspao/141644/
http://www.24sata.hr/news/posada-ipak-priznala-da-su-zaboravili-promijeniti-kurs/141782/
http://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/rezultati-alkotesta-krvi-zapovjednika-za-nekoliko-dana.html
http://dnevnik.hr/vijesti/hrvatska/nesrece-na-jadranu-daleko-su-cesce-nego-drugdje.html

POVELJNIK
http://www.youtube.com/watch?v=agJHbMGDi9A

DUBROVNIK
http://www.youtube.com/watch?v=GXQ04dS0a2o&feature=related

REKA
http://www.youtube.com/watch?v=CIyEfS1UCl8&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=0zDQZbEbSkY&feature=related http://www.youtube.com/watch?v=OagkWuUtipE&feature=related

NAPAKA POSADKE

Marko Polo nasedel zaradi napake posadke
Prvi dan reševanja nasedlega trajekta Marko Polo je bil neuspešen, premaknili ga niso niti za centimeter. Danes so ga uspeli premakniti le za meter in pol. Trajekt Marko Polo Zakaj je Marko Polo nasedel, še ni znano. Skoraj 130 metrov dolg trajekt Marko Polo, največji na Hrvaškem, še vedno tiči na skalah otoka Sit, kamor je nasedel v noči na soboto. Prvi poskus reševanje je propadel, danes pa so ga premaknili le za meter in pol. Akcija bo očitno trajala nekaj dni. Reševanje v ponedeljek neuspešno, v torek uspešno Če trajekta ne bi uspeli premakniti s pomočjo vlačilcev, bi morali zminirati morsko dno. To možnost še vedno preučujejo. Težava je, da se je nesreča zgodila v nacionalnem parku Kornati, kjer so tovrstni posegi prepovedani. Trajekt, na katerem je bilo 105 potnikov in članov posadke, je nasedel v soboto nekaj pred tretjo uro zjutraj. S premcem se je zaril kar 15 metrov na obalo, še šest metrov trupa pa je obtičalo na podvodnem grebenu. Jadrolinija je včeraj na pomoč poslala tri vlačilce. Ti so se najprej z boka zaletavali v trajekt, nato so ga poskušali izvleči. Brez uspeha. Reševalno akcijo so začeli v ponedeljek zgodaj zjutraj, 4700 ton težak Marko Polo pa se do večera ni premaknil niti za centimeter. Z Reke je zato na pomoč odplul še en, močnejši vlačilec. "Če tudi to ne bo pomagalo, se bomo verjetno odločili za podmorsko miniranje,“ je o naslednjih korakih povedal Aleksandar Maras iz Jadranskega pomorskega servisa. Kot kaže, to ne bo potrebno. S pomočjo četrtega vlačilca so masivno ladjo premaknili za meter in pol. "Končno nam je steklo. Upam, da bo še danes trajekt rešen," je zjutraj dejal vodja uprave za varnost plovbe Joško Nikolić, ki nadzira potek akcije. A žal je pri tem tudi ostalo. "Šele ko bomo trajekt izvlekli in zagotovili, da vanj ne bo vdirala voda, bomo lahko ugotovili, ali bo do ladjedelnice na Malem Lošinju odplul sam ali s pomočjo vlačilca,“ je dejal Jadrolinijin inšpektor Boris Palada. Kakšne so poškodbe, namreč še ni jasno. Po trditvah nekaterih očividcev naj bi Marko Polo najprej zadel ob otok Velika Balabra poleg Sita, šele nato v Sit. Pri tem naj bi ostal brez propelerja. Za nesrečo kriva človeška napaka Preiskava poteka, objavili so tudi že prvo poročilo. V njem ugotavljajo, da so za nesrečo krivi člani posadke, ki so bili takrat dežurni. Ker niso pravočasno zamenjali odklona smeri na avtopilotu, je trajekt svetilnik na Mali Balabri obplul z napačne smeri, z desnim bokom oplazil otok Velika Balabra in z desnim propelerjem zaril v morsko dno, nazadnje pa obtičal na Situ. To je potrdila tudi analiza črne skrinjice, je povedal minister za morje, promet in infrastrukturo Božidar Kalmeta. Častniki, ki so upravljali z ladjo, so morali opraviti alkotest. Rezultati bodo znani v nekaj dneh.
http://24ur.com/novice/svet/marko-polo-se-ni-premaknil-niti-za-ped.html

SMIT SALVAGE

/13/...na trajekt Marco Polo so prišli tudi strokovnjaki nizozemskega podjetja Smit Salvage, da bi pomagali pri reševanju nasedlega trajekta in seveda 18 ujetih avtomobilov v podpalubju. Zaradi tega so prečrpali tudi vso nafto, še vedno pa študirajo ali ga bodo rešili z dodatnimi vlačilci ali celo z razstrelitvijo kamnin, kar bo pa posebej problematično, saj leži otok Sit v zaščitenem naravnem parku Kornati: Shocked

http://www.24sata.hr/news/iz-marka-pola-prekrcat-ce-automobile-na-manji-brod/142409/

REŠITEV & RAZREZ

Marco Polo težak 4750 ton, trajekt reške Jadrolinije, ki že dva tedna leži na otoku Sit v Kornatih bo najverjetneje končal na razrezu v turškem Aliaga, kateri bi bil po oceni strokovnjakov tam kot staro železo vreden okoli 4,3mio.kun (597.222 €). Tako ga Jadranski pomorski servis še vedno ni uspel izvleči iz otoka, kjer se je 24.oktobra zaradi nepazljivosti posadke zaletel. Ob tem trdijo, kako naj bi v Turčijo tako zaplul zadnjikrat. Ima 36 let in kljub temu, da ne bi bilo te nesreče, bi zahteval velika vlaganja in popravila, da bi lahko dobil dovoljenje za plovbo. Tako bi mu brez dovoljenja ostala samo še domača plovba, ki pa se ne izplača, je omenil šibeniški predstavnik Sindikata pomorcev Hrvaške Milko Kronja. Tako bi reševanje trajekta stalo okoli 4,8mio.kun (666.666 €), sama ladja pa je zavarovana na 19,2 mio.kun (2.666.666 €). Že omenjeni Jadranski servis je prekinil reševanje, do takrat dokler se ne bo vedelo, kdo bo plačal stroške ali Jadrolinija ali CroatiaOsiguranje. To naj bi jim iz Jadrolinije javili v ponedeljek. http://www.24sata.hr/news/nasukani-marko-polo-ceka-odsukavanje-ili-rezaliste-/143876/

MODERNIZACIJA

Iz uprave Jadrolinije je prišlo sporočilo, da je njihov načrt popravilo poškodb Marca Pola ter njegova modernizacija, da bo lahko plul naprej Na tak način je Uprava demantirala časopisne novice ter ugibanja, da bi bil trajekt poslan v Turčijo na razrez. Načrt obenem predvideva, da bi ga popolnoma popravili in modernizirali, da bi v 2010 letu zopet prevažal isto število potnikov ter vozil. Tako so z Jadranskim pomorskim servisom sklenili dogovor, ki predvideva primopredajo trajekta 20.11.2009 v ladjedelnici Mali Lošinj. Do takrat naj bi JPS v sodelovanju z rotterdamskim Smith Salvage, tudi uspelo izvleči ter odvleči trajekt v ladjedelnico. Jadrolinija jim je za opravljeno delo ponudila 1,15 mio$, zato pa bi preostanek 4 mio$, po zavarovalni polici pri Croatia osiguranju, zadostoval tudi za obnovo in modernizacijo trajekta. http://www.24sata.hr/news/trajekt-marko-polo-nece-rezati-vec-modernizirati/144074/

REŠITEV

Po 27 dneh, kolikor je minilo od nesreče trajekta Marco Polo, so ga ponovno splavili v petek zjutraj. Odvlekli ga bodo v ladjedelnico na Malem Lošinju. Tako so vlačilci Jadranskega Pomorskega Servisa v petek okoli 8 ure ponovno splavili trajekt Marco Polo iz otoka Sit, ki se nahaja med otokoma Pašmanom in Žut. Delavci JPS so s strokovnjaki iz nizozemske družbe Smith Salvage začeli operacijo reševanja približno ob 5 uri. Poskušali so ga premakniti s sten s pomočjo dvigal, zračnih balonov in remorkerjev, vendar je trajekt preveč nasedel na otok Sit, tako, da so morali odrezati del premca, ki je ostal na otoku. Trajekt je zasidran na murterskih morju in potapljači še vedno ocenjujejo škodo, tako se tudi pripravlja vse potrebno za vlek v ladjedelnico v Malem Lošinju, tja bodo privlekli tudi del premca, ki je ostal na ozoku Sit. Po mnenju vodje operative in zavarovanja Aleksandra Marasa, naj bi bil trajekt že zvečer v pristanišču. Jadrolinija je že pred desetimi dnevi najavila, da misli popraviti vse poškodbe in trajekt tudi modernizirati, če bi leta 2010 želel prevažati enako število potnikov, kot do sedaj. Za rešebanje je Jadrolinija porabila v dogovoru s Croatia osiguranjem ponudila 1,15 mio$ (okoli 5,7mio,kun).Trajekt je bil zavarovan za 4mio$ in iz Jadrolinije še niso javili, koliko bo stalo celotno popravilo. Ob temu je potrebno poudariti, da so bili ves čas na trajektu tudi vsi preostali avtomobili, po katere bodo tako lastniki morali na Mali Lošinj. http://www.24sata.hr/news/tegljaci-odsukali-trajekt-marko-polo-s-otocica-sita/145709/
http://24ur.com/novice/svet/po-mesecu-dni-resili-marka-pola.html

KAZNOVANA

V sredo je svet za prekrške Luške kapitanije Šibenik, kaznoval častnika palube Sanjina Tulića z 25.000 kunami (3.424 €) in odvzemom treh pomorskih diplom v trajanju dveh let, zaradi trčenja trajekta na otok Sit. Postopek proti krmarju Željku Baržića je ustavljen, ker ni bilo dokazano, da je napravil napako, poveljnik trajekta Marko Polo, Zdenka Radića in krmarja Vlatka Jukića, bodo pred svetom zaslišali v petek. Preiskava je pokazala, da je posadka napravila niz napak v vodenju navigacije, tako, da so trajekt z 105 potniki in člani posadke, trajekt 24.oktobra 2009 ob 01.59 trčil v otok Sit. Dokumentacija je bila dostavljena tudi Državnemu odvetništvu v Šibeniku in kriminalistični policiji postaje v Šibeniku, za sedaj pa ni informacij, da so vložili kazenske prijave. Marko Polo je plovil iz Reke proti Dubrovniku in bi moral na poziciji svetilnika Mrtovnjak spremeniti smer, da bi varno plul mimo otokov Pašmana in Sita. No, drugi častnik palube Sanjin Tulić v tem trenutku ni preizkusil, da bi ugotovil, da trajekt pluje v pravi smeri, marveč je plul naprej proti otoku Balabra v katerega je udaril z zadnjim desnim bokom. Od tega udarca je bil poškodovan tudi desni propeler, tako da je trajekt udaril v otok Sit. http://www.24sata.hr/news/casniku-palube-25000-kn-kazne-za-brod-marko-polo/148761/

PLOVBA

Trajekt Marko Polo, ponos flote Jadrolinije, ki je 24. oktobra lani na poti iz Reke v Split nasedel na otočku Sit v Kornatih, znova pluje. Iz ladjedelnice na Malem Lošinju, kjer je bil na večmesečnem popravilu, je izplul na poskusno vožnjo. Če bo tehnični pregled pokazal, da je trajekt brezhiben, bo 24. junija znova redno plul na liniji iz Rijeke do Barija v Italiji, piše Jutarnji list. Končna cena popravila trajekta še ni znana, prvi mož Jadrolnije Slavko Lončar pa je dejal, da bo popravilo cenejše od zavarovalne premije, ki je štiri miljone dolarjev. Karte za trajekt, ki bo plul po enakem voznem redu kot pred nesrečo, so že v prodaji, po Lončarjevih besedah so s prodajo zadovoljni, saj naj bi bila celo boljša kot lani v istem času. Lončar sicer dodaja, da je še prezgodaj za napovedi o letošnji sezoni, a naj bi bil promet primerljiv z lanskim. http://mojevro.finance.si/279609/Marko-Polo-znova-zaplul-po-Jadranu

MALI LOŠINJ

Iz ladjedelnice na Malem Lošinju, kjer je bil Marco Polo na popravilu je krenil na preizkusno plovbo, ko bo spet popolnoma ploven, bo 24 maja ponovno plul od Reke preko Splita, Hvara, Korčule do Dubrovnika in italijanskega Barija. Tako bo kot v lanskem letu krenil iz Reke v ponedeljek in petek v večernih urah. Tako je prvi človek Jadrolinije, Slavko Lončar omenil, da bo popravilo vsekakor manjše, kot je zavarovalna premija, ki znaša 4mio$. Največja škoda je nastala zaradi poškodovane glave propelerja, katero smo povsem originalno dobili od švedskega proizvajalca. Karte so ponovno že v prodaji, imajo tudi veliko naročil, za ta letni čas kaže celo bolje kot lansko leto. Okvara Marca Pola je bila na srečo brez žrtev in je takrat izzvala veliko zanimanje javnosti, saj je bil nesrečno zagozden na otoku SITO, gotovo tudi turistična atrakcija. Takrat so ga mnogi obiskali, saj je nekdo posebej duhovit na internetnim forumih za Jadrolinijo zapisal, ˝da plujejo tudi po otokih˝. http://www.jutarnji.hr/marko-polo-opet-plovi--ipak-je-jaci-od-otoka-sita-/772204/
http://www.jutarnji.hr/sve_teme/Marko%20Polo
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Maj 15, 2010 4:35 pm; skupaj popravljeno 9 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:35; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Okt 29, 2009 9:36 pm

OASIS OF THE SEAS

/13/...že na strani 5 je veliko zapisanega o morskih lepoticah, a tako si največji plavajoči hotel, dolžine 361,8 metra nedvomno zasluži posebne obravnave, ki dosega hitrost 22,6 vozla, ob 2700 kabinah ter 5400 potnikih: Laughing

NAJ, NAJ, NAJ,

Letošnjo jesen bo družba Royal Caribbean Cruises Ltd. splovila novo ladjo za križarjenja, Oasis of the Seas, ki bo ob splavitvi največja, najbolj inovativna in najbolj revolucionarna potniška ladja na svetu. Turistična križarjenja po svetovnih morjih so v zadnjih letih uspešnica na vseh kontinentih. Letos naj bi presegli vse rekorde, saj v največjem ameriškem združenju za ladijska križarjenja (Cruise Lines International Association – CLIA) napovedujejo, da bo po svetovnih morjih križarilo dobrih 13 milijonov potnikov. Več kot enajst milijonov jih prihaja iz Severne Amerike, med preostalimi pa je iz leta v leto tudi vse več Slovencev. To seveda še zdaleč ni masovni turizem, vendar je potnikov, ki so sprejeli razkošje “al-inclusive” na morju po ugodnih cenah, kjer prevozniki ponujajo nepregleden izbor itinerarjev in veliko prilagodljivost vse bolj muhastemu vremenu, vse več. Ladje lahko poljubno izberejo cilj, kjer je najlepše vreme, to pa je za turiste najpomembnejše. Predvsem pa je vse več izhodiščnih pristanišč, do katerih se popotniki pripeljejo mimogrede. Samo na severnoameriškem kontinentu je sedaj že 20 pristanišč, od koder izplujejo ladje, načrtujejo pa jih še več. Čedalje večje število ladij za križarjenja, ki so vse večje, povzroča velike probleme tudi največjim pristaniščem. V Miamiju na Floridi bodo morali v ureditev pristaniške infrastrukture vložiti kar okroglo milijardo dolarjev, če hočejo še naprej servisirati štiri milijone potnikov. Še večje težave imajo na karibskem St. Maartnu, kjer se kakšen dan iz štirih megaladij hkrati izkrca 10.000 potnikov, kar je četrtina prebivalstva otoka! Po osmih letih tako spet gradijo nov potniški terminal. S podobnimi težavami se srečujejo tudi v mnogih evropskih pristaniščih, kjer malodane niso pripravljeni na vse večje število potnikov na velikih križarkah. Kdo pa ne bi odšel na takšno štiridnevno križarjenje po zahodnih Karibih za skoraj simboličnih 189 ameriških dolarjev? Izračun ladjarjev je preprost, saj se na večjih ladjah zmanjšujejo fiksni stroški, to pa omogoča nižje cene. Tako do leta 2012 pričakujemo kar 42 novih megaladij v vrednosti več kot 25 milijard ameriških dolarjev. Do leta 2010 bodo svetovna križarjenja obvladovale predvsem štiri družbe: Carnival Corp., Royal Caribbean, Norwegian Cruise Line in MSC Cruises. Na njihovih ladjah bo potovalo več kot 90 odstotkov vseh potnikov in globalizacija bo tedaj dosegla vrhunec, kot zatrjujejo v korist potnikov. Revolucija projekta Genesis Vrhunec ladijskih križarjenj za leto 2009 pripravlja največja globalna družba za križarjenja Royal Caribbean, ki upravlja s petimi družbami in 37 ladjami, šest jih še gradijo. Royal Caribbean International v finski ladjedelnici Aker Yards v Turkuju uresničuje doslej največji, najbolj inovativen in najbolj revolucionaren projekt ladij za križarjenja na svetu. Projekt se imenuje Genesis; prva ladja iz te futuristične zasnove, Oasis of the Seas, bo zaplula na prvo križarjenje decembra 2009, druga ladja Allure of the Seas pa leto kasneje. Nekatere povsem nove perspektive pogledov na ladji, ki postaja vse bolj odprta, saj ljudje potrebujejo morje in nebo nad njim. Na tej ladji se ne bo nihče počutil utesnjeno. Ladjo Oasis of the Seas so začeli graditi februarja 2008, pravzaprav jo bo okoli tisoč delavcev sestavljalo, saj bo to očitno največja tridimenzionalna sestavljenka na svetu: 181 velikih kvadrov, dolgih 32 metrov, visokih 22 metrov, vsak tehta 600 ton, poleg tega pa bodo vgradili še 575 manjših “kock”. To bo presežnik v vseh pogledih: dobesedno arhitekturno čudo na morju, 220.000 ton težka ladja (kar je dvanajstkrat več materiala, kot je vgrajenega v Eifflov stolp v Parizu) z izpodrivom 100.000 ton bo dolga 360 in široka 47 metrov, segala pa bo 65 metrov nad morje. Njena največja hitrost bo 20,2 vozla na uro oz. 37,4 km/h, v 2700 kabinah bo lahko prevažala 5400 potnikov, s tretjim ali četrtim potnikom v kabini celo 7300 potnikov. To bo rekord med rekordi, ki očitno še dolgo ne bo presežen – po eni strani zaradi izredno visoke cene (1,2 milijarde dolarjev, kar je okoli 770 milijonov evrov za ladjo) in po drugi zaradi inovativnega razkošja na 16 palubah. To bo najdražja ladja vseh časov. Nov koncept in velik razvojni premik v oblikovanju in gradnji potniških ladij Genesis sta postala vrhunska skrivnost, podobna najstrožje varovani vojaški skrivnosti. Družba Royal Caribbean in slovita finska ladjedelnica Aker Yards, kjer so že sedaj izdelovali megaladje za križarjenja, bosta do prihodnje jeseni postopoma objavljali novosti. Skupaj sedem novosti, imenovanih soseske, ki bodo potnikom omogočale raznovrstne izkušnje, ki si jih bodo izbirali sami glede na osebni stil in razpoloženje, in ki predstavljajo kvantni preskok v arhitekturi in oblikovanju ladij, saj prinašajo povsem novo, neprimerljivo dopustniško izkušnjo. Prvo ladijsko arhitekturno čudo bo Central Park, v katerega bodo običajno najlepše in najbolj obiskane dele mesta na kopnem prenesli na morje. Središče ladje se bo namreč odpiralo proti nebu, potniki se bodo na ladji počutili kot na kopnem, saj bodo v tej kopiji newyorškega Centralnega parka, ki bo dolg kot nogometno igrišče, bujna vegetacija, steze, sezonski cvetlični vrtovi in drevesa z naravnim baldahinom. Eleganten osrednji trg Central Parka bo resničen trg, kakršne poznamo v mestih in na katerem bo čez dan mogoče uživati v miru in tišini, ponoči pa bo to popoln kraj za večerjo na prostem ter zabavo ob koncertih in uličnih predstavah, in to v edinstvenem prostranstvu pod milim nebom. In če je v newyorškem parku mogoče igrati šah na prostem, ga bodo igrali tudi potniki te ladje ali pa bodo obiskali katero od restavracij v toskanskem stilu. In v vinoteki bodo prvič ponudili nekatera najboljša vina na svetu, spet prvič na katerikoli ladji. 100 metrov dolga in 19 metrov široka soseska Centralni park na osmi palubi bo obkrožena s 334 kabinami in 254 balkoni, šest palub visoko, ki bodo imele razgled navzdol proti parku in navzgor proti nebu. Druga presenetljiva soseska je Aqua Theater na krmi ladje, ki bo prvi pravi in odkrit amfiteater na morju z največjim in najglobljim bazenom na morju (6,6 x 15,7 metra velik in 5,4 metra globok). Že sedaj imajo pripravljen posebno pester program aktivnosti in predstav: od nastopa izvrstnih akrobatov do sinhroniziranega plavanja, baleta na vodi, profesionalnega potapljanja in visokih vodometov, ki bodo usklajeni z glasbenimi in svetlobnimi učinki. Razkrili so že tudi sosesko Boardwalk, katere prijazno središče bo vrtiljak, kakršne poznamo iz zabaviščnih parkov. Seveda bo prvi te vrste na morju, poleg tega pa bodo v tej soseski še trgovine in gostinski lokali, kot na pravem sprehajališču. Tako bodo do prihodnje jeseni razkrivali podrobnosti, zaradi katerih so pri drugih ladjarskih družbah že malce zaskrbljeni. Tako zasoljenega projekta se namreč verjetno še dolgo ne bo nihče lotil. Posebno presenečenje so kabine, kjer bodo lahko najbolj izbirčni potniki uživali v razkošju, kakršnega še ni bilo. Pripravili so kar 37 različnih kategorij kabin, toliko torej, kolikor jih ni bilo še na nobeni ladji doslej. Vrhunec so t.i. “podstrešne” kabine povsem na vrhu ladje, Lofts Suites z 51 m2 površine, vrhunskim oblikovanjem, popolno tehnično opremljenostjo in z razkošnimi pogledi na okolico ladje. Med njimi še posebej izstopa kraljevska “podstrešna” suita s 141 m2 površine, s klavirjem, velikim balkonom, zasebnim jacuzzijem in obedovalnico tudi na balkonu. Če jo združite z eno izmed 25 kraljevskih “podstrešnih” suit, dobite neverjetno površino 192 m2. Takšnega razkošja, ki ga bodo seveda deležne tudi vse preostale kabine, ni bilo nikoli na nobeni ladji. Dodati je treba še vrhunsko opremo in opremljenost vseh prostorov s tehničnimi novostmi in umetniškimi deli. Vse to je rezultat več kot triletnih raziskav in testiranj ladijskih arhitektov in oblikovalcev. Najpomembnejši del so seveda opravila ameriška podjetja z dolgoletnimi izkušnjami. Še enkrat so se izkazali: Newbuilding & Fleet Design (NB&D), kjer že nekaj let iščejo nove koncepte ladij z najvišjim standardom, RTKL, ki od druge svetovne vojne naprej razvija najsodobnejše ladje, Waterfield Design Group, ki se je tokrat izkazal z arhitekturo, Wilson Butler Architects so dodali notranjo opremo, pri Carousel Works so razvili zabaviščni del, pri vsem tem pa je pomagal še britanski Atkins Global. To velikanko, 36 metrov daljšo kot je visok pariški Eifflov stolp in 15 metrov daljšo od doslej najdaljše velikanke Queen Mary 2, bodo opremljala številna svetovna podjetja. Morda bo zraven tudi kakšno slovensko, kar bi zagotovo bilo presenečenje, čeprav so nekatera slovenska podjetja že uspešno sodelovala pri opremi mnogih velikih ladij za križarjenja. Pri Royal Caribbean International so vedno znali oceniti, kako pomembna postajajo križarjenja po svetovnih morjih. Ko so leta 1970 splovili ladjo Song of Norway, je bila to prva ladja s telovadnico, ki so jo uredili v nekaj prostih kabinah. Žal pa je ni obiskal skoraj nihče izmed samo 754 potnikov in potem so hitro ugotovili, da potrebujejo ladijski potniki veliko več. In predvsem drugače; tako so nastajale vedno bolj razkošne in vedno večje ladje. Song of America je leta 1982 že prevažala enkrat več potnikov, na ladji Sovereign of the Seas pa so v zgodnjih devetdesetih letih že ponudili vrhunsko opremljene družabne prostore. Vrhunski arhitekti so rešili sleherni del ladje, ki se je spremenila v razkošno bivališče, celo lepše in boljše kot tisto na obali. Nauk njihovega razvoja je bil preprost, saj so vedeli, kaj potniki potrebujejo, in lotili so se poslovne filozofije, imenovane “Uau”. Nič zapletenega, svoj pristop so pač imenovali po tistem prvem začudenju potnikov, ki vstopijo na ladjo in rečejo samo “Uau!” Krstno križarjenje se bo začelo 12. decembra 2009. Iz matičnega pristanišča Port Everglades iz floridskega Fort Lauderdala bo Oasis of the Seas seveda plul predvsem po Karibih, ki še vedno ostajajo sanjska destinacija turistov z vsega sveta. A še preden bodo z Oasisom odpluli, so pri Royal Caribbean dokazali, da mislijo s še večjim razvojem križarjenj resno. Z oblastmi na Haitiju, Jamajki, na otoku Conzumel, na Bahamih, Deviških otokih in na St. Maartenu se dogovarjajo, da jim bodo pomagali dograditi in razširiti pristaniške zmogljivosti. Oasis of the Seas je pač tako gromozanska ladja, da bo lahko vplula le v nekatera pristanišča, ki pa bodo od tega imela zelo veliko. Na tej ladji bodo namreč tisti pravi popotniki, ki znajo ceniti ladijska križarjenja. Za vsem stoji Richard Fain, predsednik družbe Royal Caribbean Cruises Ltd., odličen strateg, ki je na tem položaju že od leta 1988. Velja za enega največjih strokovnjakov za ladijska križarjenja, je dobitnik številnih nagrad in priznanj, med drugim tudi francoske legije časti. Oasis of the Seas bo največja nagrada ne samo zanj, ampak za ves turizem na morju, je poudaril in se razveselil, ko je izvedel, da je na velikih potniških ladjah tudi vedno več Slovencev. Pridružite se nam, ko bomo skupaj odkrivali “Oasis of the seas” v oktobru 2010.

PLAVAJOČA OAZA

Osasis of the Seas - Plavajoča oaza na Atlantiku
Po dveh tednih poskusne plovbe pred finsko obalo je v torek zvečer iz finske ladjedelnice STX v Turkuju z Baltika na Atlantik in proti Fort Lauderdaleu odplula mastodonska Osasis of the Seas (Morska oaza), nova največja in najdražja ladja za turistična križarjenja - Nov največji plavajoči hotel na svetu in admiralska ladje v floti 20 velikank ameriške družbe Royal Carribean Internacional so v Turkuju gradili 3 leta, naročnika pa je stal milijardo evrov - Na 361,8 metra dolgi, 63,4 metra široki in nad morsko gladino 72 metrov visoki Oasis of the Seas z zgodovinsko rekordnimi 225 282 volumenskimi tonami prostornine je v 2700 kabinah za potnike prostora za 5400 ljudi (z uporabo dodatnih ležišč celo za 6296), za katere bo med eksotičnimi turističnimi križarjenji skrbelo 2165 članov posadke V primerjavi z Oasis of the Seas, od torkovega izplutja iz ladjedelnice STX v finskem mestu Turku tudi uradno največjo, najdaljšo in najbolj prostorno potniško ladjo in izdelkom človeških rok in pameti v zgodovini, je bil slavni in zloglasni angleški Titanic, ki je šel po trčenju v ledeno goro pred Novo Fundlandijo med krstno vožnjo čez Atlantik v prvih urah 15. aprila leta 1912 na dno, skoraj pravi morski pritlikavec. V finskem Turkuju za ameriško morsko turistično tvrdko Royal Carriebean International v treh letih in milijardo evrov zgrajena Oasis of the Seas (Morska oaza) je od Titanica, ki je četrti dan svoje krstne plovbe čez Atlantik poskrbel za najbolj slaven brodolom v zgodovini plovbe in ladijskega prometa na svetovnih oceanih, namreč daljša skoraj za 93 metrov (za 92,7 metra, če smo prav natančni), po širini, višini, teži in koristno zapolnjeni in uporabni prostornini pa popolnoma neprimerljiva morska zgodba. V torek popoldne je posadka mastodontske Oasis of the Seas (ko bo na svetu doslej največji plavajoči hotel 1. decembra v Fort Lauderdalu na Floridi krščen in bo 4 dneve pozneje z najmanj 5400 turisti izplul na prvo križarjenje na Karibe, bo super velikanka v rokah 2165 članske posadke!) na finskem delu Baltika sklenila s 14-dnevnim poskusnimi plovbami in je 361, 8 metrov dolga, 63, 4 metra široka in 72 metrov visoka (višina nad morsko gladino, saj je Morske oaze še 9,1 metra pod vodno linijo) potniška super križarka s skoraj že neverjetnimi 225 282 volumenskimi tonami koristne prostornine ter okoli 100.000 tonami izpodriva, dobila zeleno luč za prvo plovbo čez Atlantik (še brez potnikov), se je z glasno sireno poslovila od Turkuja in Fincev, se usmerila na Atlantik in odplula proti Fort Lauderdaleu na Floridi. S tem je bila v torek popoldne ameriška Freedom of the Seas, 338,91 metra dolga super velikanka s 160.000 volumenskimi tonami prostornine (Freedom of the Seas so 4. julija leta 2006 v Turkuju prav tako predali posadki družbe Royal Carribeans) po dobrih treh letih ob primat največjega plavajočega hotela na svetovnih morjih. V vseh pogledih in dimenzijah (po dolžini, širini, višini, 16 palubah za goste in 4 palubah za posadko, nosilnosti, izpodrivu in uporabni prostornini) nova največja potniška ladja, ki od torka popoldne reže Atlantik proti vzhodni obali ZDA, se bo s primatom največje in najdražje (Royal Carribean je stala 1,4 milijarde dolarjev) na svetovnih morjih postavljala le 13 mesecev. V floto zdajšnjih 20 turističnih velikank družbe Royal Carribean bo novembra prihodnje leto iz največje finske ladjedelnice priplula Allure of the Seas (Morska zapeljivka), skoraj do zadnje pike enaka sestrska ladje Oasis of the Seas, ki so jo v ladjedelnici STX v Turkuju začeli graditi prve dni lanskega februarja. Ime Oasis of the Seas (resnici na ljubo, so finski ladjedelci, kjer so začeli mastodontski ameriški ladijski projekt uresničevati pod imenom Genesis, s predajo morske orjakinje zamudili skoraj cel teden in za zamudo Američanom plačali mastne penale) je tvrdka Royal Carribean lani izbrala z natečajem med bralci ameriškega dnevnika USA Today, ki so med množico dobrih in uporabnih predlogov prispevali tudi ime bodoče Oazine sestrske ladje Allure of the Seas. Plavajoča Morska oaza (njena potovalna hitrost je 22,6 vozla oziroma 41,9 km/h) se bo najkasneje v ponedeljek dopoldne privezala v matičnem pristanišču Port Everglades v Fort Lauderdaleu na Floridi, kjer jo bodo potem še ves november lišpali, 1. decembra uradno krstili, 5. decembra pa bo Oasis of the Seas iz Fort Lauderdale z več kot 6000 turisti izplula na prvo križarjenje do Haitija in nazaj. Za premierno potovanje je Royal Carribean prodal vseh 2700 kabin za potnike, v katerih je brez uporabe dodatnih ležišč prostora za 5400 ljudi, z uporabo 3 ali še 4 dodatnega ležišča pa gre Morska oaza na turistično rajžo lahko z največ 6296 gosti, za katere na ladji skrbi kapitan in še 2164 članov posadke. Goste Morske oaze lahko izbirajo med kabinami 32 različnih tipov (največje s 120 kvadratnimi metri površine so kajpada najdražje in v resnici razkošne rezidence) ter s pogledi na morje in na zelenilo Centralnega parka v ladjini notranjosti. Ladja rekordov, superlativov in številnih doslej še nikoli videnih novosti med turistično plovbo po morjih, ima 16 palub za goste, v svoji 63,4 metra široki, 72 metrov visoki in 361,8 metra dolgi notranjosti, pa celo Central Park, pravi (resničen in živ) park z 12.000 rastlinami in drevesi, ki so ga zadnje dneve pred torkovo predajo ladje na Finskem pridno zalivali, zaradi mraza pa dodatno greli. Poleg prvega parka na kaki doslej izdelani ladji v zgodovini ladjedelstva ter 7 velikih restavracij, več kot stotih barov, barčkov, kavarnic in točilnic, 4 velikih bazenov, še 6 manjših in 20 jaccuzzijev, so v notranjosti Morske oaze tudi 3 dvorane za prireditve, med njimi največja, Opal Theatre z 2000 sedeži, kraljevska promenada, sprehajališče in tekaške proge, po dve igrišči za mini golf in košarko, fitnes dvorana za najmanj 500 ljudi, igralnica, v kateri pri 1000 lovcih na srečo še ni gneče, dve veliki diskoteki za mlade, tri plesne dvorane za boljše poznavalce plesov in plesnih korakov ter pravcato termalno zdravilišče.
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=10761

FOTO:

20 nadstropij ugodja Križarka, petkrat večja od Titanika, se ponaša z 20 nadstropji in ponudbo, ki omogoča, da se gostje počutijo kar se da udobno. Bazeni, gledališče in drsališče ... samo najboljše za njihove goste! Največja križarka na svetu na plovbi do Floride Križarka, imenovana Oasis of the Seas, je petkrat večja kot slavni Titanik, ima pa 20 nadstropij in sedem t. i. sosesk. Ima 2700 kabin, sprejme pa lahko 6300 potnikov in 2100 članov posadke. Za zabavo lahko gostje med drugim obiščejo drsališče, igrišče za golf, ali pa se odpravijo v amfiteater, ki ima 750 sedežev. Dodatno ima tudi štiri bazene ter več igrišč za odbojko in košarko. Tudi za otroke in mladino je poskrbljeno, saj sta na voljo tako varstvo kot tudi posebni mladinski centri, ki poskrbijo, da mladim obisk križarke mine na čim bolj zabaven način.
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/foto-20-nadstropij-ugodja.html

IZPLUTJE

Največja luksuzna ladja na svetu izplula! Po šestih letih gradnje se je na Floridi končno zgodil slavnostni krst največje in najinovativnejše luksuzne ladje za križarjenja na svetu Oasis of the Seas, ki je že zaplula na prvo ekskluzivno križarjenje. Oasis of the Seas Krstna zabava je bila, tako kot je ladja, nekaj posebnega. Križarko so blagoslovili predstavniki krščanske, islamske in židovske cerkve. Ladja ima kar sedem krstnih boter in ne le eno, kot je sicer v navadi. Družba Royal Caribbean International se je namreč odločila, da bo imela vsaka t. i. ladijska četrt svojo botro, ki bo ladjo počastila s svojim močnim duhom dajanja in osebnostjo. V ta namen so izbrali in k sodelovanju povabili slovito pevko Glorio Estefan, umetnostno drsalko Michelle Kwan, prejemnico olimpijske medalje, slavno igralko Jane Seymoure, plavalko Daro Torres, dvanajstkratno prejemnico olimpijske medalje, igralko Keshio Knight Pulliam, najbolj znano po svoji vlogi v seriji The Cosby Show, gimnastičarko Shawn Johnson, štirikratno prejemnico olimpijske medalje, in znamenito televizijko, lepotno in fitnes strokovnjakinjo Daisy Fuentes. Ključ do škarij, ki so prerezale sedem trakov in tako sprostile največji šampanjec na svetu, so predsedniku družbe Richardu D. Fainu prinesli kot štafeto, ki je potovala čez celo ladjo. Na krstni slovesnosti so zbirali sredstva za neprofitno fundacijo Make-A-Wish, ki bo izpolnila želje neozdravljivo bolnim otrokom. Začetna cena vstopnic za ta dogodek je bila 750 dolarjev po osebi. Po tej slovesnosti pa se je začelo prvo ekskluzivno križarjenje, ki vključuje plovbo do privatne plaže družbe Royal Caribbean International, Labadee na Haitiju. Inavguracijsko križarjenje na redni relaciji do Karibov pa se bo začelo 5. decembra.
http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/najvecja-luksuzna-ladja-na-svetu-izplula-na-prvo-krizarjenje.html

MOJSTROVINA

Arhitekturna mojstrovina na morju ima neverjetnih 20 nadstropij, 16 palub, sedem ladijskih četrti in je petkrat večja kot slavni Titanik, tehta pa kar 220.000 ton. V 28 luksuznih apartmajih in 2700 kabinah lahko nastani 5400 potnikov, za katerih udobje skrbi 2296 članov posadke. Na krovu potnike poleg revolucionarnih inovacij, kot so simulator surfanja, drsališče, viseča kad za masažno kopel, plezalna stena, kraljevska promenada ter zabaviščna četrt, ki se razteza skoraj po vsej dolžini ladje, pričaka še več novih atraktivnosti in tehnoloških čudežev. Luksuzna križarka je tematsko razdeljena na sedem ladijskih četrti kot npr. Central Park – zunanji park s pravimi rastlinami in drevesi, Boardwalk – odprto sprehajališče z bari, restavracijami, trgovinami in celo starinskim vrtiljakom, ter AquaTheater – amfiteater z bazenom, kjer se bodo izvajale razne spektakularne predstave in akrobacije. Četrt Royal Promenade – promenada v notranjosti ladje ima bar, ki se kar cel premika iz petega v osmo nadstropje. Obsežna športna četrt The Pool and Sports Zone med drugim ponuja igrišče za košarko, bazene in celo dva umetna vala za deskanje, poleg tega pa seveda vrhunski wellness in fitnes center. Ladijska četrt Entertainment Place ponuja neskončne možnosti zabave, The Youth Zone pa je največji igralni park za otroke na ladji, ki poleg vseh igralnic vključuje tudi razne studije, laboratorije in celo otroško gledališče. Ladja, ki nedvomno nudi nepozabno doživetje, bo iz svojega matičnega pristanišča Port Everglades v Fort Lauderdaleu na Floridi plula na križarjenja do Karibov. Na križarjenje se je že možno prijaviti tudi preko slovenskega posrednika.
http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/najvecja-luksuzna-ladja-oasis-of-the-sea-izplula.html
http://www.marinebuzz.com/marinebuzzuploads/OasisoftheSeasWorldsLargestCruiseLinerLa_10069/oasis_of_the_seas1_3.jpg
http://www.google.si/imgres?imgurl=http://ursispaltenstein.ch/blog/images/uploads_img/oasis_of_the_seas_1.jpg&imgrefurl=http://www.ursispaltenstein.ch/blog/weblog.php%3F/weblog/comments/6011/&h=694&w=560&sz=127&tbnid=5MHyeS79fCFFZM:&tbnh=139&tbnw=112&prev=/images%3Fq%3DOASIS%2BOF%2BTHE%2BSEAS&hl=sl&usg=__kyK63GiKHi3D8yahqGiIUZFU6QM=&ei=S_LpSrSCKqDSjAeG1fjEDQ&sa=X&oi=image_result&resnum=4&ct=image&ved=0CB4Q9QEwAw
http://drkruznutty.files.wordpress.com/2009/03/oasisheader.jpg http://www.viajarencruceros.com/files/POST%207.%20Oasis%20of%20the%20seas,%20el%20crucero%20m%C3%A1s%20grande4.jpg
http://www.youtube.com/watch?v=XAXIorLZzDs http://www.mojvideo.com/video-krizarjenje-oasis-of-the-seas/1a301a1b60e817b7cba6
http://www.mojvideo.com/video-oasis-of-the-seas/4878de0136deecc9abce
http://www.cruise-ferry-center.com/default.asp?id=2021 http://gcaptain.com/maritime/blog/propelling-oasis-seas/ http://www.istranka.si/turizem/oasis-of-the-seas
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Dec 02, 2009 3:47 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:35; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Nov 09, 2009 7:16 pm

POKAL JULES VERNE

/13/...kdo vse ne pozna čudovitega pustolovskega francoskega pisca JULESA VERNA ter med njegovimi deli ˝Potovanje 20.000 milj pod morjem˝ ter ˝V 80 dnevih okoli sveta˝, ravno ta drugi hitrostni rekord, ki je z nagradnim skladom vrednim 1.000.000 $, ga organizirajo že od leta 1992. Ta lovorika, ki je bila ustanovljena posebej za zmagovalce prvega plovila na jadra in na naravni pogon, bo podeljena tistemu, ki bo ta literarni rekord izboljšal: Laughing

GROUPAMA 3

SREČA V MESREČI

Le štiri dni po vrnitvi 51-letnega Francoza Francisa Joyona, ki je z 29,70 metra dolgim trimaranom Idec 2 s 26.700 miljami čez vse oceane opravil v prej kot 58 dneh in postal nov svetovni rekorder v solo-jadranju okoli sveta, je v južnih vratih Rokavskega preliva morski del sveta in pokal Julesa Verna napadel 31,5 metra dolgi francoski tritrupec Groupama 3 z 10-člansko posadko skiperja Francka Cammasa. Groupama 3, ta čas verjetno najhitrejše plovilo z jadri na planetu je naskakovalo 3 leta star rekord 36-metrskega katamarana Orange 2, ki je s 14-člansko posadko skiperja Bruna Peyrona marca leta 2005 Zemljo objadral v 50 dneh in nekaj malega več kot 16 urah. Po 6 dneh in dobrih 6 urah je bila Groupama 3 z novim rekordom že čez ekvator, po 21 dneh že mimo avstralskega rta Leeuwin, dober dan pozneje pa je pod Tasmanijo že zajadrala na Pacifik, kjer se je po 23 dneh noro divjega jadranja njena foto: arhivavantura končala s prevračanjem! Franci Stres Ko gre za oceansko in okoli Zemeljsko hitrostno jadranje z maksi večtrupci (z enim možem na plovilu ali s polno številno posadko na položajih), se seveda ve, kdo je najboljši in najhitrejši. Francozi, ki so si te ekstremne jadralske avanture tudi izmislili, trenutno držijo prav vse možne svetovne hitrostne rekorde v jadranju okoli Zemlje. Po dolgem in počez tudi čez vse njene oceane. Le štiri dni po januarski zmagoslavni vrnitvi v Brest in po novem rekordno hitrem samotarskem jadranju okoli sveta 51-letnega Francisa Joyona (z 48.000 kilometri čez vse oceane - Atlantik v smeri sever-jug in jug-sever, Indijski ocean in Pacifik - je opravil v senzacionalnih 57 dneh, 13 urah, 34 minutah in 6 sekundah jadranja in tako za neverjetnih 14 dni izboljšal prejšnji rekord Angležinje Ellen McArthur, o čemer smo v naši reviji že poročali) je štartno-ciljno črto hitrostne jadralske avanture med angleškim rtom Lizard in francoskim otočkom Quessant v južnih vratih Rokavskega preliva preglisiral 31,5 metra dolgi francoski trimaran Groupama 3 z 10-člansko posadko skiperja Francka Cammasa (na maksi tritrupcu z 39 metrskim jamborom je bilo 9 Francozov in en Švicar) in se podal na lov za prestižni pokal Julesa Verna, ki ga dobi posadka plovila z jadri, ki postavi nov hitrostni rekord v jadranju okoli Zemlje.

JULES VERNE

Groupama 3 skiperja Francka Cammasa že od lani drži kar štiri svetovne oceanske hitrostne rekorde (med njimi 2950 milj Atlantika v manj kot 100 urah s povprečno hitrostjo 33,08 vozla in prejadranimi 794 morskimi miljami v enem dnevu ter rekord v 24-urnem jadranju), letos pa je štartala na rekord 14-članske posadke rojaka Bruna Peyrona, ki je s 36 metrov dolgim maksi katamaranom Orange 2 Zemljo objadral v 50 dneh, 16 urah, 20 minutah in 4 sekundah. Cammas in njegovih 9 jadralskih mož so imeli v načrtu (in v glavah) svet objadrati prej kot v 50 dneh, kar je bila še pred nekaj leti popolna norost. Pokal Julesa Verna so si pred 15 leti izmislili Francozi, saj je takrat njihovo ministrstvo za šport razpisalo milijon dolarjev nagrade za posadko plovila, ki objadra svet prej kot v 80 dneh. Saj poznate pustolovski roman Julesa Verna V 80 dneh okoli sveta, v katerem angleški lord Phileas Fogg v londonskem klubu sklene stavo s prijatelji in se nad svet poda z zvestim in iznajdljivim služabnikom Jeanom Passepartoutom. Tako kot je v romanu uspelo Vernovima literarnima junakoma, je leta 1993 na oceanih uspelo tudi Francozu Brunu Peyronu in njegovim trem sojadralcem na velikem katamaranu Commodore Explorer. Peyronov katamaran je svet objadral v 79 dneh, 6 urah in 16 minutah, njegov skiper in trije sojadralci pa so si poleg svetovne jadralske slave delili tudi milijon dolarjev nagrade. Odtlej, minilo je le 15 let, je na pokal Julesa Verna štartalo 12 posadk, med katerimi je rekordno hitra namera in avantura uspela le petim. Leta 1994 je bil s svojo posadko in katamaranom Enza uspešen pokojni novozelandski skiper Peter Blake, leta 1997 posadka francoskega trimarana Geronimo skiperja Oliviera de Kersausona, leta 2002 znova Peyron z dvotrupcem Orange (zdaj prekrščenim v izboljš ani Gitano 13), leta 2005 sloviti (in lani v nevadski puščavi z letalom izginuli) ameriški športni ekstremnež Steve Fossett z maksi dvotrupcem Cheyenne (Fossetz je bil s še 13 sojadralci nazaj po nekaj več kot 58 dneh jadranja), od januarja do marca leta 2005 bi 14-terica skiperja Bruna Peyrona z novim katamaranom Orange 2 s skoraj 25.000 morskimi miljami vseh Zemljinih oceanov s povprečjem 17,89 vozla (!!!) opravila v nepolnih 51 dneh, ki so bili od 24. januarja tarča deseterice na Cammasovem trimaranu Groupama 3. NA DOBRI POTI Groupama 3 je na ugodno vremensko- vetrovno okno na severnem Atlantiku (srednje močan severni ali severozahodni veter, s katerim bi čim prej prijadrali do ekvatorja in na južno Zemeljsko poloblo) v matičnem pristanišču Lorient v Bretaniji čakala že od 6. decembra. Ko se jim je okno naposled “odprlo” in je Groupama 3 potem s hitrostjo več kot 60 kilometrov na uro štartala in odglisirala čez Biskajski zaliv in mimo portugalske obale na jug, se je verjetno prvo načrtovano jadranje okoli sveta v manj kot 50 dneh začelo tako rekoč idealno. Groupama 3 je prejadrala ekvator že po 6 dneh, 6 urah in 24 minutah (Orange 2 je bil pred tremi leti denimo 20 ur počasnejši) in imela po 10 dneh za sabo skoraj 7000 milj Atlantika. V 23 dneh, kolikor je bil Cammasov maksi tritrupec na oceanih do spektakularnega prevrač anja, je Groupama 3 izboljš ala štiri vmesne oceanske hitrostne svetovne rekorde; od Quessanta (Francozi otočku pravijo tudi Ushant) v Rokavskem prelivu do ekvatorja je “letela” 6 dni, 6 ur in 24 minut, za razdaljo od štarta do rta Agulhas (za cel Atlantik) je porabila 13 dni, 8 ur in 47 minut, od Quessanta do zahodnega roba Avstralije, rta Leeuwin, je prijadrala v 21 dneh in 2 urah, od štarta do “vstopa” na pacifiško jadralsko pisto okoli Antarktike (južno od avstralskega otoka Tasmanija) pa je Groupama 3 potrebovala rekordno kratkih 22 dni, 20 ur in 53 minut in bi dan pozneje (zgodilo se je sredi noči) potem dočakala svoj konec. POLOM Drugi dan glisiranja na južnem Pacifiku (skupno pa 24. dan noro hitrega nizanja morskih milj okoli sveta) je bilo avanture Groupame potem nepreklicno konec! V za postavljanje hitrostnih rekordov ugodnih razmerah (30 vozlih vetra v bok in na 6 metrskih valovih) in ob še boljših napovedih za naslednjih nekaj dni, v katerih bi Groupama 3 z dnevno v povprečju najmanj 700 prejadranimi miljami okoli Antarktike “letela” proti Hornu in si pred vmesnimi časi dvotrupca Orange 2 Bruna Peyrona do dna Južne Amerike in vstopa v Atlantik verjetno nabrala dodaten dan, dva ali tri naskoka (dotlej je bila na trasi 700 milj dlje kot Orange 2 leta 2005), je šel v zadnjih minutah 18. februarja zavetrni in v tistem trenutku nosilni in najbolj obremenjeni zunanji trup na dvoje, za njim jambor in po verižni reakciji seveda še kaj pod njim. Na srečo se dežurni četverici na palubi, ki je trimaran s hitrostjo več kot 25 vozlov vodila na vzhod, ni zgodilo nič, celo kožo pa je odneslo tudi preostalih 6 mož v boksih (mimogrede, Franc Cammas in njegovih 9 sojadralcev je imelo na Groupami 3 skupaj z opremo 12 kubičnih metrov zaprtega prostora). V temi in na valovih so poslali klic na pomoč; zjutraj, ko se je zdanilo, so deseterico brodolomcev dvignili v tri helikopterje novozelandske obalne straže in prepeljali v Dunedine, najbolj južno pristanišče na novozelandskem Južnem otoku. Cammas in možje so imeli res srečo v nesreč i, da so se s trimaranom prevrnili le 80 morskih milj od Dunedina in da so jo odnesli le z nekaj buškami in praskami. Tri dni po brodolomu, ko se je vreme uneslo, je 35-letni Franck Cammas z 8 člani posadke s 25 metrsko motornjačo iz Dunedina izplul na prizorišče brodoloma in rešil, kar je od 8 milijonov evrov vrednega tritrupca in njegove opreme ostalo. Francozi so navezali za večino jambora in en trup olajšani trimaran in po štirih dneh počasne vleke vpluli v Dunedine. Junija leta 2006 v Lorinetu izdelana Groupama 3 je ostala brez jambora, dela kompleta dragih jader, desnega zunanjega trupa in precejšnjega dela dragocene navigacijske opreme, a svoje morske zgodbe s tem še ni končala. Groupamo 3, kar je od nje ostalo, so v Dunedinu naložili na prekooceansko tovornjačo in je že na poti na severno poloblo oz. v Francijo, saj jo bodo v Lorinetu obnovili. Čez pol leta naj bi bila nared in ponovno na vodi!
http://www.revijakapital.com/navtika/clanki.php?idclanka=1382
http://www.youtube.com/watch?v=NxXkWE366Yk&feature=fvw
http://www.youtube.com/watch?v=Adofzdlhluo&feature=related

Okoli sveta prej kot v 50 dneh?

Francoska Groupama 3, 105 čevljev dolg trimaran, ki od četrtka popoldne drvi po Atlantiku v jugu, je 21 večtrupcev, ki se je od leta 1992 podal na lov za milijon dolarjev vrednim pokalom Julesa Verna – Lovorika, ustanovljena za posadko prvega plovila z jadri in na naravni pogon, ki mu uspe izboljšati literarni rekord iz Vernovega pustolovskega romana V 80 dneh okoli sveta, je najmanj 21 760 morskih milj dolga, ekstremna in noro hitra neprekinjena jadralska avantura okoli sveta – Pokal je bil doslej v rokah posadk 6 večtrupcev, trikrat pa ga je z novim rekordno hitrim okolizemeljskim jadranjem osvojila posadka francoskega skipperja Bruna Peyrona, zadnjič leta 2005, ko je s 36,8 metra dolgim katamaranom Orange 2 svet objadrala v 50 dneh, 16 urah, 20 minutah in 16 sekundah – Je Groupama 3 sposobna s slanim delom zemlje opraviti prej kot v 50 dneh? – Za nov naskok na čislano lovoriko pa se v Brestu pripravlja tudi 40-metrski trimraran Banque Populaire, ki je poleti v rekordno kratkih 3 dneh zoral Atlantik in vmes v 24 urah preglisiral 908 morskih milj Ko gre za okolizemeljske regatne maratone jadralskih samotarjev z večjimi tekmovalnimi jadrnicami in še posebej za okolizemeljske oceanske avanture velikih večtrupcev (katamaranov in trimraranov) se kajpada ve, da so kralji in gospodarji morij Francozi. Jadralski pokal Julesa Verna, uradno ustanovljen leta 1992 (idejo za pokal, ki gre skupaj z milijonom dolarjev nagrade, ki jo prispeva francosko ministrstvo za kulturo in šport, je dal leta 1985 jadralec Yves Le Cornec, leta 1990 pa je skupina oc eanskih jadralskih asov, med katerimi so bili Bruno Peyron, Olivier de Kersauson, francoska jadralska heroina Florence Arthaud, Tituan Lamazou, danes že pokojni Novozelandec Peter Balke in sloviti Anglež Robin Knox Johnstone skupaj določila pravila te maratonske oceanske igre), njegov prvi osvajalec pa je bil leta 1994 Francoz Bruno Peyron, ki je s še 9 jadralci na dvotrupcu Explorer zemljo objadrala v 79 dneh 6 urah 15 minutah in 56 sekundah ter kot prvi izpolnil temeljni pogoj, do pride okoli sveta prej kot v 80 dneh, ki sta ju za njuno avanturo v pustolovskem romanju francoskega pisatelja in utemeljitelja znanstvene fantastike potrebovala Vernova literarna junaka londonski milijonar Phileas Foff in njegov zvesti službanik Passepartout. Pravila jadralskega pokala Jules Verne so preprosta, štartna in hkrati ciljna linija pa je v južnih vratih Rokavskega preliva med Veliko Britanijo in Evropo. Pokal in danes ne več tako težak milijon dolarjev nagrade iz blagajne francoskega ministrstva za kulturo in šport gresta posadki plovila z jadri (v tej zgodbi seveda igrajo večtrupci, ki so hitrejši od jadrnic), ki izboljša obstoječi hitrostni rekord v jadranju okoli zemlje. Trasa s štarno in ciljno linijo med svetilnikom Creach na francoskem otoku Quessant in svetilnikom Lizard na angleškem rtu z enakim imenom na skrajnem jugozahodu Otoka, je teoretično dolga najmanj 21 760 morski milj (40 299 kilometrov), v resnici (teorija na morju je eno, veter v premec pa nekaj popolnoma drugega) pa še okoli 2000 morskih milj daljša. Za osvojitev pokala Julesa Verna je treba najhitreje v zgodovini prejadrati Atlantik (2 krat, po štaru v smeri sever -jug, med vračanjem in jadranjem iz južnega Pacifika pa še v smeri jug-Sever), Indijski ocen (v smeri rt Dobrega upanja na dnu Afrike-Rrt Leeuwin na skrajnem jugozahodu Avstralije in dalje, globoko na jugovzhod proti Novo Zelandiji) in južni Pacifik (okoli 2 tretjin Antarktike) in mimo zloglasnega otočka Horn na dnu Južne Amerike v južni Atlantik in po njem na sever do cilja. Od leta 1992, ko je bil pokal Julesa Verna neuspešno napaden prvič (pozneje je bilo še 19 neuspešnih jadralskih naskokov na slani del našega sveta) si je prestižno lovoriko prijadralo 6 skipperjev in posadk. Bruno Peyron, leta 1994 s katamaranom Explored prvi osvajalec pokala, ki je literarna junaka Vernovega romana V 80 dneh okoli sveta prehitel le za nekaj malega več kot pol dneva, je s posadko pokal pozneje osvojil še dvakrat; leta 2002, ko je bil z 28-metrskim dvotrupcem Orange nazaj po 64 dneh 8 urah in 37 minutah jadranja in trpljenja po vseh oceanih, leta 2005 pa s 36,8 metra dolgim maksi katamaranom Orange 2, ko je s še 13 jadralci na palubi z vsemi morji opravil po še vedno rekordno hitrih in kratkih 50 dneh 16 urah in 20 minutah glisiranja okoli zemlje. Poleg Peyrona, nedvomno prvega igralca dosedanjega lova za pokalom Julesa Verna, sta imela lovoriko enkrat v rokah Novozelandec Peter Blake in Anglež Robi n Knox Johnston ( leta 1995 sta skupaj vodila posadko novozelandskega katamarana Enza in se vrnila po 74 dneh in nekaj malega več kot 22 urah jadranja. Dvakrat (leta 1997 s trimraranom Sport Elec, leta 2004 pa z maski trimaraonm Geronimo) pa je v svetovna jadralska nebesa s posadko pri jadrala sloviti Francoz Oliver de Kersauson, ki je prvič svet objadral v 71 dneh in 14 urah, drugič pa je bil s svojim tritrupnim indijanskim poglavarjem nazaj po 63 dneh in dobrih 14 urah jadranja. Groupama 3, 31,5 metra dolg trimraran skipperja Francka Cammasa in s posadko 9 asov oceanskega jadranja z večtrupci, ki je od četrtka od 15,50 ure na Atlantiku (v soboto zvečer je glisiral mimo portugalskega otoka Madeira, v nedeljo popoldne pa s povprečno hitrostjo več kot 30 morskih milj 100 milj severno od Kanarskih otokov in bi moral biti ob podobno hitrem nadaljevanju v ponedeljek zvečer že mimo Zelenortskih otokov, na Ekvatorju pa potem celo prej kot v 6 dneh po štartu), je sposoben podreti magično mejo 50 dni in kot z okolizemljsko traso kot prvi opraviti prej kot v 50 dneh, o čemer so običajni smrtniki in vrhunski oceanski jadralci pred desetletjem (tudi še pred 5 leti) le sanjali. Groupama 3 je bila dobro in skoraj za dva dni hitreje kot Orange 2 s posadko Bruna Peyrona leta 2005 na poti že lansko zimo, a so se morali po strašljivem prevračanju na valovih in pri hitrosti več kot 30 vozlov reševati in klicati na pomoč. Ko se je 18. februarja lani Francsku Cammasu in njegovim 9 možem na južnem Pacifiku zalomilo, so bili ravno dobro čez polovico oklizemeljske morske trase in na srečo le kakih 100 morskih milj jugovzhodno od novozelandskega pristaniošča Dunedine. Čeprav je šla 31,5 metra dolga Groupama 3 na več kosov, so jo rešili (tak tritrupec stane najmanj 15 milijonov evrov), privlekli v Dunedine in od tam s tovorno ladjo poslali v ladjedelnico Multiplast v Lorientu v Franciji. ustify"> Tri dni po štartu je bila Grupama 3 ( v nedeljo je pustila za sabo 700 milj) že za 200 morskih milj dlje od štarta (ali pa za toliko bližje cilju) kot dvotrupen Orange pozimi leta 2005 med svojim rekordno hitrim jadra njem okoli zemlje. Če Cammasu in njegovi deveterici uspe ekvator prejadrati prej kot v 6 dneh, bo njihov naskok pred Peyronovim Orange 2 narastel že na 700 do 800 milj, kar je že najmanj dober dan jadranja. Vremensko-vetrovne napovedi gredo Francku Camassu (22. decembra bo med vračanjem proti Evropi proslavljal 37 rojstni dan) lepo na jadra tako, da so drugi dan kot za šalo izničili zaostanke, ki so si ga za Oragne 2 v prvih 12 urah nabrali v neprijaznem Biskaju, kjer so imeli močan veter in valove v premce. Če bo Groupama 3 26 decembra nazaj pred 8 uro in 20 minut zjutraj, bo pokal Julesa Verna zamenjal lastnika. A bomo takrat ljubitelji jadranje vedeli še za nekaj; dotlej bo namreč zagotovo na lovu za pokalom Julesa Verna tudi 14-članska posadka francoskega super katamarana Bankque Populaire skipperja Pascala Bidegorryja, ki je letos poleti na Atlantiku z Groupamo 3 in njenima hitrostnima rekordoma čez Veliko lužo in v 24-urnem jadranju opravil kot za šalo. Bidegorry (z Banke Populaire je prejadral Atlantik v 3 dne in 25 minutah in 48 sekunda in vmes v 24 urah pustil za sabo rekordno dolgih 908 morskih milj) je s svojim 40-metrski tritrupnim mastodontom namreč že nekaj dni v Brestu in bo dvignil jadra ter napadel oceana takoj, ko se mu odpre vetrovno pravo in dovolj močno vremensko okno za štart in hitro jadranja po Atlantiku na jug.
http://slovensko-morje.net/?selected=yes-page=newsview_news=10818&tmp_language_id=2
http://www.youtube.com/watch?v=KjSpu4tdp8o
http://www.youtube.com/watch?v=kvkkDcX9uLY&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=OGpXZEewivE&feature=channel
http://www.youtube.com/watch?v=Ypwv9yglq0M&feature=channel
http://www.youtube.com/watch?v=kNQq4oeX-Ec&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=HS43S8Lf1fk&feature=channel

50 DNI

Okoli sveta prej kot v 50 dnevih?

V torek in sredo, 44 in 45 dan jadranja 32,5 metra dolgega francoskega trimarana Groupama 3 z 10-člansko posadko skipperja Francka Cammasa, se na severnem Atlantiku, na trasi od ekvatorja do Zelenortskih otokov in višje na sever proti Azorom, padla odločitev v virtualnem dvoboju s 36-metrskim francoskim dvotrupcem Orange 2 skipperja Bruna Peyrona, ki je leta 2005 svet objadrala v rekordno kratkih 50 dneh, 16 urah, 20 minutah in 4 sekundah in osvojil jadralski pokal Julesa Verna – Groupama 3, ki hitrostni jadralski rekord okoli sveta lovi še že tretjič v treh letih, je na vmesnem času na ekvatorju (med vračanjem na severno poloblo je bila čezenj 42 dan več kot 40.000 kilometrov dolge oceanske avanture!) zaostajala še za 403 morskih milj, potem, v naslednjih 48 urah pa v ugodnih vetrovnih razmerah dobesedno zbezljala in si do srede opoldne, ko jo je od cilja v južnih vratih Rokavskega preliva ločilo le še zadnjih 2000 milj, nabrala že 360 milj naskoka V virtualnem okolizemeljskem dvoboju dveh orjaških francoskih večtrupcev, 36 metrov dolgim katamaranom orange 2, ki je leta 2005 s 14-člansko posadko skipperja Bruna Peyrona svet (teoretično najkrajša morska trasa okoli zemlje znaša 21 670 morskih milj oziroma 40 321 kilometrov) objadrala v 50 dneh, 16 urah, 20 minutah in 4 sekundah in s tem osvojil jadralski pokal Julesa Verna, ki gre najhitrejšemu plovilu z jadri okoli sveta ter 31,5 metra dolgi trimaranom Groupama 3 z 10-člansko posadko skipperja Francka Cammasa, ki je na oceanskem lovu za pokalom Julesa Verna od 1. februarja, so se vreme, morje in predvsem vetrovih v torek in sredo postavili na stran Cammasa in njegovih 9 jadralskih mušketirev. V nedeljo in ponedeljek, 41 in 42 dan jadranja, ko je Groupama 3 med vračanjem na severno poloblo na Atlantiku prečkala pregovorno slabo razpihan ekvator, je bila Cammasova desetica še v globoki temi in v primerjavi z vmesnim časom dvoutrupca Orange 2 na ravniku zaostajala 403 morske milje, kar v običajnih tamkajšnjih razmerah pomeni najmanj en cel dan. »Ko bomo čez ekvator, bo naše more s pomanjkanjem vetra v jadrih hitro konec, saj nam naš meteorološki usmerjevalec iz kopenskega štaba v Parizu, meteorolog in jadralsko router Sylvain Monon, obljublja skoraj idealne vetrovne razmere, v katerih bomo zaostanek za našim virtualnim tekmecem Olrange 2 v dveh ali treh dneh pohrustali in prijadrali v vodstvo. Ker je imel Orange 2 med svojim rekordno hitrim jadranjem okoli sveta takoj po prihodu na severno poloblo na severnem Atlantiku najslabša dneva v rekordno hitrem jadranju okoli zemlje, bomo do srede ali najkasneje četrtka zvečer znova v igri, da maratonsko avanturo okoli zemlje uspehom in ne s kislim izrazom na izmučenih obrazih,« je bil po jadranju čez ekvator v javljanju s palube 31,5 metra dolgega tritrupca Groupama 3 optimističen skipper Cammas. Cammas se ni motil; Groupama 3 je po prečenju ravnika in vrnitvi na severno zemeljsko poloblo dobila v jadra še več vetra, kot jim ga je obljubljal kopenski usmerjevalec lova na pokal Julesa Verna in hitro, v poldrugem dnevu nadoknadila, v torek in sredo, 44 in 45 dan virtualne morske bitke, pa zdivjala in si povprečnimi hitrostmi med 25 do 30 morskih milj na uro do srede opoldne prigarala 360 morskih milj naskoka, ki ga bodo Cammas in njegovi možje (poleg 8 Francozov, samih velemojstrvo oceanskega jadranja z maksi večtrupci, je v vlogi navigatorja v posadki še Američan Stan Honey) ob ugodnih vetrovnih napovedih do nedelje verjetno celo podvojili in ciljno linijo med francoskim otočkom Ushant in skrajnim jugozahodnim angleškim rtom Lizard prejadrali že nedeljo ponoči ali v ponedeljek dopoldne ter se v jadralsko zgodovino vpisali kot prvi, ki jim je uspelo svet objadrati v manj kot 50 dneh. Trimaran Groupama 3, ki ga je v sredo opoldne od cilja v južnih vratih Rokavskega preliva ločilo le še 2000 morskih milj severnega Atlantika, lahko ob nov svetovni hitrostni rekord v jadranju okoli zemlje spravi le troje; hujša okvara in razdejanje na 105 čevljev dolgem trimaranu z 41 metrov visokim jamborom (zlom krmilnega sistema, enega izmed trupov ali zlom jambora), hujša poškodba enega ali članov posadke, zaradi katere bi moral skipper Franck Cammas klicati reševalce ali pa trčenje s kakšnim ladijskim kontejnerjem, padlim v ocean. Gropama 3, ki je v sredo popoldne proti Azorskim tookom divjala s hitrostjo več kot 30 morskih milj (v nekaj daljših pasažah so Cammas in njegovi možje trimaran pognalo do hitrosti 36 vozlov), bi šla v takem trčenju seveda na kose. Med dosedanjimi 45 dnevi okolizemeljske jadralske avanture je bila Groupama 3 na oceanih 23 dni virtualno pred Orange 2, 22 dni pa je za še nekaj dni aktualnim svetovnim hitrostnim rekorderjem zaostajala. Šesti dan po štartu v Rokavskem prelivu je imela Groupama 3 že 620 milj naskoka, 41 dan jadranja, na ekvatorju in med drugim jadranje na Atlantiku, pa je še debelo zaostajala. Največ za 483 milj, ki jih je potem v 48 urah izjemno hitrega jadranja izničila kot za šalo. V sredo ob 13 uri je skipper Franc Cammas v pariški kopenski štab sporočil naslednje: »Trimaran in posadka sta še pri dobrem zdravju, posledice naporov, ki so za nami, kar smo 1. februarja štartali in napadli morski del sveta, se nam poznajo bolj kot plovilu, a bomo zdržali. Če ostane pri ugodnih vetrovnih napovedih na trasi od Azorov so Biskajskega zaliva, smo v 4 dneh že doma!«. Pokal Julesa Verna, ki gre najhitrejšemu plovilu z jadri okoli sveta (21,670 miilj dolga trasa s štartom in ciljem v južnih vratih Rokavskega preliva, je speljana po Atlantiku na jug, mimo rta Dobrega Upanja v Indijski ocena in po njem, mimo avstralskega rta Leeuwin in južno od Avstralijo v Pacifik, po njem do rta Horn na dnu Južne Amerike v Atantik in po njem na sever do cilja), je leta 1994 kot prvi osvojil Bruno Peyron s posadko maksi dvotrupca Explorer, ko je svet objadal v 79 dneh 6 urah, 15 minutah in 56 sekundah. Odtlej je bil rekord izboljšal le 5 krat, zadnjič leta 2005, ko je Peyron (legenda francoskega oceanskega jadranja je meje jadralskega hitriostnega rekorda okoli sveta premikal 3 krat) z Orange 2 objadral v 50 dneh, 16 urah, 20 minutah in 4 sekundah. Da bo Groupama hitreje okoli in nazaj, mora biti v cilju v torek pred 6 uro zjutraj. Če se ji na zadnjih 2000 morskih miljah ne zgodi kaka katastrofa, bo v Brestu v ponedeljek in torek seveda velika jadralska fešta. http://slovensko-morje.net/index.php?page=news&view_news=11372
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Mar 18, 2010 7:49 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Nov 24, 2009 11:12 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba Portorož, d.o.o.

13.PLAČA & BOŽIČNICA

Božičnica.
Splošna plovba je eno od redkih podjetij, kjer bodo zaposleni dobili 13. plačo. V prvih devetih mesecih smo imeli dobrih 19 milijonov evrov dobička, pozitiven trend bo do konca leta,” pravi Egon Bandelj. “Naša strategija vztrajanja pri prevozu razsutega tovora, ki je plačan bolje kot prevoz nafte in zabojnikov, se je izkazala za pravilno. Tudi letos poslujemo dobro, ne sicer tako kot v lanskem rekordnem letu, a v prvih devetih mesecih imamo dobrih 19 milijonov evrov čistega dobička, prihodki pa so dosegli 107 milijonov evrov,” razlaga Egon Bandelj, prvi mož portoroške Splošne plovbe.

*** 3.024 evrov znaša povprečna bruto plača v Splošni plovbi.

Splošna plovba je pred enim mesecem zaposlenim poleg plače izplačala še dodatno polovico mesečnega prejemka, do konca leta pa bodo na račun dobili še celotno 13. plačo. V upravi Splošne plovbe je sicer zaposlenih 70 ljudi, na njenih 21 ladjah pa se med letom zvrsti še 760 članov posadke. Skupina Splošne plovbe se je uvrstila na prvo mesto lestvice, ki so jo po analizi osmih kazalnikov (prihodki, dobiček, zadolženost ...) prvič pripravili analitiki Delove priloge FT. Kdo so uspešneži Regijski. Med 18 analiziranimi bankami se je po uspešnosti v Delu FT na tretje mesto uvrstila Banka Koper. V obalno-kraški statistični regiji so na vrhu poleg Splošne plovbe še Marina Portorož in TP Portorož. Na Goriškem so po rezultatih na vrhu Premik Net, posredništvo pri prometu z nepremičninami, in Projekt, podjetje za inženiring; na Notranjskem pa postojnski Batagel in pivški Odpad. Plovba je lani imela boljše rezultate kot na primer giganta novomeška Krka ali ljubljanski Lek, pa tudi bolje kot velenjsko Gorenje ali kranjski Merkur in koprska Luka, kjer odločitve glede izplačila 13. plače uprava še ni sprejela. “Vsekakor glede naših rezultatov ne more nihče reči, da izkoriščamo monopolni položaj na trgu, smo močno vpeti v svetovne gospodarske trende, žal pa izboljšanja, o katerem govorijo nekateri, ne opažam,” dodaja Bandelj. Kot pravi, so stroške znižali že ob zadnji krizi v ladijskem prevozništvu in jih do aktualnega poslabšanja razmer v svetovnem gospodarstvu držali pod nadzorom.
http://www.zurnal24.si/primorska/deli-bozicnico-in-pol-150273

PLUS TEDNA

/13/...ob 55.jubileju Splošne Plovbe Portorož, čestitke še kar dežujejo: Laughing

Egon Bandelj, prvi mož Splošne Plovbe Portorož. Lansko leto je bilo za skupino, ki jo vodi rekordno. Tudi letos, ne glede na svetovno krizo, družba posluje z dobičkom, kot pravi njen prvi mož tudi zato, ker so se držali strategije prevozov razsutih tovorov. USPEŠNO V prvih devetih mesecih ima Splošna Plovba (SP) Portorož dobrih 19mio€ čistega dobička, prihodki so dosegli 107mio€. Ker rezultati poslovanja to dopuščajo, bodo zaposleni deležni tudi božičnice oziroma 13.plače v višini enega mesečnega prejemka in pol. Povprečna bruto plača v družbi sicer presega tri tisoč evrov. Rezultat, ki ga dosegajo, za razliko od številnih podjetij, kjer stroške režejo tudi z zniževanjem števila zaposlenih, skrajševanjem delovnega časa in zniževanjem plač. so se rezanja v SP, kot pravi njen prvi mož Egon Bandelj, lotili že ob zadnji krizi v ladijskem prevozništvu in jih do aktualnega poslabšanja razmer v svetovnem gospodarstvu držali pod nadzorom. Zdaj posebnih ukrepov na tem področju ne našrtujejo. V upravi Splošne Plovbe je sicer zaposlenih 70 ljudi, na njenih 21 ladjah pa se skozi leto zvrsti še 760 članov posadk.
www.zurnal24.si
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Nov 30, 2009 7:27 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:36; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Tor Nov 24, 2009 11:32 pm

TOP 10 NESREČ

/13/...med 10 največjimi svetovnimi nesrečami, so tudi 4 takšne, ki so bile povzročene z ladjami in drugimi plovili na morju ter še vedno vzbujajo našo zaskrbljenost, saj bi se v lanskem letu, lahko zgodila blizu Rovinja, prava ekološka katastrofa v Jadranskem morju, ki bi nedvomno lahko ogrozila tudi našo obalo in življenje v njem: Embarassed

Najdražje nesreče v zgodovini

Predstavljamo vam nekaj najdražjih nesreč, ki so se zgodile po svetu v novejši zgodovini. Gre za nesreče, ki jih lahko finančno ocenimo, ker vključujejo materialno škodo in tudi z nesrečo povezane stroške, kot sta čiščenje in gospodarska škoda. Veliko od teh nesreč vključuje žrtve, katerih izguba je seveda neizmerljiva in neocenljiva, in zato ni všteta. Nesreča je definirana kot nezaželen in nesrečen dogodek, ki se zgodi nenamerno, za posledico pa ima škodo, poškodbo ali izgubo. Namerna dejanja, kot so vojna, terorizem ali naravne katastrofe, se ne pojmujejo kot nesreče in zato niso vključene v ta seznam.

PRESTIGE 3.)

13. novembra 2002 je naftni tanker Prestige plul ob španski obali s 77.000 tonami surove nafte, ko je med nevihto počil eden izmed dvanajstih tankov. Zaradi bojazni, da bi se ladja potopila, je kapitan na pomoč poklical španske reševalce v pričakovanju, da bodo pomagali ladjo odvleči v pristanišče. Vendar pa so ga lokalne oblasti prisilile, da se je oddaljil od obale. Kapitan je nato na pomoč poklical francoske in portugalske oblasti, vendar so ga tudi oni odvrnili od njihove obale. Ker se je nevihta medtem še bolj razdivjala, se je tanker prelomil na pol, pri čemer se je v morje razlilo 20.000 milijonov litrov nafte. Celotni stroški čiščenja te žalostne ekološke nesreče so znašali 12 milijard dolarjev. http://news.bbc.co.uk/media/images/38491000/gif/_38491055_oil_taker_sinking_info2300.gif http://www.swedetrack.com/prestige.jpg
http://www.n24.de/media/_fotos/3panorama/2008_9/juli_8/080717_2/tanker/prestige_dpa_gr.jpg
http://www.itopf.com/information-services/data-and-statistics/case-histories/images/casehist_prestige.JPG http://www.cnes.fr/automne_modules_files/standard/public/p4965_b7a0393e2f150fdd2feab5e3800140a3prestige_p.gif http://www.spiegel.de/img/0,1020,224225,00.jpg http://bloximages.chicago2.vip.townnews.com/billingsgazette.com/content/tncms/assets/editorial/6/46/ff0/646ff0f7-089b-5c2d-950c-1942d4b19866.preview-300.jpg
http://www.wired.com/news/images/full/oil_000c7_f.jpg http://media.thestar.topscms.com/images/60/ac/5d482cc14f16b2c4b1737194b080.jpeg
http://news.bbc.co.uk/nol/shared/spl/hi/pop_ups/02/europe_prestige_tanker_oil_spill/img/1.jpg http://www.alfredyaghobzadeh.com/upload/pics/LARGE/NAT00533.jpg http://www.solarnavigator.net/images/submarine_robot_arm.jpg http://www.ifremer.fr/cersat/en/news/2002/Dec/prestige/images/carte.jpg http://www.ierworld.com/images/500_Oil%20Spill%20Cleanup%20-%20Spain%20%28Prestige%20Tanker%29.jpg

ALPHA 5.)

3.4 milijarde dolarjev - Eksplozija naftne vrtalne ploščadi Alpha je bila najhujša morska naftna katastrofa. V času, ko je bila največji dobavitelj nafte na svetu, saj so dnevno načrpali 317.000 sodčkov nafte, so 6. julija 1998 tehnični delavci pri redni kontroli pregledovali tudi varnostne zaklopke, ki so bile bistvena preventiva pred nevarnim plinom. Žal so pri tem naredili napako in od stotih pregledanih zaklopk eno pozabili namestiti nazaj na svoje mesto. V dveh urah po ponovnem zagonu črpanja nafte je prišlo do plinske ekplozije in 90 meterska ploščad se je spremenila v ognjeno bakljo. Pri tem je umrlo 167 delavcev, nastalo pa je za 3.4 milijarde dolarjev škode.
http://ndd.svarog.org/ndd_images/naftna_ploscad_piper_alpha_1988.jpg http://www.open.ac.uk/T206/photos/210354-1f1.3.jpg http://news.bbc.co.uk/olmedia/440000/images/_441520_piperalpha300.jpg

EXXON VALDEZ 6.)

2.5 milijardi dolarjev - Razlitje nafte, ki jo je prevažal tanker Exxon Valdez ni bilo eno večjih, vendar pa eno dražjih zaradi oddaljenosti lokacije nesreče. Le-ta se je zgodila v morski ožini "Prince William Sound", ki je bila dostopna le z helikopterjem in čolnom. 24. marca 1989 se je v morje razlilo 10.8 milijonov litrov nafte, ker je kapitan zapustil krmilo in se je tanker zaletel v greben. Čiščenje je družbo Exxon stalo 2.5 milijardi dolarjev.
http://images.google.si/imgres?imgurl=http://news.bbc.co.uk/media/images/38491000/gif/_38491055_oil_taker_sinking_info2300.gif&imgrefurl=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2491451.stm&usg=__jUzxBadly6RPM8s9WaTj170sMf8=&h=380&w=300&sz=22&hl=sl&start=1&um=1&itbs=1&tbnid=Yth_aamdgOQ1yM:&tbnh=123&tbnw=97&prev=/images%3Fq%3DTANKER%2BPRESTIGE%26um%3D1%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26sa%3DX%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26channel%3Ds%26tbs%3Disch:1
http://images.google.si/imgres?imgurl=http://news.bbc.co.uk/media/images/38491000/gif/_38491055_oil_taker_sinking_info2300.gif&imgrefurl=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2491451.stm&usg=__jUzxBadly6RPM8s9WaTj170sMf8=&h=380&w=300&sz=22&hl=sl&start=1&um=1&itbs=1&tbnid=Yth_aamdgOQ1yM:&tbnh=123&tbnw=97&prev=/images%3Fq%3DTANKER%2BPRESTIGE%26um%3D1%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26sa%3DX%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26channel%3Ds%26tbs%3Disch:1
http://www.spokesmanreview.com/tools/story_breakingnews_pf.asp?ID=15454
http://rpitt.eng.ua.edu/Class/EffectsandFates/Module7/Module7_files/image014.jpg
http://www.catastrophemap.com/images/exxon.gif http://ootp.files.wordpress.com/2009/03/20-years-ago-exxon-valdez_0903221.png?w=600&h=397
http://media.canada.com/133a26b3-7939-4ba4-b93e-0c570ecf1751/valdez.jpg
http://media.publicbroadcasting.net/kplu/newsroom/images/3083888.jpg http://thenextmag.files.wordpress.com/2009/05/exxon_valdez_0323.jpg http://diepresse.com/images/uploads/2/e/a/426730/exxon_valdez_120081030181726.jpg
http://advocacy.britannica.com/blog/advocacy/wp-content/uploads/grebe-oil-spill.jpg http://marinesciencetoday.com/wp-content/uploads/2009/03/exxon-valdez-oil-spill-affected-areas-source-exxon-valdez-oil-spill-trustee-council.bmp
http://www.treehugger.com/wxxon-valdez-oil-spill-photo.jpg http://www.ufz.de/data/oil_spill11162.jpg http://symonsez.files.wordpress.com/2009/03/valdez-otter.jpg http://media3.washingtonpost.com/wp-srv/photo/gallery/090415/GAL-09Apr15-1887/media/PHO-09Apr15-158283.jpg
http://images.ctv.ca/gallery/photo/exxon_anniversary_090324/image0.jpg

TITANIC 10.)

150 milijonov dolarjev - Potop Titanika je verjetno najbolj znana nesreča na svetu, vendar komaj ena najdražjih. Kot je znano, se je 15. aprila leta 1912 Titanik, ki je takrat veljal za najbolj luksuzno ladjo svojega časa, potopil na svoji prvi plovbi, ker se je zaletel v ledeno goro. Pri tem je več kot 1.500 ljudi izgubilo življenje. Izgradnja ladje je stala 7 milijonov dolarjev oz. današnjih 150 milijonov dolarjev.
http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/najdrazje-nesrece-v-zgodovini.html

TURŠKA LADJA

http://24ur.com/novice/svet/video-simulacija-katastrofe.html http://24ur.com/goreca-turska-ladja.html
http://24ur.com/novice/svet/ogenj-pod-nadzorom.html
http://24ur.com/novice/svet/goreca-ladja.html

DFDS LISCO GLORIA

Eksplozija na Latvijski ladji

Na Latvijski ladji - trajektu Lisco Gloria, ki je plul iz Nemškega pristanišča Kiel proti Latvijskemu mestu Klaipeda se je pripetila eksplozija, zaradi katere je zagorela vsa ladja. Reševalci so uspeli rešiti preko 200 potnikov in članov posadke.
http://www.vecer.com/clanek2010101505584745

CARNIVAL SPLENDOR

Več tisoč potnikov obtičalo sredi morja Luksuzno križarko je zajel požar, zaradi česar je obtičala več kot 90 kilometrov pred mehiško obalo. Na njej pa je 4500 ljudi, ki sedaj čakajo, da jih bodo prepeljali nazaj na kopno. 290-metrska ameriška luksuzna križarka Carnival Splendor je zaradi požara v strojnici obtičala več kot 300 kilometrov od San Diega in okoli 90 kilometrov od mehiške obale. 3300 potnikov in 1200 članov posadke pa je ostalo brez klimatskih naprav, tople hrane in vode. Ranjen po prvih navedbah naj ne bi bil nihče. Križarka Carnival Splendor Zaradi ognja, ki so ga pogasili po približno treh urah, je prišlo do tolikšnih poškodb ladje, da slednja ni več mogla nadaljevati potovanja. Predstavniki podjetja Carnival Cruise Lines, ki je del največjega podjetja za križarjenja na svetu Carnival Corp, so sporočili, da poskušajo potnike spraviti domov, kot je le mogoče hitro. Križarka Carnival Splendor 3300 potnikom bodo povrnili vse stroške. Na pomoč se jim je že odpravila ameriška vojaška ladja na jedrski pogon Ronald Reagan. Z nje pa že s helikopterji na križarko dovažajo hrano, vodo in ostale potrebščine. Carnival Splendor je svoje potovanje začela v nedeljo v Long Beachu v ameriški zvezni državi Kaliforniji, namenjena pa je bila do Caba San Lukas v Mehiki. Po poročanju BBC so organizatorji potovanja že zagotovili, da bodo potniki dobili povrnjen ves denar, ki so ga vplačali za potovanje.
http://24ur.com/clanki-spored/vec-tisoc-potnikov-obticalo-sredi-morja.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Nov 09, 2010 11:46 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Sre Dec 09, 2009 10:59 pm
Naslov sporočila: Splošna Plovba d.o.o. Portorož

KRIZA KRIZ

/13/...razmere se v pomorskem transportu očitno samo še bolj zaostrujejo: Embarassed

Ladjarje čakajo težki časi

Čeravno se približno 80% globalne trgovine opravi na morju, čakajo ladjarje težki časi, zaradi povečanega števila ladij ter padcev vozarin pod pritiskom gospodarske krize, je bila ena od ugotovitev Združenih narodov v letnem poročilu. V letnem poročilu o pomorskem prometu v letu 2009 UNCTAD ugotavlja, da je obseg mednarodne pomorske trgovine v letu 2008 povečan za 3,6% na rekordnih 8,17 mrd ton. Rast v tem letu je bila manjša, kot v preteklem letu 2007. Proti sredini leta 2009 smo se srečali tudi z delnim izboljšanjem in nekje okoli 40% realizacijo, kot na vrhuncu v leta 2008, je sporočil UNCTAD. Medtem pa vozarine zelo nihajo in prinašajo za države v razvoju, ki so odvisne prav od te trgovine, še veliko neznank. Strožji pogoji kreditiranja zaradi globalne finančne krize in padec povpraševanja za blagom in prevozniškimi storitvami, so prispevali k rasti pomorskega transporta v letu 2008. Tudi zaradi velikih zalog v oskrbovalni verigi, je preprečen padec v kontejnerskem prevozu, katerega obseg je koncem leta 2008 naglo padel, so zaključili v UNCTADu. To situacijo še bolj poslabšuje dejstvo, da se je v obdobju padca trgovinskega povpraševanja, razširila tudi svetovna trgovinska flota, posebej zaradi danih naročil, ki so bila pred finančno krizo, se omenja v poročilu od januarja leta 2008 do sredine leta 2009. Agencija Združenih narodov vsako leto objavlja detajlni pregled situacije v pomorskem prometu v posamezni regiji, tako so v tem letu izbrali Afriko, katera je kljub veliki finančni krizi, uresničila v preteklem letu, rast obsega pomorskega prometa v višini okoli 5,1%. http://business.hr/hr/Naslovnica/Ekonomija/Teska-vremena-cekaju-brodare
http://www.unctad.org/en/docs/tdr2009_en.pdf http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2004_2009/documents/pr/574/574941/574941sl.pdf
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2007:256:0062:0065:SL:PDF http://www.fpp.uni-lj.si/~perkovic/Pomorski_Inf_Sistemi/Gradivo/PEA_Cirkovic_diploma.pdf
http://baza.svarog.org/pomorstvo/izbira_zastave.php
http://www.ds-rs.si/dejavnost/posveti/LukaKoper_010305/LukaKoper.pdf http://markopavliha.blog.siol.net/category/pomorstvo/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 15 Dec 2013 14:57; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Sob Dec 12, 2009 2:57 pm

PLINSKI TERMINALI I

/13/...včasih je bilo preoblematično že samo opozoriti na delovanje in škodljive emisije, ki ga še povzroča termoelektrarna v Monfalconu - Tržič in termoelektrarna v Plominu, ki je uporabljala tudi radioaktivni premog iz rudnika Raša, katerih vplivi za zdravje, niso bili v resnici nikoli v celoti pojasnjeni. Posebej tudi zaradi pojavnih oblik nekaterih atipičnih bolezni v Slovenski Istri, ki bi se naj, zaradi ugodne mediteranske klime in prehrane, nikoli ne pojavile. Skrb za čistejše okolje je naloga nas vseh, posebej še za tisti del, ki ga z vso odgovornostjo zapuščamo nič hudega slutečim zanamcem: Embarassed

PLOMIN

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Dimnik_Plomin.JPG

MONFALCONE

http://eper.ec.europa.eu/eper/facility_details.asp?year=2001&countrycode=EU15&id=187476
http://www.a2a.eu/gruppo/cms/a2a/en/investor/press_releases/year_2009/documenti_html/cs_160409_scissione_eon_en.html2006

MORSKO OKOLJE

Vplivi plinskih terminalov na morsko okolje Mnenje o študiji družbe 'Terminal Alpi Adriatico S.r.l.' Terminale Offshore di Rigassificazione di GNL e Condotta a Mare - Golfo di Trieste, Studio di Impatto Ambientale, Sintesi non Technica ImageV tej prvi fazi so študijo preleteli prof. dr. A. Malej, prof. dr. J. Faganeli in doc. dr. V. Malačič. Tukaj je zapisano njih skupno stališče. Kratice: MBP-NIB: Morska biološka postaja Nacionalnega inštituta za biologijo (Piran, Slovenija) OGS: Istituto Nazionale di Geofisica e Oceanografia Sperimentale (Prosek, ali Prosecco, Italija) Splošni komentarji:
1. Pri predstavitvi investitorja, skupine Endessa, kamor sodi Endesa Italia S.p.A., ki je ustanovila družbo Terminal Alpi Adriatico S.r.l. za postavitev plinskega terminala (terminalov) v Tržaškem zalivu, manjkajo naslednji pomembni podatki:
* Pri koliko plinskih terminalih LNG po svetu, še posebej v Evropi, je skupina Endesa sodelovala pri projektiranju, gradnji ali vzdrževanju terminala s kapaciteto predlaganega v Tržaškem zalivu (8 milijard Sm3/leto, ali preko 900000 Nm3/h)? Kot je razbrati iz predstavitve investitorja, so vsi navedeni terminali v Španiji (v gradnji 415000 Nm3/h, 75000 Nm3/h in projektiranju 150000 Nm3/h), ter delovanju v Italiji (La Spezia) bistveno manjših kapacitet (privzeli smo pretvorbo 1 Nm3 = 1,056 Sm3).
* Koliko plinskih terminalov po svetu je navedena družba postavila na morje? V priloženem gradivu ni niti eden na morju, kvečjemu se nahajajo na kopnem blizu izlivnega ali obalnega področja. Kljub obilnim referencam s področja distribucije in proizvodnje energije podjetja Endesa v primeru nadaljnjega pomanjkanja zgoraj navedenih podatkov dobi opazovalec vtis, da navedena družba namerava prvič postaviti do sedaj zanjo največji plinski terminal v tako občutljivem, plitkem in zaprtem območju, kot je Tržaški zaliv. Če pa je družba že postavila tako obsežen terminal (na morju), kot ga namerava, potem se ne zna ustrezno predstaviti.
2. Investitor omenja, da upravlja z 976 MW električno centralo v Tržiču (Monfalcone), ki deluje na gorilno olje in premog (str. 5) in da jo bi želel dopolniti ('repowering') z LNG, pri čemer naj bi porabili okoli 6 milijard Sm3 v letu 2010 (str. 4). Pri tem ni navedel, koliko gorilnega olja in premoga sedaj na leto porabi centrala v Tržiču in koliko ga morda pridobi s pomorskim prometom. V primeru, da danes pridobiva potrebno gorivo po kopnem, bi instalacija plinskega terminala pomenila zagotovo večjo gostoto pomorskega prometa v Tržaškem zalivu, ki bistveno vpliva na ribištvo in biotope v zalivu.
3. Investitor ni podal vplivov na okolje podmorskega plinovoda (12 km) na morskem dnu, ki povezuje terminal na morju s kopnim. Plin v cevi bo hladnejši od morskega okolja in bo v neposredni bližini cevi zato zgostil vodno maso in povzročil pridneni gostotni tok, ki bo lahko spremenil cirkulacijske razmere, kar bi bilo treba preučiti. Podobna ugotovitev velja v neposredni bližini plinskega terminala na morju, kjer pa je uporabljen izjemno velik pretok morske vode (4 x 7600 m3/h), ki bistveno presega pretoke vseh merjenih fekalnih in industrijskih izpustov v Tržaški zaliv (okoli 4200 m3/h). Zaradi tako velikega pretoka je seveda vpliv terminala na ohlajevanje morske vode manjši, kot bi bil sicer, vendar tudi ta vpliv ni pravilno proučen. Tako npr. ni omenjena globina, v kateri naj bi se ta morska voda v vodnem stolpcu tudi nahajala (v vzgonsko nevtralni plasti) po izpustu iz cevi premera 1 m na morskem dnu, kjer se advekcijsko širi z morskimi tokovi.
4. V študiji je presoja o vplivih na morsko okolje izredno skopa. Prisoten je namreč problem kloriranja ogrevalne morske vode za preprečevanje nabiranja morskih organizmov v izmenjevalnikih toplote, ki ga je predlagatelj terminala sicer navedel (koncentracija Cl2 naj bi bila 0,2 mg/l). Potrebna bi bila študija, ki bi ta problem celovito obravnavala s kemijskega stališča (npr. obstojnost vmesne kemijske spojine v morju, HClO, morebitna uporaba dražje klorovodikove kisline (varrechina)). Seveda bi ta problem moral biti obravnavan z okoljskega stališča (vpliv na združbe v okolici izpusta). Podobno čiščenje toplotnega izmenjevalnika uporabljajo na termocentrali v Tržiču (Monfalcone). Za tovrstno kloriranje je okoljska študija v letih 1994-1995, ki je bila narejena za zaliv Panzano ob predlogu za gradnjo plinskega terminala v Tržiču, pokazala, da ima uporabljena klorirana morska voda, ki je v tistem primeru ogreta in se širi po morski gladini z gostotnimi in drugimi tokovi, praktično uničujoč vpliv na združbe. Prav tako se predlagatelj ni poglobil v vpliv anodne zaščite kovinskih delov na morsko okolje, ki so v stiku z morskimi tokovi za preprečevanje korozije zaradi galvanskih tokov. Predlagatelj je navedel aluminijaste palice, ki naj bi bile umeščene v sistem, vendar niso navedli ocene vpliva teh na okolje, prerdvsem na ribištvo.
5. Investitor se v študiji ukvarja z ocenami vplivov terminala na okolje v obdobju njegovega obratovanja. Vendar se ne ukvarjajo z vplivi na okolje v drugih primerih, kot so:
* Faza gradnje.: Čeprav predlagatelj priznava (pog. 6.2.2, str. 40), da v fazi gradnje lahko pride do motnega oblaka resuspendirane snovi, pa zanika pomen tega problema s trditvijo, da v bližini ni industrijskih obratov, ki bi vplivali na onesnaženje sedimenta in da zato tudi širjenje sedimenta ob resuspenziji ni problem v morskem okolju. Poudariti je treba da bodo obsežna gradbena dela pokrivala območje najmanj 300 m x 150 m (predvidene dimenzije objekta so 273 m x 109 m) in da bodo takrat potekala tudi obsežna dela, ki bodo posegala v morsko dno. Investitor ni nikjer zapisal, koliko morskega sedimenta naj be se tedaj privzdignilo (resuspendiralo) v vodni stolp, niti ni navedel, kako je ta sediment onesnažen. Nasprotno mnenju predlagatelja, so obsežne meritve, opravljene z italijanskimi in slovenskimi strokovnjaki, pokazale prisotnost živega srebra in drugih težkih kovin. Ti so skozi stoletja, pretežno v obdobju Avstroogrske monarhije, prihajali iz nekdanjega rudnika živega srebra v Sloveniji (v Idriji) in nekdanjega rudnika svinca in cinka Italijiji (Rabelj, blizu mejnega prehoda Predil, pri kraju Tarvisio). Te strupene snovi so z rečnim sistemom prišle v spodnji tok reke Soče (Isonzo), katera jih je prinašala v Tržaški zaliv in so se nabirale na morskem dnu. Resuspenzija tega materiala je lahko škodljiva za okolje, zagotovo bi imela opazen čezmejen vpliv, saj bi oblak resuspendirane snovi morski tokovi prenašali čez mejo, ki je samo 1 km oddaljena od predvidenega objekta in bi se nahajali tako po slovenski, kot italijanski strani zaliva. Poleg tega so bile izmerjene tudi druge škodljive kemične substance (npr. PAH, (po italijansko IPA), PCB-ji in pesticidi) v sedimentu, kar je celo predlagatelj projekta zapisal na drugem mestu študije (pog. 5.3.4, str. 30) in se ni ukvarjal s tem problemom dviga onesnaženega sedimenta ob gradbenih delih. Poleg tega bo v fazi gradnje položen 12 km cevovod – tudi ob njegovi postavitvi bo prišlo do resuspenzije onesnaženega sedimenta. Sediment v skorajda celotnem Tržaške zalivu je onesnažen z živim srebrom (Applied Geochemistry, 16, 2001, 541-558), z vrednostmi preko 0.5 ppm nekaj milj severno od slovenske obale zaliva in z vrednostmi okoli 1-2 ppt na legi terminala v osrednjem delu zaliva, ter celo preko 10 v okolici izliva reke Soče, kjer bo potekal plinovod po morskem dnu (sl.
5.1.a v študiji predlagatelja) do točke na kopnem. Kot kontaminirano se obravnava vse, kar ima vrednosti nad 0,2 ppm. Študije za horizontalno porazdelitev drugih težkih kovin v sedimentu Tržaškega zaliva pa še niso bile opravljene.
* Faza po obratovanju plinskega terminala. Investitor ni zapisal, čemu bi naj bila namenjena lokacija po obratovanju plisnkega terminala. Tudi ni zapisal predvidenega števila let obratovanja.
6. Predlagatelj ni omenil problemov obratovanja tako enega, kot drugega terminala v primeru masovnega pojavljanja meduz in rebrač (npr. Rhizostoma, Aurleia aurita, Aequorea, Ctenophora) in sluzi (po italijansko muccilagine). Oba terminala uporabljata morsko vodo za evaporacijo in ogrevanje tekočega plina. Znani so primeri prekinitev obratovanj elektrarn na Japonskem in na Švedskem (npr. Oskarshamn, avgust 2005), kjer so sicer uporabljali morsko vodo kot hladilni medij. Vendar problem ostaja prisoten tudi v primeru uporabe morske vode za ogrevalni medij. Tudi v Sredozemskem morju so podobni primeri: 'Israel Electric' letno porabi več kot 50,000 USD za čiščenje cevi na eni hidrocentrali, katere delovanje je je blokirano zaradi meduz v tamkajšnjem morju (Rhopilema, ki je sorodnica Rhizostoma, katera je prisotna v Tržaškem zalivu).
7. Predlagatelj terminala se v celoti sklicuje na italijansko zakonodajo. Pri tem zanemarja mednarodne akte, priporočila in pravila Evropske unije. Zagotovo sem sodi tudi t. im. 'Marine Strategy', ki jo je Evropska komisija že dostavila v obravnavo v evropskem parlamentu. Ta strategija bo zelo verjetno veljala že ob pričetku obratovanja morebitnega terminala. Omeniti seveda velja UNCLOS (United Nations Convention on the Law of the Sea), ki obravnava tudi 'artificial structures' na morju. Prav tako sta Italija in Slovenija podpisnici t. im. 'Barcelonske konvencije' (UNEP, MAP), oz. 'Convention for the Protection of the Marine Environment and the Coastal Region of the Mediterranean and its protocols'.
8. Čezmejni vpliv morebitnega plinskega terminala na morju v Tržaškem zalivu je predlagatelj prikazal na sl. 6.4, kjer je razvidno, da morska voda, ki je ohlajena bolj kot za 0,1 stopinje, seže več milj južno od meje v slovenske vode. Predlagatelj je zanemaril disperzijo vodne mase tudi ob mirnem vremenu s šibkimi vetrovi. Takrat je pomembna prisotnost osladkane vodne mase reke Soče, katere vpliv je bil dokazan s skupnimi italijansko-slovenskimi meritvami v letih 1992-1993 (EU projekt Paloma) ter 2002-2003 (projekt ADRICOSM). Osladkana vodna masa spremeni cirkulacijski režim, tudi v globljih delih vodnega stolpca (Physical Oceanography of the Adriatic Sea, 'Gulf of Trieste', Kluwer, 2001). Poleg tega je predlagatelj zanemaril disperzijo zaradi plimovanja, ki ni ravno zanemarljiva, saj dosežejo v osrednjem delu zaliva amplitude tokov tudi 10 cm/s (N. Cimento, 23 C, 4, 365-382). Poleg tega so ravno na območju potencialnega terminala bile opravljene meritve tokov v letih 1951-1954 s strani italijanskih strokovnjakov (Boll. della Societa Adriatica di Scienze, 65, 23-35, 1981), na tako imenovanem območju 'C', ki jasno kažejo na residualne morske tokove pribl. jakosti 5 cm/s (slika 5) od območja 'C' (lokacije terminala) proti jugozahodu in jugovzhodu, v slovenske vode. Najsodobnejše numerične simulacije in opazovanja ne potrjujejo zastarelih ugotovitev o cirkulaciji v nasprotni smeri urnega kazalca, ki jih navaja predlagatelj (pog. 5.2.1.2, str. 27) in katera naj bi se nahajala v zalivu po celotnem vodnem stolpcu, od vrha do dna. Recentne numerične simulacije klimatske cirkulacije (MBP-NIB) kažejo v površinskem sloju prisotnost vrtincev v smeri urnega kazalca spomladi, cirkulacijo (ne vrtinca) v nasprotni smeri pa jeseni. Pozimi, ob burji, je v površinskem sloju prisoten izhodni tok, ki tudi prečka zaliv od slovenske proti italijanski strani. Tedaj je v globini okrepljen vhodni tok v zaliv. Italijanski strokovnjaki na OGS so se nedavno ukvarjali s simulacijami ob prehodnem vremenu in so dobili podobno cirkulacijsko sliko med burjo kot na MBP-NIB in so opazili relaksacijsko cirkulacijo v površinskem sloju v dnevih po burji v smeri urnega kazalca, ki pa ne seže pretirano v večje globine. V primeru južnega vetra pa cirkulacija v nasprotni smeri urnega kazalca sploh odpade. Seveda pa je čezmejni vpliv onesnaženja z dušikovimi oksidi prisoten tudi v atmosferi ob zahodnih (lebič, ali Lebiccio) in severnih vetrovih (Tramontana). Za študijo vplivov plinskega terminala bi bilo potrebno izvesti poglobljeno ločeno cirkulaciijsko študijo s sodelovanjem strokovnjakov na obeh strani meje v Tržaškem zalivu. http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=43&Itemid=9 http://buoy.mbss.org/doks/Mnenje_NIB-MBP_2_terminal.pdf 2007

Tržačani podpirajo plinski terminal

Dobra polovica, 52 odstotkov Tržačank in Tržačanov podpira kopenski plinski terminal pri Žavljah. To izhaja iz javnomnenjske raziskave, ki jo je izvedla družba SWG (njeni naročniki so tudi veliki italijanski časopisi) po nalogu naravovarstvenega združenja Legambiente. Slednje nasprotuje gradnji uplinjevalnika, a je sebi nenaklonjeno raziskavo vseeno objavilo. Če bi se to pripetilo komu drugemu, bi najbrž takšno nenaklonjeno raziskavo dobesedno skril, kot je to v navadi v Italiji, predvsem ko gre za predvolilne ankete, ki jih delajo politične stranke. Več kot 70 odstotkov intervjuvancev odklanja morski uplinjevalnik, ki ga načrtuje španska družba Endessa, medtem ko je projekt za kopenskega predstavila družba Gas Natural. Iz ankete na splošno izhaja, da so ljudje zelo površno informirani o pozitivnih in negativnih učinkih plinskih terminalov, 80 odstotkov anketirancev, ki pozna zadevo in z njo povezane probleme, pa bi želelo aktivno sodelovati pri postopku za terminale. Zelo majhen odstotek pozna stališča, ki so jih o terminalih zavzele lokalne uprave, kot so občine in deželna vlada. Da smo vsi krvavi pod kožo priča podatek, da velika večina tistih, ki podpira kopenski terminal, računa, da bo od tega imela konkretne osebne koristi, začenši z dejstvom, da bo plačevala nižje račune za plin. Na drugem mestu so pozitivni učinki, ki bi jih terminal imel za zaposlovanje ljudi, šele na tretjem in s tem na zadnjem mestu pa je skrb za okolje. http://razgledi.net/blog/2008/09/01/prejeto-pripombe-na-projekt-plinskih-terminalov/
http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/cpvo/trzaski_terminal.pdf

Plinski terminal v Kopru dviga prah Vloga za gradnjo terminala vložena 26. julij 2007 Nemška družba TGE Gas Engineering je kljub mnogim nasprotovanjem na ministrstvo za gospodarstvo vložila vlogo za gradnjo plinskega terminala v Kopru. Vloga predstavlja prvi korak v vrsti potrebnih formalnih in neformalnih presoj, ki bi Nemcem omogočile postavitev objektov za raztovarjanje, skladiščenje ter uplinjanje utekočinjenega plina. Po njihovem mnenju bo predlagana rešitev zagotavljala varovanje okolja, omogočila nova visoko zahtevna delovna mesta, vzporedno pa pospeševala odpiranje novih študijskih in raziskovalnih programov na področju nizkih temperatur. Poleg tega v TGE-ju poudarjajo, da bo projekt prispeval tudi k stabilnosti slovenskega energetskega sistema. TGE napoveduje širok družbeni dialog Vloga je šele prvi korak k izgradnji terminalov, ki so v preteklosti že doživeli precejšnje nasprotovanje. TGE zato v mesecih po odločitvi ministrstva napoveduje tudi širši proces družbenega dialoga. Presoji za odgovor na njeno vlogo za energetsko dovoljenje bo sledila še vrsta drugih, prostorskih in okolijskih. Koprska občina in Umanotera proti terminalu Odklonilno stališče koprske občine do gradnje plinskega terminala na območju koprskega pristanišča ostaja nespremenjeno. Kot je znano, terminalu v Kopru že nekaj časa ostro nasprotuje koprski župan Boris Popovič, ki meni, da v Kopru ni prostora za tak terminal. Terminalom načeloma nasprotuje tudi fundacija za trajnostni razvoj Umanotera, v Zvezi ekoloških gibanj pa projekt načeloma podpirajo, saj raje vidijo tovrstno plinsko elektrarno kot pa morebitni drugi blok elektrarne Krško. Kovač: Projekt z vidika okoljevarstva ni vzdržen TGE je o nameri že obvestil tudi Luko Koper, ki pa zaradi pomanjkanja informacij še ni dala komentarja. Komentiral pa ga je ekonomist Bogomir Kovač, za katerega je projekt z gospodarskega vidika zagotovo poslovna priložnost, z vidika okoljevarstva in siceršnjih razvojnih možnosti pa ni vzdržen. O gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in v Žavljah razmišljajo tudi v sosednji Italiji, terminal v Kopru pa naj bi bil za razliko od tistega v Žavljah med najsodobnejšimi na svetu.
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/plinski-terminal-v-kopru-dviga-prah/74204 2008

V soboto, 23.08.2008, smo se ob 10. uri v Bertokih pri Kopru sestali predstavniki nevladnih organizacij iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki so vključeni v Mednarodno nevladno organizacijo ALPE ADRIA GREEN, da uskladimo nasprotovanja načrtom za gradnjo plinskih terminalov, ki sta jih predstavili v Italiji Gas Natural Internacional v Žavljah (Trst) in Endesa v Tržaškem zalivu.

PRIPOMBE NA PROJEKT

Negativni vidiki: - Tveganje za prebivalstvo, onesnaževanje, škoda za ribištvo in marikulturo. - Kršitve evropskih direktiv. Glede plinskih terminalov, ki jih predlagata družbi Gas Natural Internacional v Žavljah v tržaški občini in Endesa na sredi Tržaškega zaliva, je Odbor za okolje slovenskega Parlamenta že ugotovil tveganje za nesreče kot tudi gotovost škode za okolje zaradi vnašanja tujih mikroorganizmov, ki škodijo ekosistemu zaliva in imajo takojšnje posledice za ribištvo in marikulturo. Poslanci, ki so bili informirani o rezultatih študije o čezmejnih vplivih na okolje dveh predlaganih terminalov v Trstu, so se opredelili proti gradnji obeh terminalov in so popolnoma podprli izvršni odbor, naj nadaljuje s svojim delom tako, da se prepreči gradnja obeh terminalov. Oba terminala imata namreč, glede na študijo, ki so jo opravili izvedenci in slovenske inštitucije, velik čezmejni negativni vpliv na okolje zaradi zgoraj navedenih problemov. Minister za okolje, g. Podobnik, je že izrazil nasprotovanje Slovenije v zvezi z obema načrtoma.
1). Kršenje evropskih norm glede postopka V.I.A. (ocena vplivov na okolje) in Aarhuške konvencije Italijanske oblasti so obšle evropske direktive o oceni vplivov na okolje in so prepozno obvestile Slovenijo kot obmejno državo ter niso omogočile svojim državljanom pravice do informiranosti, izražanja lastnih odločitev in pritožb, ki jih predvideva zakon 85/337/CEE. Slovenske oblasti pa so za isto tematiko te pravice garantirale. To izraža neenakopravnost v ravnanju do državljanov dveh držav članic EU pri izvajanju istih pravic glede na skupne interese in v istem obdobju. Iz tega postopka ocene vplivov na okolje je bila popolnoma izključena Hrvaška. Glede na to, da se ni upoštevalo državljanov v odločitvenih procesih, je bila kršena Aarhuška konvencija.
2). Ohlajevanje in onesnaževanje morske vode Napovedi o jakosti in obsegu znižanja temperatur v ozkem morskem pasu in onesnaževanje s klorom so podcenjene; upoštevane niso niti povezave z oceno vpliva tudi na mikroklimatske plasti, na morsko biocenozo in na potek tokov. Približna in podcenjena je tudi ocena dodajanja morske vode, ki je ohlajena za najmanj 5 stopinj in klorirana ( na dan preko 650.000 m3 z več kot 120 kg klora) , ki bi vplivala na fizično, kemično in biološko ravnovesje Tržaškega zaliva. Poročilo ne upošteva realnih značilnosti in oblike celotnega zaliva, njegove specifičnosti (Miljski zaliv), morskega dna, poteka tokov in specifičnih biocenoz. Sistemi hlajenja in balastne vode plinskih tankerjev predstavljata močno tveganje za prenos in širjenje škodljivih in patogenih mikroorganizmov (Harmful Acquatic Organism and Pathogens-HAOP). Poglabljanje morskega dna, kjer bi to bilo potrebno za pristop in zasidranje ladij, bi dvignilo in spravilo v obtok velike količine usedlin z močno koncentracijo strupov, ki so se nabrali v dveh stoletjih delovanja pristanišča in industrije v Tržaškem zalivu. Zaliv je v sredini onesnažen tudi s težkimi kovinami v prvih 90 centimetrih usedlin-še posebej z živim srebrom, ki so ga že v velikih količinah dobili v ribah in kar je v nasprotju z EU Mercury Strategy. Obstajajo velika nasprotja med študijami o vplivih na okolje in poročilih izračuna teh vplivov.
3. Varnostna tveganja Načrti ne navajajo značilnosti, velikosti in razsežnosti tveganj v slučaju nesreč, terorističnih napadov in še posebej eksplozij terminalov ali tankerjev zaradi eksplozivnih sredstev, ki so v tankerjih ali ki v njih pridejo. V tem smislu je treba poudariti, da v Italiji sploh ne omenjajo varnostnih ukrepov potrebnih pri že obstoječih rizičnih industrijskih objektih. Med temi je naftni terminal SIOT (najpomembnejši v Sredozemlju) s pripadajočimi skladišči; s tem se je obšlo vse evropske državne obstoječe veljavne uredbe. Popolnoma nemogoče je v tej situaciji razmišljati o vstavljanju novih tveganj, ki predstavljajo tako veliko uničevalno moč, kot so plinski terminali.
4). Militarizacija vod Tržaškega zaliva Značilnosti, razsežnosti, zagotovila in posledice potrebnega oboroženega nadzora (vojaško in zasebno) niso določene. Znašli bi se v situaciji, kjer bi bilo potrebno militarizirati cel severni del Jadranskega morja. To bi povzročilo neizbežne probleme z obmejnimi državami. Zagotovljeno bi moralo biti stalno patruliranje na morju tudi iz zraka –podnevi in ponoči. Vse to ima majhne možnosti hitrega reagiranja na napade, ki bi prihajali iz slovenske ali hrvaške obale. Možno bi bilo posredovanje s hitrimi vozili (motorni čolni, ki presežejo hitrost 50 vozlov in nosijo eksploziv visokega potenciala). Slovenija ne bi imela možnosti zagotoviti take gotovosti, potrebovala bi intervencijo italijanske vojaške mornarice, ki bi morala –da bi lahko ukrepala- prestopiti slovenske in hrvaške teritorialne vode. Stroški za zagotovitev varnosti teh struktur bi bili gotovo zelo visoki, iz načrtov pa ni možno razbrati, kdo bi jih pokril: potrebna bi bila stalna prisotnost specializiranih enot, ki bi preprečile napade na platformo terminala kot tudi napade podvodnih cevi in pod morjem ter zračne napade. Zato bi bile potrebne vsaj tri specializirane enote v stalni pripravljenosti.
5). Mednarodno širjenje škode in tveganja Tveganja in škode, ki bi eventuelno nastale kot posledica eksplozije na terminalih ali tankerjih ob obali, hlajenja in onesnaževanja morja (vpliv tudi na ribištvo, marikulturo in turizem), povečanje tudi prometa po morju, ki bi se razširilo tudi na vode in teritorij tako Slovenije kot Hrvaške. Kar se Slovenije tiče, je bil že evidentiran negativni vpliv terminalov in njihove dejavnosti in sicer: - varnost prometa po morju v Koper-Capodistia in iz Kopra-Capodistria tudi zaradi normalne prisotnosti tankerjev z nevarnimi tovori bodisi v Koper kot tudi v tržaško pristanišče - vpliv na zdravje Tržaškega zaliva, ki ga delijo tri države in vključuje vsa zaščitena obalna območja in ki so zaščitena na državni ter evripski ravni, - na morsko dno in turistično ekonomijo treh držav V fazi ocenjevanja je morebitna potrditev izgradnje plinovoda Gazprom Russia-Slovenia, kar bi v tem primeru pomenilo, da je gradnja dveh terminalov v Tržaškem zalivu nesmiselna. Pridržujemo si možnost dajanja dodatnih pripomb. Ob koncu, po vsem zgoraj navedenem, zahtevamo od Ministrstva za okolje in prostor, da izda negativno mnenje pri predvideni gradnji dveh terminalov za Gas Natural Internacional v Žavljah v tržaški občini in tistega, ki ga je predlagala družba Endesa na sredini zaliva. V nadaljevanju smo se dogovorili, da pripombe ob načtovani izgradnji plinskih terminalov v Italiji, posredujemo vsem trem Vladam in ministrom za okolje in prostor v Sloveniji in Hrvaškem. Pripombe bomo prav tako posredovali evropskemu komisarju ter EU parlamentu. Sprejet je bil sklep, da se dejavnost AAG razširi na vsa skupna področja v zvezi z okoljem. Naslednji sestanek po prejetju odgovorov na pripombe. Predsednik AAG: Vojko Bernard
http://razgledi.net/blog/2008/09/01/prejeto-pripombe-na-projekt-plinskih-terminalov/ 2009

Stališča AAG o plinskih terminalih s Sloveniji in soseščini Alpe Adria Green so na problemski konferenci 21.01.2009 predstavili stališča o gradnji plinskih terminalov v Jadranu Izjava za javnost Stališča AAG na problemski konferenci o plinskih terminalih v Sloveniji in njeni soseščini z dne 21.01.2009, ki je bila v Ljubljani v dvorani slovenskega svetovnega kongresa Na podlagi razprave na problemski konferenci AAG meni, da bi za razrešitev okoljevarstvenega spora glede predvidene gradnje plinskih terminalov bilo potrebno razmišljati o skupni energetski politiki med državami, ki si delijo isto morje (Slovenija, Hrvaška, Italija). Da bi preprečili sedanje in bodoče medsebojne spore pri uporabi energetskih virov v občutljivem Jadranskem zalivu, AAG meni, da bi bilo potrebno upoštevati naslednje prednostne točke: 1. Da bi vse tri obmejne države v najkrajšem možnem času sprejele državne energetske načrte na osnovi katerih bi se lahko načrtovalo skupno energetsko porabo za naslednjih dvajset do trideset let. Glavni del energetskih načrtov mora postati dogovor o izvedbi omrežij in napeljav za dostavo in oskrbo goriva (plin in nafta). 2. Za oskrbo goriva bi bilo potrebno dati prednost plinovodom, ker so le-ti manj onesnažujoči in predstavljajo manjše tveganje v primeru nesreč (tudi atentatov). V tem primeru je strateškega pomena izvedba plinovoda Nabucco (Turčija-Avstrija) ter južni tok (Rusija - Italija), katerega pa bi morali v Sloveniji trasirati po obstoječem plinskem omrežju v nasprotnem primeru pa predlagamo preusmeritev preko Avstrije v Italijo z odcepom v Avstriji za Slovenijo po obstoječem plinovodnem sistemu. 3. Eventualna rešitev, ki bi jo lahko predstavljali plinski terminali v Jadranskem morju, naj bi samo za določen čas zadovoljila potrebe po plinu do zaključka del na transevropskem omrežju plinovoda. Še v letu 2009 bo Italija imela svoj plinski terminal v Porto Tolle (izliv reke Pad), ki bo imel zmogljivost 8 milijard m3 plina na leto, Hrvaška pa namerava zgraditi podoben plinski terminal na otoku Krku, ki je lokacijsko zelo neprimeren. 4. Da bi se izognili povečanju števila plinskih terminalov v ozkem in plitvem zalivu severnega Jadrana in s tem tveganju za varnost in okolje, ki bi jo le-ti predstavljali, je potrebno priti do sporazuma med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Na osnovi tega se odloči, samo če je zares potrebna, gradnja še enega terminala, ki pa naj bi bila predvidena vsaj 15 km oddaljena od obal vseh treh obal (smatra se, da sta terminala v Porto Tolle in na Krku več kot dovolj, da zagotovita trenutne potrebe severne Italije, Slovenije in Hrvaške). 5. Potrebno je povečati pridobivanje energije iz obnovljivih virov (veter, fotovoltaika, biomasa) in to vključiti v državne energetske načrte vseh treh držav tako, da bi dosegle do leta 2020 20% celotne porabe kot to določa zakonodaja EU. 6. Obnovljivi viri energije morajo v celoti nadomestiti jedrsko energijo in odgovarjajoče razvojne programe (IT-SLO). 7. Da bi čimbolj ohranili naravo je potrebno dosledno upoštevati EU direktive. Ohranjevanje biotske raznovrstnosti, zaščita pokrajinskih vrednot itd., kar je osnova za delovna mesta v integralnem turizmu, ki eden redkih lahko ublaži odpuščanja v tej krizi. Prav tako je pomembno uresničiti dobre programe, ki bi omejili in zmanjšali obstoječo že nedopustno porabo energije. Zahvaljujemo se vsem strokovnjakom politikom in razpravljavcem, ki so sodelovali na tej konferenci in s tem pripomogli, da je konferenca v celoti uspela, čeprav brez predstavnikov ministrstev, predstavnikov ter poslanskih skupin parlamentarnih strank, ki so očitno potihem strinjajo z izgradnjo terminala v Kopru v izvedbi TGE. Z izgradnjo terminala so med drugim tudi ogroženi krajinska parka v Sečovljah in Strunjanu ter zdravilišče Debeli rtič. Vojko Bernard V MWS se načelno strinjamo in podpiramo sklepe konference. Pri tem pa dodajamo še naše pripombe: 1. Pri načrtovanju energetske politike bi moral biti bistveno večji poudarek posvečen varčevanju z energijo, kot je to bilo do sedaj in kot do navajajo sklepi konference. Pri porabi energije se očitno brez pomislekov oprijemamo vedno novim razvadam. Npr. od sprejema protikadilskega zakona so vsi gostilniški vrtovi opremljeni s plinskimi gorilniki, kot da bi cela Slovenija imela sredozemsko podnebje. Načrtovanje nove javne razsvetljave v občinskih planih prav tako nima meja. 2. Med obnovljivimi viri energije je v Sloveniji treba resno raziskati možnosti uporabe geotermalne energije in ji posvetiti bistveno več pozornosti. Ne pozabimo, da imamo v Sloveniji že sedaj več toplic kot pa mlinov na veter! 3. Zavzemamo se za varčevanje in avtonomno pridobivanje energije iz svojih virov, tako da bi čim večji delež energije vsak uporabnik pridobil sam brez rabe energije iz centralizirane proizvodnje in distribucije. To bi v praksi reševali s toplotnimi kolektorji in fotovoltaiko na lastnih strehah in zgolj z dokupom manjkajoče energije iz centralne distribucije. Podobno razmišljanje bi kazalo uporabiti tudi za varčevanje z vodo.
http://www.mountainwilderness.si/sl/novice-o-varovanju-narave/novice-v-letu-2009/stalisca-plinski-term-20090121

ZEG:

Ali je plinski terminal trgovina za NEK2 ? V zadnji številki revije Reporter smo lahko v intervjuju z gospodom Renzom Tondom, predsednikom Furlanije - Julijske Krajine prebrali, da Italijani nimajo težav s plinskimi terminali in da zanje tudi še niso slišali. V Zvezi ekoloških gibanj Slovenije-ZEG,nevladni okoljski organizaciji se s tem samo delno strinjamo, predvsem ko gre za varnostna vprašanja, pri okoljskih pa se ne strinjamo predvsem za gradnjo terminalov v Tržaškem zalivu, kjer je morje preplitvo in so vplivi v morje nesprejemljivi. Absolutno pa nasprotujemo pobudi gospoda Renza Tonda, da se katerakoli italijanska energetska asociacija vključi v gradnjo drugega bloka Krške nuklearke(NEK). Ob tem, ko gospod Franc Malečkar v svojem zadnjem prispevku v sobotni prilogi Dela iz dne 8.8.2009 navaja različne ocene okoljskih vplivov za terminal v Žavljah, ki ga je izdelala skupna slovenskih strokovnjakov, se v ZEG sprašujemo, ali so narejene podobne študije okoljskih vplivov tudi za načrtovano NEK2. Upravičeno menimo, da so te osnovne ocene že narejene in bilo bi prav, da se javnosti z njimi seznani. Na ta način, bi pokazali, da spoštujemo iste kriterije, kot to zahtevamo od Italijanov v primeru plinskih terminalov. Nasprotniki plinskih terminalov so namreč v večini goreči zagovorniki jedrskih central. Sprašujemo se, če bodo nekateri aktivisti povezani v skupini proti gradnji plinskih terminalov uprizorili podobne protestne akcije tudi proti izgradnji drugega bloka NEK. Začudeni smo nad nekaterimi poslanci in obalnimi lokalnimi aktivisti, ki s tako lahkoto umeščajo v Posavje, poleg obstoječe NEK še NEK2, gradnjo odlagališča za srednje in nizko radioaktivne odpadke (NSRAO), gradnjo vojaškega letališča za potrebe NATO pakta s področjem za odmetavanje bomb v neposredni bližini NEK, hidroelektrarno Brežice in Krško na Savi in še kaj bi se našlo. Ob tem razvoj turizma v regiji (Terme Čatež, ...), ki traja skozi celo leto, ne zaostaja za obsegom turizma na obali. Od istih poslancev bi pričakovali, da imajo enake kriterije za vse ljudi v Sloveniji in pričakujemo podoben protestni peš pohod gospoda Keka od Ljubljane do Krškega (mimo njegovega rojstnega kraja), kateremu se bomo člani ZEG z veseljem pridružili. Nerešeni problemi z lokacijo odlagališča za NSRAO med občino Krško in Brežice ter krajani, so že pokazali, da ni večinske sprejemljivosti za novo lokacijo še ene jedrske elektrarne, kar nam bo potrdil še ob vlade obljubljeni referendum. Razlika bo v tem ,da jedrski odpadki v Posavju bodo tam ostali še milijon let, ogrožali kvaliteto življenja in bivanja tamkajšnjih ljudi , medtem ko bo moč dotrajane obrate plinske elektrarne na obali demontirati in njih uporabiti za staro železo . Kot okoljska organizacija ne moremo dovoliti, da se segmentira slovensko prebivalstvo na privilegirano, katerim so na razpolago možni podatki (Koper) in drugorazredne za katere ni na voljo nobenih podatkov (Krško, Brežice). Umestno se je vprašati, zakaj Italija intenzivno vlaga v izgradnjo plinskih terminalov in tudi mednarodno zelo lobira pri načrtovanju novih. Ugotovili so, da z obstoječimi nimajo nikakršnih težav. Novih jedrskih elektrarn pa nočejo doma,zaradi nerešenih problemov z odpadki in nevarnostjo taljenja sredice ,ampak bi jih radi postavili pri butastih sosedih. Sosedje Italijani so že zdavnaj ugotovili, da so plinski terminali okoljsko bistveno bolj sprejemljivi kot nuklearna elektrarna. Ali gre sedaj za realizacijo tihega dogovora sklenjenega že v času prejšnje vlade ; Italijani nam plin, mi njim električno energijo iz nuklearne elektrarne? Kot okoljevarstvena organizacija smo odgovorni skrbno proučiti vse posege in okolje ter posledične vplive na okolje zato ponovno pozivam pristojne državne organe, da temeljito razmislijo o dolgoročnih posledicah, ki jih bodo takšne odločitve povzročila za državo in njene prebivalce. Ekološki pozdrav ! Predsednik ZEG-a Karel Lipič http://www.posavje.info/index.php?option=com_content&view=article&id=1472:zeg-ali-je-plinski-terminal-trgovina-za-nek2&catid=89:prejeli-smo

PETICIJA

Peticija kot ukor neodločeni oblasti Že prejšnja vlada je pod pritiskom javnosti, okoljevarstvenikov, lokalnih oblasti in politične opozicije, gradnji uplinjevalnikov na našem območju nasprotovala - sedanja vlada pa o vprašanju še vedno molči Marina Jelen, Slovenija, 04. 02. 2009 ob 5:24 Ta novica vsebuje video prispevek. Klikni sem za predvajanje. Zaključki mednarodne problemske konference na temo plinski terminali v Sloveniji in njeni soseščini, ki jo je organizirala mednarodna okoljska organizacija Alpe Adria Green v Ljubljani in o kateri smo že poročali, so privedli do Peticije »plinski terminal v Kopru in Tržaškem zalivu? Ne, hvala!«. Sestavila jo je koalicija nevladnih organizacij in posameznikov, ki seveda ostro nasprotujejo gradnji plinskega terminala in jo naslovila na Državni zbor, Državni svet in Vlado RS, pa tudi Svetu EU. Naj sprva ponovno na kratko obudimo trenutno stanje, ki je zapisano tudi v Peticiji. Prejšnja vlada je pod pritiskom javnosti, okoljevarstvenih organizacij, prizadetih lokalnih oblasti in tudi politične opozicije, načrtovanju plinskih terminalov v Tržaškem zalivu uradno nasprotovala. Sedanja vlada se do sedaj o tem vprašanju še ni izrekla, z ministrstva za gospodarstvo pa prihajajo skrb vzbujajoči namigi o možni izgradnji plinskega terminala tudi v Kopru. Plinska kriza med Rusijo in Ukrajino je namreč vnovič opogumila načrtovalce plinskih terminalov na našem območju. Pomembnosti vprašanja trajnostne oskrbe s pomembnimi energenti, vključno s plinom, se zavedamo prav vsi, a kljub temu ne moremo mimo strokovnih razprav in presoj, ki jih je spodbudila civilna družba. Te so dale jasen odgovor, in sicer da v Tržaškem zalivu ali Kopru ni izpolnjenih varnostnih, prometnih in okoljskih pogojev za varno obratovanje plinskih terminalov in pristajanje plinskih (NGL) tankerjev. Tržaški zaliv je kot že večkrat rečeno plitev, zaprt, njegova obala pa je gosto naseljena. Eden od pobudnikov peticije pa je tudi naravovarstvenik in slovenski jamar Franc Malečkar, ki se je odzval na naše povabilo in na kratko predstavil pobudo in namen peticije. Po njegovih besedah pomeni prav vsaka peticija nekakšno nestrinjanje oziroma izraža skrb državljanov nasproti tistih, ki so na oblasti. 50 tisoč pred dvema letoma zbranih podpisov proti plinskim terminalom v tržaškem zalivu so jasno izkazali takratni odnos ljudi do predvidene gradnje. Prav tako se je naša in tuja stroka izrekla proti gradnji uplinjevalnikov. Peticija je potemtakem opomin, že skoraj ukor oblasti, da se tako previdno in neodločno odziva na dogajanje na drugi strani meje, saj si tudi tamkajšnji okoljevarstveniki želijo bolj odločnega posega oblasti naše države. Kaj pa s peticijo sploh lahko dosežejo? Namen peticije je po besedah Malečkarja vsekakor ustaviti proces priprav na izgradnjo uplinjevalcev v Tržaškem zalivu. Po drugi strani pa pomeni podporo okoljevarstvenikom na drugi strani meje (Italije) in opozorilo tudi na druge okoljske probleme v severnem delu Jadrana. Peticija namreč poziva, da Severni Jadran razglasi za posebno občutljivo morsko območje PSSA. Da pa vse ni tako črno priča tudi izjava Franca Malečkarja, ki pravi, da prinaša problematika glede gradnje terminalov tudi nekaj pozitivnega. Slovenci, Hrvati in Italijani smo se prvič v zgodovini sestali na Karlovem pomolu v Trstu in, kljub oblastem, ki nas želijo skregati, enakopravno nastopili proti problemu, ki nam teži. Peticijo namreč podpira tako hrvaška zadruga Eko Kvarner, ki se ukvarja s podobnim problemom na otoku Krku in pa italijanska stran. Peticija Peticijo bo mogoče podpisati od 06.02.2009 na spletni strani www.ljudmila.org/~peticija/ Sklicujoč se na pomembno odgovornost države Slovenije, da v skladu z Ustavo Republike Slovenije "skrbi za varnost državljanov, ohranjanje naravnega bogastva ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije" in zagotovi, da so "zakoni in drugi predpisi tudi na tem področju v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo RS"; sklicujoč se na Zakon o ohranjanju narave, ki je temeljni varstveni predpis na področju ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst na območju Slovenije in po katerem je Piranski zaliv, del Jadranskega morja, ki mora upoštevati mednarodno pravo priznanih oblik varstva območij narave; sklicujoč se na zaključke mednarodne Problemske kofernce: PLINSKI TERMINALI V SLOVENIJI IN NJENI SOSEŠČINI Z DNE 21.01.2009, ki jo je organizirala mednarodna okoljska organizacija ALPE ADRIA GREEN v Ljubljani (gradivo - video posnetek: " PLINSKI TERMINALI V SLOVENIJI IN NJENI SOSEŠČINI ", referati in zaključki); naslavlja Koalicija nevladnih organizacij in posameznikov proti gradnji plinskega terminala v KOPRU in kjerkoli v Sloveniji, naslednjo PETICIJO na Državni zbor RS, Državni svet RS, Vlado RS, Svetu EU, ter vabi slovensko javnost, strokovne, nevladne in druge organizacije ter posameznike, da PETICIJO podprejo PETICIJA PLINSKI TERMINAL V KOPRU IN TRŽAŠKEM ZALIVU? NE,HVALA! Plinska kriza med Rusijo in Ukrajino je vnovič opogumila načrtovalce plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in Kopru. Resnosti vprašanja trajnostne oskrbe s pomembnimi energenti, vključno s plinom, se zavedamo vsi. Vztrajanje pri lokacijah, ki bi obalo in njeno prebivalstvo, ter naše skupno morje, neposredno izpostavila znanim tveganjem oziroma nevarnostim prevoza in uplinjevanja zemeljskega plina, ter onesnaževanju, pri terminalih, ki uporabljajo morsko vodo za segrevanje plina, temelji izključno na poslovnih interesih vlagatlejev, ne pa na temeljiti strateški presoji nacionalnih ali širših, regionalnih, potreb po energiji in zemeljskem plinu. Po treh letih strokovnih razprav in presoj, ki jih je spodbudila civilna družba, in ki so, med drugim, zajete v poročilih strokovne medresorske komisije slovenske vlade, je nadvse jasno, da v Tržaškem zalivu in v Kopru ni varnostnih, prometnih in okoljskih pogojev za varno obratovanje plinskih terminalov in pristajanje plinskih (NGL) tankerjev. Tržaški zaliv je plitev, zaprt, njegova obala pa je gosto naseljena. Morebitna nesreča, bi lahko bila uničujoča. V primeru Kopra tudi za mesto in obalo med Ankaranom in Debelim rtičem, kjer se nahaja znano otroško letovišče RKS. Individualen, avtarhičnen pristop držav do plinske problematike, po načelu "en plinski terminal v vsakem zalivu" je v evropskem integracijskem procesu nerazumljiv in nesprejemljiv. Še manj so sprejemljiva tveganja, ki jih načrtovalci želijo naložiti na pleča prebivalstva zalivske obale. Prejšnja vlada je, pod pritiskom javnosti, okoljevarstvenih organizacij, prizadetih lokalnih oblasti in tudi politične opozicije, načrtovanju plinskih terminalov v Tržaškem zalivu uradno nasprotovala. Sedanja vlada se o tem vprašanju še ni izrekla, čeprav so največje stranke sedanje koalicije bile-v prejšnjem mandatu- glasne nasprotnice plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Sedaj iz ministrstva za gospodarstvo pa prihajajo skrb vzbujajoči namigi o možni izgradnji plinskega terminala tudi v Kopru s pristajanjem od 50 do 100 plinskih tankerjev letno v samem koprskem pristanišču, v neposredni bližini mesta in drugega naseljenega območja. Podpisniki tega poziva izražamo odločno nasprotovanje načrtovanju ter gradnji plinskih terminalov v tem zaprtem, plitvem in gosto naseljenem delu severnega Jadrana. Pozivamo slovensko vlado, da upošteva in spoštuje, vse kar je njena strokovna delovna skupina, v zvezi s terminali, že ugotovila. Vlado Repulike Slovenije pozivamo, da nadaljuje z diplomatskimi aktivnostmi za preprečitev izgradnje dveh plinskih terminalov v italijanskem delu Tržaškega zaliva. Ne nasprotujemo izgradnji razumnega števila tovrstnih terminalov na lokacijah, kjer so zagotovljeni varnostni in okoljski pogoji ( ustrezna razdalja od obale, ustrezna globina morja, ustrezna oddaljenost od intenzivno prometnih območij). Pozivamo vse tri države severnega Jadrana (Slovenijo, Italijo in Hrvaško), naj čimprej sprejmejo državne energetske načrte in, da skupno pristopijo k energetski in okoljski strategiji severnega Jadrana. Hkrati jih pozivamo, da severni Jadran razglasijo za posebno občutljivo morsko območje PSSA. Zunanje ministrstvo pozivamo, da javnost seznani s stališči Slovenije o nadaljevanju postopkov za izgradnjo plinskega terminala v Žavljah, glede na ugotovitve medresorske strokovne skupine pri vladi Republike Slovenije o čezmejnih vplivih, potencialno tudi uničujočih. Podpisniki tega poziva sporočamo vladi, da pričakujemo nedvoumno in z danimi obljubami političnih strank dosledno stališče. Peticijo lahko pošljete po e-mailu na naslov: alpeadriagreen@gmail.com V kolikor se z njo strinjate prosim sporočite po povratni pošti, da Vas dodamo na spisek podpisnikov! PODPISE BOMO SPREJEMALI DO PETKA 06.02.2009. V ponedejek 09.02 pa jo bomo, skupno z vašim podpisom ( v kolikor se za to odločite) poslali navedenim naslovom. V kolikor smatrate, da bi peticijo podpisal kdo, ki ga poznate, Vas prosimo, da ta e-mail pošljete tudi njemu!
http://gezslo.spaces.live.com/blog/cns!BACFE21438672130!1110.entry

JAVNA RAZPRAVA

»Plinski terminali v Tržaškem zalivu v luči EU energetske politike«, ki se je zgodila v ponedeljek, 28. septembra si lahko pogledate na: http://www.s12.si/ekologija/dogodki/733--plinski-terminali-v-trzaskem-zalivu-v-luci-eu-energetske-politke-1
http://www.s12.si/ekologija/dogodki/734--plinski-terminali-v-trzaskem-zalivu-v-luci-eu-energetske-politke-2
http://www.s12.si/ekologija/dogodki/735--plinski-terminali-v-trzaskem-zalivu-v-luci-eu-energetske-politke-3

OPRAVIČILO ZARADI VČERAJŠNJEGA PRENOSA RAZPRAVE PREKO INTERNETA

Studio 12 sporoča, da je pri spletnem prenosu javne razprave "Plinski terminali v Tržaškem zalivu v luči EU energetske politike", ki je potekala v ponedeljek, 28. septembra 2009, ob 18.uri v Središču Rotunda v Kopru, prišlo do tehničnih zapletov. Kljub optični internetni povezavi, ki je na voljo v središču Rotunda, povezava do spletnih video strežnikov Studia 12 ni delovala normalno. Ekipa Studia 12 in tehnična podpora središča Rotunda teh težav na kraju dogodka nista uspela odpraviti. Video prenos je zato potekal preko mobilnega (UMTS) interneta, ki žal ne dosega kvalitete in stabilnosti klasičnih internetnih povezav. Zaradi omenjenih tehničnih omejitev, spletni gledalci video prenosa in spletne klepetalnice niste mogli spremljati normalno, za kar se vam ekipa Studia 12 iskreno opravičuje. Studio 12 je že objavil celoten posnetek javne razprave (v 3.delih) na spletnem naslovu
http://www.s12.si/ekologija/dogodki. Z željo in namero, da nam bo tehnika v prihodnjih sodelovanjih bolj naklonjena, vas lepo pozdravljamo.
ekipa Studia 12
www.s12.si

ODPRTO PISMO

Odprto pismo predsedniku DZ RS, dr. Pavlu Gantarju Spoštovani, pišemo vam, ker smo zaskrbljeni. Skrbi nas zelo medlo ukrepanje, reagiranje, kakor tudi poročanje na temo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Ni več skrivnost, da je italijanska vlada tik pred zaključkom postopkov glede pridobitve dovoljenja za postavitev uplinjevalnika v Žavljah. Javnost je obveščena preko AAG – Alpe Adria Green o nezakonitostih, ki so se in se še dogajajo v celotni proceduri pridobitve uradnega dovoljenja za realizacijo projekta uplinjevalnika v Žavljah s strani italijanske vlade. Vemo, da nas sosednja država ne jemlje resno, žal je njihova vladajoča stran zelo naklonjena čim hitrejšem zaključku postopka ter realizaciji projekta, naša vlada pa še čaka. In več ali manj počne to že tri leta. Zakaj čaka, in na kaj čaka? Ne vemo. Minister za okolje in prostor, g. Karl Erjavec javno izjavi da, v kolikor bodo njihovi pogoji upoštevani ne vidi razloga da bi se projekt ne izpeljal. Nikoli nam ni bilo dano vedeti, kateri naj bi bili pogoji, saj je to isto ministrstvo javno in uradno, na podlagi strokovnih analiz in utemeljitev ugotovilo nesporno (brezpogojno) neprimerno lokacijo za nameravani poseg. Glede na okoliščine in dejstva, slednje zadošča, da ukrenete potrebni korak. Kasneje je sicer minister nekoliko zaostril stališče, pa vendar ni videti in zaznati premikov. Ob protestnem shodu, ki ga je sklicala AAG v Ljubljani, 5.11.2009, vam je predsednik AAG g. Vojko Bernard osebno izročil zelo pomembne dokumente in dejstva, ki bi vas morala zelo zaskrbeti. Na vprašanje kdaj bo DZ zasedal ter obravnaval to perečo točko, ste odgovoril, da trenutno tega še nimate v programu. In tukaj je zaskrbljenost dosegla svoj vrh. Naj opozorimo, na nekaj pomembnih pobud s strani tedanje opozicije, s katerimi smo tedaj delili mnenja in cilje, a vidni zastopnik in pobudnik ste bili prav vi, g. Gantar. Dne, 7.4.2006 –Mag. Anton Rop, kot vodja poslanske skupine tedanje LDS pozove g. Rudolfa Petana, tedanjega predsednika Odbora DZ za okolje in prostor ter zahteva: Zahteva za sklic nujne seje Odbora Državnega zbora za okolje in prostor v zvezi z načrtovano gradnjo plinskega terminala Dne, 11.4.2006 – Odbor DZ za okolje in prostor skliče 6. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za okolje in prostor, ki bo za torek, 18.4.2006. Prva točka dnevnega reda je bila: Odziv Vlade Republike Slovenije na načrte o izgradnji terminala za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu oziroma na kopnem v tržaškem zaledju. Dne, 9.5.2006 – Dr. Pavel Gantar, v imenu tedanje LDS naslovi na tedanjega predsednika DZ, g. Franceta Cukljatija pisno poslansko vprašanje tedanjemu ministru MOP, g. Janezu Podobniku, ki glasi: V Vašem nastopu na Televiziji Slovenija v informativni oddaji Dnevnik (TV Slovenija, 7. maj 2006 ob 19′11h) ste med drugim zatrdili, da “sedanja aktualna slovenska vlada v nobenem postopku ni ničesar zamudila” in se pohvalili: “Še več, skupaj s kolegi na Ministrstvu za okolje in prostor smo uspeli uveljaviti relativno zapletene postopke tako čezmejne konvencije Espo, ko tudi evropske direktive …”. Dne, 18.5.2006 – Skupina poslancev DZ naslovi g. Francetu Cukljatiju, tedanjemu predsedniku DZ pisno zahtevo sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije na temo: Odziv Vlade Republike Slovenije na načrte o izgradnji terminalov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu in v njegovem obalnem območju. Navajamo citat: Odbor DZ RS za okolje in prostor, katerega predsednik je bil poslanec SDS g. Rudolf Petan, podpredsednik pa poslanec LDS dr. Pavel Gantar, je na zahtevo Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije v skladu s poslovniškimi določili 18. aprila 2006 sklical nujno sejo v zvezi z načrtovano gradnjo plinskih terminalov na Tržaškem. Na omenjeni seji so koalicijski poslanci - člani Odbora zavrnili predlog sklepa, s katerim bi državni zbor lahko politično zavezal Vlado Republike Slovenije, da od Republike Italije še pravočasno zahteva “ustavitev vseh postopkov oziroma časovnih rokov, ki tečejo v zvezi s pridobivanjem mnenj javnosti, lokalnih skupnosti in dežele Furlanije - Julijske krajine“. Znano nam je, da bo dne, 3.12.2009 zasedal Odbor DZ za okolje in prostor, ki bo med drugim obravnaval predlog Resolucije o Strategiji za Jadran, v kateri je med drugim zapisano, da državni zbor nasprotuje postavitvi terminalov (koalicijska pogodba) ter mu predseduje poslanka SD, ga. Breda Pečan, prav tako zavzeta borka za zaščito S. Jadrana ter odločno proti namestitvi terminalov v tako občutljivo območje. Spomnimo, da je že od samega začetka civilna družba (peticija) vnesla zahtevo za zaščito območja ter proglasitev le tega za PSSA (ki je tedanji odbor ni hotel potrditi). Danes imamo to možnost, kakor tudi moč, spoštovana g. Pavel Gantar ter ga. Breda Pečan. In prav ta seja odbora naj bi bila z uspešnim argumentiranjem in glasovanjem kronana s prvim dejanskim uspehom naših skupnih interesov in ciljev. Civilna Združenja Istre – CZI, Mirjana Čakardič http://www.vest.si/2009/11/25/plinski-terminali-da-ali-ne/

OKOLJEVARSTVENIKI

Plinski terminali: Okoljevarstveniki demantirali trditve družbe Gas Natural Okoljevarstvena organizacija Greenaction Transnational je demantirala trditve španske družbe Gas Natural, da je italijansko tožilstvo arhiviralo obtožbo o lažni dokumentaciji v zvezi z načrtovanim plinskim terminalom pri Žavljah pri Trstu, saj naj bi v zvezi s tem tekli dve kazenski prijavi. Okoljevarstvena organizacija Greenaction Transnational je demantirala trditve španske družbe Gas Natural. V sobotnem Il Piccolu pa je španska družba Gas Natural, ki načrtuje gradnjo plinskega terminala pri Žavljah pri Trstu, odgovorila na pomisleke mešanega slovensko-italijanskega tehničnega omizja izvedencev. To je prejšnji četrtek v Trstu opozorilo na vrsto pomanjkljivosti, ki jih vsebuje dokumentacija družbe glede načrtov za gradnjo. Po navedbah družbe je tožilstvo arhiviralo obtožbo o lažni dokumentaciji, ki so jo vložili nekateri okoljevarstveniki, oblasti pa so po njenem mnenju zadevo že pred časom razčistile. Kot poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, organizacija Greenaction Transnational opozarja, da tožilstvo nikoli ni ovrglo obtožb o lažni dokumentaciji, saj iz dokumentov izhaja, da sta spričo opozoril okoljevarstvenikov ter občin Milje in Dolina stekli dve kazenski preiskavi. Ena od teh še poteka, glede druge pa je italijanska finančna policija ugotovila, da lažna dokumentacija obstaja, in predlagala sodni pregon odgovornih. Tržaško tožilstvo je del gradiva poslalo italijanskemu ministrstvu za okolje in rimskemu tožilstvu. Slednje je obtožbo res arhiviralo, vendar ne z obrazložitvijo, da dokumentacija ni lažna oz. da je neutemeljena, ampak z obrazložitvijo, da zadeva ni kazenske, ampak upravne narave, poudarjajo v organizaciji.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042319524

Pavliha od Potočnika pričakuje angažma glede plinskih terminalov v Tržaškem zalivu Strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha, ki je bil v Kopru gost strokovnega posveta Slovenske ljudske stranke (SLS) o upravičenosti plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, od evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika pričakuje pomoč pri uveljavljanju zahtev Slovenije glede italijanskih načrtov o plinskih terminalih v Tržaškem zalivu. "Eden od vzvodov, ki ga imamo, je tudi naš evropski komisar, ki je dodeljen okoljskemu resorju. Lahko upamo, da bo deloval tudi kot slovenski funkcionar," je na drevišnjem strokovnem posvetu z naslovom Plinski terminali nesprejemljivi za Tržaški zaliv dejal Pavliha. Kot je še opozoril, Italija v zvezi s načrtovano gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu krši "vrsto zapovedi" Lizbonske pogodbe, med drugim določila o medsebojnem spoštovanju in sodelovanju med državama. Pavliha je obenem izrazil upanje, da bi državi glede vprašanja terminalov našli rešitev po diplomatski poti, če to ne bo mogoče, pa ima Slovenija po njegovem "več kot dovolj raznovrstnih pravnih argumentov, s katerimi lahko uspe". Slovenija lahko po njegovih besedah vloži tožbo pred italijanskim ali slovenskim sodiščem, možna pa je tudi tožba zoper Italijo pred evropskim sodiščem. Pri tem se Slovenija po njegovem mnenju lahko sklicuje na nacionalni zakonodaji obeh, mednarodno pravo in evropske predpise. Po mnenju člana medresorske skupine za plinske terminale Marka Starmana pa ima Slovenija "še popolnoma iste pravne možnosti, kakor jih je imela pred dvema letoma". "Rožljati s tožbami kar tako" po njegovem nima smisla. Slovenija naj se za morebitne ukrepe odloči na podlagi tega, kar bo prinesel prihodnji sestanek med ministrstvoma obeh držav, ki ga je slovenski strani predlagala italijanska ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo, je še predlagal Starman. "Italijanska stan je poskrbela, da je minimalnim formalnostim zadostila, vendar temeljni vsebinski ugovori ostajajo taki, kot so," je pojasnil Starman, ki je obenem izrazil prepričanje, da Slovenija z "doslednostjo, natančnostjo in ustreznimi ukrepi tako na diplomatski kot na pravni ravni lahko uspe". Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Radovan Žerjav pa je ob zaključku 3. redne seje izvršilnega odbora SLS v Kopru poudaril, da bodo v stranki "vedno in kadarkoli nasprotovali izgradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu". Ob sporu glede meje grožnje s plinskimi terminali v Tržaškem zalivu po njegovem mnenju predstavljajo še dodaten pritisk na Luko Koper. "Gre za dve vzporedni akciji, kako bi se omejilo razvoj in napredek naše Luke Koper," je ob tem še dejal Žerjav.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042319777

ŠTUDIJA

Študija: Plinski terminali brez škodljivih vplivov za Koprčane in Ankarančane Morebitne nesreče na terminalu z utekočinjenim plinom za Koprčane in Ankarančane ne bi imele škodljivih vplivov, piše v študiji o varnostno prometnih vidikih izgradnje terminala z utekočinjenim zemeljskim plinom v koprskem pristanišču. Študijo sta za družbo TGE Gas Engineering izdelali fakulteti za pomorstvo in za kemijo ljubljanske univerze. "Prihajamo do zaključka, da tudi ob velikih nesrečah, kot so namerni dogodki, ne bi bilo škodljivih vplivov na prebivalstvo Kopra in Ankarana," pojasnjuje eden od avtorjev študije Stojan Petelin. V študiji so upoštevali številne predpostavke, kljub temu pa je raven tveganja pod mejo dovoljenega, še pravi. "Ob primerni tehnologiji in varni izvedbi rezervoarjev ni pričakovati, da bi prišlo do prekoračitve dovoljenih vplivov na okolje," meni Petelin. T.i. "kolektivno tveganje", ki vključuje tudi tveganje okoliških prebivalcev v primeru nesreče, so avtorji študije v primeru izgradnje terminala v Kopru ocenili na 50 žrtev v 100.000 letih. Kot še poudarjajo avtorji, je bilo v 40 letih uporabe tankerjev za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina opravljenih več kot 80.000 potovanj in zabeleženih 158 nesreč, ki so vse minile brez hujših posledic. V Tržaškem zalivu do zdaj trčenj ni bilo. Verjetnost trčenja na plovni poti v Tržaškem zalivu avtorji ocenjujejo na 1 trk v 50 letih, ob 100-odstotnem povečanju prometa v koprsko luko pa na 1 trk v 38 letih. Verjetnost trčenja bi se ob izgradnji plinskega terminala v Kopru še zmanjšala zaradi vzpostavitve službe za nadzor ladijskega prometa, še menijo avtorji študije. Kot še poudarjajo, je za vžig zemeljskega plina sicer včasih dovolj že statična elektrika, vendar pa zemeljski plin ni eksploziven. "Boljše je, da se plin čim prej vname in ostane požar na področju, kjer se tanker nahaja. Zelo neverjetno je, da se plin ne bi vžgal, da bi potoval daleč proč ali se dvigoval," pojasnjuje Petelin. Stoodstotna smrtnost oseb bi v primeru morebitne nesreče po mnenju Petelina nastopila le v okolici tankerja oziroma v radiju do največ 100 ali 200 metrov od kraja nesreče, odvisno od okoliščin in ob pogoju, da osebe kraja nesreče ne bi pravočasno zapustile. Poslanec SD Luka Juri pa v izjavi za javnost opozarja, da je študija, katere naročnik in plačnik je "namreč prav tisti, ki agresivno pritiska na državo za plinski terminal", v nasprotju z zaključki podobne študije, "ki jo je ista raziskovalna skupina, pod vodstvom istega človeka, izdelala lani". "Žal takšna študija ni postavila pod vprašaj le kredibilnosti njenih avtorjev, ampak tudi njihovih dosedanjih ugotovitev, predvsem pa je pokazala, kako fleksibilen (in poceni) je lahko intelekt določene stroke," še ugotavlja Juri. Podobno meni poslanec Zares Franco Juri, ki opozarja, da "morda ni slučaj, da se je ocena prve faze raziskave Pomorske fakultete pojavila, z vidno naglico, prav v času, ko poteka v DZ razprava o resoluciji strategije za Jadran in (ne)dopustnosti plinskih terminalov v bližini naseljenih območij". Kot je znano, si podjetje TGE Gas Engeneering prizadeva za izgradnjo energetskega centra s plinskim terminalom in toplotno elektrarno v Kopru. Vrednost celotne investicije v energetski center s plinskim terminalom in toplotno elektrarno v TGE ocenjujejo na milijardo evrov. Koprska občina na čelu z županom Borisom Popovičem plinskemu terminali v Kopru, pa tudi v italijanskih Žavljah nasprotuje. Občina Koper je v sodelovanju z italijanskima občinama Milje in Dolina novembra letos na upravno sodišče v Trstu v zvezi z gradnjo plinskega terminala v Žavljah vložila tožbo zoper italijanski ministrstvi za okolje in za kulturno dediščino. Občine v tožbi izpodbijajo medresorski akt o pozitivnem mnenju k okoljski ustreznosti projekta za izgradnjo uplinjevalnika utekočinjenega zemeljskega plina v Žavljah, ki sta ga omenjeni italijanski ministrstvi sprejeli julija letos. Pri tem se sklicujejo na nepravilnosti v postopku oblikovanja pozitivnega mnenja, med drugim na manjkajoči projekt o povezovalnem plinovodu med plinarno in državnim distribucijskim omrežjem. Po mnenju tožnic obe italijanski ministrstvi z izdajo omenjenega mnenja tudi vsebinsko nista ustrezno opravili svoji nalogi, ki sta predvsem varovanje okolja in kulturne dediščine.
http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042320380
http://www.mladina.si/dnevnik/03-12-2009-plinski_terminali_neskodljivi/

PREPOVED

Zares zahteva prepoved gradnje plinskih terminalov
Poslanca Franco Juri in Franci Kek sta v imenu poslanske skupine Zares pozvala vlado, naj prepreči gradnjo plinskega terminala v Tržaškem zalivu. Takšno je tudi stališče zapisano v koalicijski pogodbi, zato se poslanca sprašujeta, zakaj se to tudi ne uresniči.
http://studio.delo.si/dogodki_dneva/257256

OKROGLA MIZA

MF Piran o referendumu, danes okrogla miza o plinskih terminalih "Ob tem opozarjamo tudi na nerazumne posege tako v naravo in kot tudi v življenje domačinov, katerim ni videti konca" MF-Piran je pred kratkim doživel prenovo na vodstvenih položajih kluba. Novi člani, z novo energijo so naredil prvi, velik korak v javnosti na poti k uresničevanju naših ciljev in temeljnih vrednot socialne demokracije. Delujoči člani MF, ki smo dobro seznanjeni s potekom dogodkov v zadnjih letih v občini, že več časa opozarjamo javnost, da so dejanja občine, katera so proračun že dodobra oslabila, nestrokovni. Ob tem opozarjamo tudi na nerazumne posege tako v naravo in kot tudi v življenje domačinov, katerim ni videti konca. Spremljanje dela civilne iniciative za dostojno življenje v Piranu, katera se že nekaj let vztrajno bori za ohranitev dostojnega življenja Pirančanov, je privedlo do odločitve, da referendum podpremo iz njihovega teh hkrati našega stališča, ter se udeležimo referenduma. Slednje predstavlja razumevajoče dejanje s katerim smo želeli graditi na dialogu in solidarnosti med občani. Uspeh MF-Piran, ne vidimo v uspehu referenduma, slednji je le pokazatelj, da smo pripomogli k povezovanju ljudi, ki so z glasovanjem potrdili, da razumejo pomen solidarnosti, obenem pa smo pokazali, da želimo željo po dialogu uresničevati. Omenili smo, da prav tako ne podpiramo nerazumnih posegov v naravo. Ob tem bi želeli poudariti, da smo se udeležili manifestacije proti plinskim terminalom v Ljubljani, obenem pa Vas vabimo, da se nam pridružite soboto, 12. decembra, v prostorih Osnovne šole Cirila Kosmača Piran, kjer bo potekala razprava na temo negativnih vplivov plinskih terminalov na okolje. Tudi v prihodnje bomo delali na dialogu, kot enem izmed temeljev socialne demokracije, med generacijami in med občani, saj je le to temelj take prihodnosti, kot si jo želimo.
http://primorska.info/novice/6285/mf_piran_o_referendumu_danes_okrogla_miza_o_plinskih_terminalih

PROTESTI V KOEBENHAVNU

FOTO:

Več incidentov v Koebenhavnu Ulice Koebenhavna so preplavili protestniki, ki želijo svetovne voditelje opozoriti na nujnost takojšnjega ukrepanja. Prišlo pa je tudi do več incidentov, v katerih je bil ranjen policist, aretiranih pa več sto ljudi. Protesti v Koebenhavnu V središču Koebenhavna se že ves dan zbirajo aktivisti, ki želijo svetovne voditelje, ki v danski prestolnici skušajo doseči dogovor o novem globalnem sporazumu za boj proti podnebnim spremembam, opozoriti na nujnost takojšnjega ukrepanja. Protestniki, oblečeni v modro ali z modrimi dežniki, so se iz središča mesta odpravili na šest kilometrov dolgo pot do kraja, kjer poteka konferenca ZN, na kateri naj bi dosegli dogovor o nasledniku Kjotskega protokola. Demonstranti so se mirno ustavili približno 500 metrov pred centrom. Tam so dosedanji danski ministrici za okolje Connie Hedegaard, ki vodi pogajanja, predali seznam z zahtevami. Hedegaardova jim je odgovorila: "Prav imate. Dovolj smo govorili, zdaj je čas za ukrepanje." Demonstracije v Koebenhavnu Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da se je v danski prestolnici dopoldne zbralo med 30.000 in 50.000 ljudi. Po ocenah policije se je zbralo 30.000 ljudi, medtem ko organizatorji pravijo, da jih je 100.000. Središče mesta je sicer skoraj popolnoma zaprto, policija pa je okrepila navzočnost. Po poročanju nekaterih tujih medijev naj bi policija aretirala več sto udeležencev protesta, po poročanju Sky News celo okoli 500. Ob robu demonstracij je bilo še nekaj incidentov. V enem je bil ranjen policist, ki ga je v glavo zadel kamen. Poškodba naj ne bi bila hujša, druge podrobnosti pa niso znane. Še pred začetkom demonstracij je danska policija danes aretirala 19 oseb, že v petek pa 75. Med samim protestom pa so aretirali več sto ljudi. Šlo naj bi za pripadnike različnih militantnih skupin iz Severne Evrope, ki so incidente povzročali tudi ob vrhu zveze Nato aprila letos v Franciji. Demonstracije potekajo pod geslom Najprej planet - najprej ljudje. Predstavnik danskih organizatorjev Knud Villby je povedal, da se zavzemajo za hitro sklenitev dogovora, ki naj bo pravičen. Preden bodo odšli na pot proti kongresnemu centru, naj bi demonstrante med drugimi nagovorila nekdanja irska predsednica Mary Robinson, medtem ko bo pri prižiganju sveč pred centrom sodeloval južnoafriški škof Desmond Tutu. Strah pred izgredi V Koebenhavnu so se protestniki začeli zbirati že v petek, policija pa jih je 75 aretirala ter nekaj izgnala iz države. Pomočnik poveljnika danske policije Per Larsen je demonstrante danes vnovič posvaril pred izgredi: "Obstajajo meje, ki se jih ne sme prestopiti." Pred začetkom pohoda je v Koebenhavnu prišlo do incidenta, ko je skupina okoli 300 v črno oblečenih mladih začela razbijati izložbe. Policija jih je nemudoma obkolila. Za red sicer skrbi okoli 5000 policistov, Koebenhavn pa preletavajo tudi s helikopterji. Sicer pa demonstracije v glavnem potekajo mirno. Na Dansko so prišli številni aktivisti iz različnih evropskih držav, največ iz Nemčije, Velike Britanije in Nizozemske. Demonstracije bodo sicer tudi v mestih drugod po svetu. Najprej so se začele na azijsko-pacifiškem območju, ki je najbolj izpostavljeno posledicam podnebnih sprememb. Največ ljudi, prek 50.000, se je zbralo v Avstraliji. Na nujnost ukrepanja proti podnebnim spremembam so s svečami danes opozarjali tudi drugod po svetu, med drugim ob 18. uri v Ljubljani in Mariboru. http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60381904&section_id=1&article_id=31940

TRŽAŠKO PRISTANIŠČE

AAG: Slovenija zaprosila za vključitev v postopke sprejemanja prostorskega načrta tržaškega pristanišča Slovenija lahko z vključitvijo v postopke sprejema prostorskih načrt

***** nadaljevanje spodaj *****

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:37; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Pet Dec 18, 2009 12:05 am
Naslov sporočila:Splošna Plovba d.o.o.Portorož

PINK LADY

/13/... zelo pogumna poteza, samo upamo lahko, da se ji bo posrečilo doseči cilj, o katerem so sanjali veliki romanopisci, a se je v resnici uresničilo le redkim: Laughing

Avstralska najstnica na pot okoli sveta z jadrnico Avstralska 16-letnica Jessica Watson je danes začela potovanje, s katerim želi postati najmlajša oseba na svetu, ki je sama objadrala svet. Izziv, na katerega se je podala najstnica, je po eni strani vzbudil občudovanje, po drugi strani pa tudi številne kritike, češ da je preveč nevaren. Jessica bo poskušala svet prepotovati na jadrnici živahno rožnate barve po imenu Pink Lady. Na dolgo pot se je odpravila iz glavnega sydneyjskega pristanišča danes ob 9.00 zjutraj po lokalnem času. Poleg sorodnikov, prijateljev in številnih privržencev na kopnem je njeno jadrnico ob začetku poti pospremila skupina kajakov ter manjših čolnov. Prenevarno za 16-letnico? Najstnica je močno poškodovala svojo jadrnico, ko je na poskusni plovbi pretekli mesec trčila v 63.000-tonsko tovorno ladjo. Ta nesreča je spodbudila pozive oblasti v avstralski zvezni državi Queensland, naj Jessica vendarle znova pretehta svojo odločitev in se jadranju okoli sveta za zdaj odpove, saj je očitno prenevarno zanjo. A Watsonova, ki bo v prihodnjih osmih mesecih - toliko naj bi namreč trajalo njeno potovanje okoli sveta - spala po največ 20 minut naenkrat, je bila ves čas trdno odločena, da izpolni svoje sanje. Avgusta letos je 17-letni Britanec Mike Perham postal najmlajši človek, ki je preplul svet, a se je moral na poti trikrat zateči v pristanišča. Kot si je zastavila Jessica, bo iz Sydneyja odjadrala severno do Ekvatorja, nato okoli zloglasnega južnoameriškega Rta Horn in nazaj čez južni Atlantski ocean in Rt Dobrega upanja na južni konici Afrike. Skupno je pot dolga 23.000 morskih milj.
http://www.rtvslo.si/zabava/novice/avstralska-najstnica-na-pot-okoli-sveta-z-jadrnico/214860

JESSICA WATSON

Avstralska najstnica z jadrnico sama obplula svet Avstralska najstnica Jessica Watson je danes prijadrala v zgodovino, saj je pri 16 letih postala najmlajši človek, ki je sam, brez pomoči in v enem zamahu obplul svet Jesaica Watson je danes malo pred 6. uro po srednjeevropskem času vplula v pristanišče v Sydneyju, potem ko je na morju preživela 210 dni oz. skoraj sedem mesecev. Ciljno črto je Watsonova prečkala mesec dni prej, kot je načrtovala, in le tri dni pred 17. rojstnim dnevom. V sydneyjskem pristanišču jo je danes pričakala množica navdušencev. Med več deset tisoč ljudmi, ki so sprejeli pogumno najstnico, sta bila tudi avstralski premier Kevin Rudd in trenutni nosilec naslova rekorderja v hitrostnem jadranju Jesse Martin, prav tako Avstralec. Watsonova, ki je začela jadrati pri osmih letih, je s svojo 10-metrov dolgo roza jahto preplula 23.000 navtičnih milj, pri čemer je prečkala tudi nekatere najbolj nevarne vode in se soočila z močnimi vetrovi. Preplula je Tihomorski, Atlantski in Indijski ocean, pri tem pa šla mimo štirih svetovnih rtov in dvakrat prečkala ekvator.
http://www.vecer.com/clanekzan2010051505540984
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Jul 17, 2010 5:57 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Mar 2013 22:37; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1100
Objavljeno: Sob Dec 26, 2009 2:56 pm

DRAVSKA VILA

/13/... ob današnjem prazniku so zagnali tudi motorje na katamaranu Dravska Vila, ki so jo pripeljali iz Padine v Vojvodini ter bo prijetno popestrila družabno življenje na Dravi: Laughing

Dravska vila kmalu v Mariboru Razvpiti katamaran, ki je bil sinoči pripravljen za pot iz vojvodinske ladjedelnice, naj bi v Dravo spustili že pojutrišnjem

PADINA

Zgodba o ladjici, ki naj bi bila potnike po Dravi prevažala že maja 2007, je končno prestopila bregove fantazije. Po številnih zapletih in nejasnostih, ki so spremljale veliki mariborski rečni projekt, so težko pričakovano plovilo po mukah z nakladanjem včeraj ves dan pripravljali za pot proti Sloveniji. Iz male zasebne ladjedelnice Utva Mepro, ki leži osamljena sredi vojvodinskih koruznih polj, naj bi 22 metrov dolgi, šest metrov široki, štiri metre visoki in skoraj 40 ton težki katamaran odpotoval jutri zjutraj. V reko ga ne bodo spustili s Koroškega mostu, kot je bilo sprva slišati, niti iz pristanišča ob Minoritih na Lentu, kjer sta predvidena pristanišče in privez. Z dvigali naj bi ga položili na Dravo ob Koloseju že to nedeljo ob 10. uri. Zaradi širine podrli vhod Ladjico mariborske turistične agencije Don Travel, ki po štajerski prestolnici že služi s prevozi turistov na vlakcu Jurčku, bo proti domu vozilo slovensko podjetje Transing. Opravilo bo tudi nakladanje in spuščanje. Zaradi preozkih cestninskih postaj na hrvaški avtocesti bo ladja z začasnim imenom Dravska vila potovala mimo Pančeva, Novega Sada in čez Madžarsko. Srbski izdelovalec je zaradi širine katamarana moral podreti del vhoda v poslovno poslopje. Ekipa srbsko-slovenskih partnerjev pa si je po dolgotrajnem in zapletenem vkrcanju tovora v znak zmage že včeraj popoldne privoščila pečenega odojka. Koliko bo stal transport, Marjan Krajnc, direktor turistične agencije in tudi solastnik rogaškega hotela Grand hotel Donat, ni želel razkriti. Raje je spregovoril: "Turistična ponudba skupaj z vlakcem bo edinstvena. Funkcija ladjice bo večplastna - družabna in turistična, znotraj bo kavarna, slaščičarna... Gostinsko ponudbo bo prevzel Grand hotel Donat. Ladja bo primerna za različne sprejeme, srečanja, poroke... Plovna bo 365 dni na leto. Želimo prikazati pogled z Drave na mesto za šolske skupine, upokojence, posameznike. Obplula bo lahko Mariborski otok. Ker bo tako možen pogled na elektrarno, bi ji lahko rekli kar miniaturni Niagarski slapovi." Ladjo dve leti delalo več kot 80 ljudi Srbi so klimatizirani katamaran bele in temno modre barve, primeren za 150 oseb, izdelovali dobri dve leti. Predrag Petković, direktor Utve Mepro, pravi, da tako dolgo obdobje sicer ni običajno, proces gradnje pa naj ne bi bil šepal za dogovorjenimi roki zaradi finančnih ali kadrovskih težav v podjetju, kot se govori v javnosti: "Čas ni zelo ugoden, nelikvidnosti je povsod v Srbiji ogromno. Res je tudi, da se nam je zalomilo v nekem črnogorskem poslu. V mariborski projekt je vloženih tisoče ur dela in ustreza visokim evropskim standardom. Nekoliko več časa smo porabili zato, ker smo se posla lotili s strahom." Podjetje se je kot del znanega letalskega koncerna Utva pred privatizacijo namreč ukvarjalo z izdelavo procesne opreme za industrijo. Mariborsko rečno plovilo je njihov sedmi ladijski izdelek in prvi vrste katamaran. V gradnji z opremljanjem je sodelovalo več kot 80 ljudi. Večina materiala je iz Nizozemske, motorji naj bi bili ameriški. Vrednost ladje in začetek plovbe - neznani Potem ko je Marjan Krajnc nazadnje obljubljal, da naj bi ladjica začela pluti že 1. maja, še vedno ne zna napovedati, kdaj bo "dan D" in krst Dravske vile. Prej bo treba opraviti testiranja, pridobiti vsa dovoljenja in opraviti registracijo. "Testiranja bo šest naših strokovnjakov s projektantom in kapitanom zaključilo v sedmih dneh," je ocenil Petkovič. Krajnc pa je še pojasnil, da naj bi katamaran nato vozil izkušen slovenski morjeplovec. O vrednosti ladje in hipotetičnem izračunu povrnitve investicije nista želela govoriti ne Krajnc ne Petković. Je pa slednji podal zanimivo primerjavo: "Jahta velikosti tega katamarana, recimo dolžine 15 metrov, stane 500 do 600 tisoč evrov. Vse, kar je dvakrat daljše, stane vsaj šest- do osemkrat več." Ali nasmešek Predraga Petkovića, direktorja vojvodinske ladjedelnice Utva Mepro (desno), in kupca katamarana Marjana Krajnca, direktorja mariborske turistične agencije Don Travel, pomeni srečen zaključek dolgotrajnega posla, bo pokazal čas.
http://www.vecer.com/clanekmar2009100205473984

ZASNEŽENA VIDEO:

Zasnežena Dravska vila spet obstala
Močno sneženje je ponovno preprečilo Dravski vili pričetek poti proti Mariboru V Padini je včeraj popoldne delavcem transportnega podjetja Transing sicer uspelo naložiti ladjo Dravska vila na ustrezno prikolico, na kateri jo bodo popeljali prodi končni destinaciji - Mariboru, vendar pa kljub vloženemu trudu zaradi močnega sneženja konvoj ni dobil dovoljenja za pričetek poti. Organizator mora počakati na ugodnejše vreme in boljše vremenske razmere, saj bi bila pot včeraj prenevarna za dragocen tovor. Marjan Krajnc, naročnik ladje je zadovoljen in zaskrbljen hkrati. Prvo težavo so z včerajšnjim dejanjem namreč premostili, vseeno pa ladjo čaka še dolga pot v Slovenijo.
Embed: To je koda za vključitev videa v druge spletne strani, bloge... http://www.vecer.com/clanekzan2009121605495080

KORUPCIJA

Mariborska turistična ladja v breznu občinske korupcije Po mnenju Kosove komisije je občina pod vodstvom župana Franca Kanglerja postopala koruptivno, ko je posel za turistične prevoze na Dravi oddala agenciji Don Travel Po več kot dveletni zamudi se je Dravska vila te dni naposled odpravila na pot iz srbske ladjedelnice. Dolgo pričakovana 37,5 tone težka turistična ladja naj bi v Maribor prispela to soboto. Veselje ob prihodu te rečne križarke v Maribor pa je županu Francu Kanglerju včeraj zagrenila komisija za preprečevanje korupcije. Po več kot dveletni zamudi se je Dravska vila naposled odpravila na pot iz srbske ladjedelnice. Veselje ob prihodu te rečne križarke v Maribor pa je županu Francu Kanglerju včeraj zagrenila komisija za preprečevanje korupcije. Po mnenju te komisije je Kanglerjev županat namreč postopal koruptivno, netransparentno in negospodarno, ko je fantomskemu podjetju Marjana Krajnca oddal javno naročilo za izvajalca turističnih prevozov po reki Dravi. Občinarje namočil neizbrani ponudnik V Dnevniku smo že spomladi poročali, da je izbor turističnega prevoznika po reki Dravi pristal v komisiji, ki ji predseduje Drago Kos, ker se je v ozadju občinskega oddajanja tega posla razlila mlaka nenavadnih potez med poslovnimi in političnimi prijatelji. Pristojne v mariborski občini je namreč "namočil" Marjan Uroševič, neizbrani ponudnik turističnih voženj z ladjo. Omenjeni podjetnik je Kosovi komisiji predstavil dokumentacijo, iz katere izhaja, da so mu ukradli zamisel. Njegovo podjetje Rudimar je že leta 2005 prvič preučevalo možnost turistične plovbe na Dravi, prvo ponudbo pa je Urošević mariborskemu zavodu za turizem poslal v začetku leta 2007. A dogovora z občino ni uspel skleniti, ker je občinska komisija za izbor izvajalca za opravljanje storitev turističnih voženj po Dravi dne 26. aprila 2007 sklenila, da bo v prihodnjih desetih letih te vožnje opravljala turistična agencija Don Travel v lasti Marjana Krajnca, direktorja in lastnika Študentskega servisa Maribor. To storitev naj bi občina potem letno sofinancirala z 20.800 evri. Krajnca izbrala fantomska komisija V omenjeni občinski komisiji (njeni člani so bili podžupana Andrej Verlič in Rok Peče, direktor zavoda za turizem Milan Razdevšek in David Polutnik iz občinske uprave) je bistvo Uroševićeve domneve, da je bil izigran. Ta komisija je sejala že od začetka aprila 2007, čeprav tedaj uradno še sploh ni obstajala. Komisijo je namreč župan Franc Kangler imenoval šele 18. maja 2007, Kranjčevo agencijo pa so izbrali že tri tedne prej… Iz mnenja komisije za preprečevanje korupcije izhaja, da so Uroševićevi sumi o storjenih nepravilnostih utemeljeni . Komisija je namreč presodila, da je občina sklenila posel z agencijo Don Travel v nasprotju z veljavnimi postopki javnega naročanja. "Ponudbe je zbirala in postopek vodila netransparentno in nejavno," je komisija zapisala v načelnem mnenju. "Občina tudi ni zagotavljala konkurence med ponudniki, temveč je favorizirala enega izmed njih." Kosova komisija je ugotovila, da je občina izbrala izvajalca, ne da bi poprej izvedla javni razpis za zbiranje ponudb, prav tako ni pripravila nikakršne razpisne dokumentacije, s katero bi podala kriterije ter omogočila objektivno oceno obravnavanih ponudb. Zaradi negospodarnosti bržčas oškodovali davkoplačevalce Ker občinska komisija ni bila sestavljena tako, da bi zmogla strokovno oceniti ustreznost ponudbe, je občina kršila tudi načelo gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev. Zato je potencialno oškodovala davkoplačevalce, so prepričani v komisiji za preprečevanje korupcije. Oddaja javnega naročila izbranemu ponudniku pa je problematična tudi zaradi izbranega podjetja, saj le-to kot pravna oseba sploh ne obstaja, so ugotovili v komisiji. Izbrani ponudnik v dveh letih, ki sta minili od oddaje projekta, še ni začel izvajati projekta, niti ni sprožil postopka pridobivanja potrebnih dovoljenj in soglasij. Eden ključnih elementov utemeljitve, s katero so v občini zagovarjali izbor Don Travela, je bilo zatrjevanje, da ima ta turistična agencija zadostne kapacitete in dovolj osebja, kar omogoča takojšnji začetek uresničevanja projekta. To še dodatno napeljuje na očitek, da je občina izbranega ponudnika favorizirala. "Glede na vse našteto komisija za preprečevanje korupcije ugotavlja, da je občina v tej zadevi ravnala koruptivno," so borci zoper korupcijo zapisali v mnenju številka 190. Ozadje tega "turističnega" posla so preiskovali tudi mariborski kriminalisti. Vendar zoper odgovorne na občini, ki jo vodi njihov nekdanji službeni sodelavec, niso zbrali dovolj dokazov, ki bi utemeljili sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic. "Na pristojno okrožno državno tožilstvo zato nismo poslali kazenske ovadbe, ampak poročilo," nam je sporočil Bartolo Lampret iz Policijske uprave Maribor.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042325802

NOVA SPLAVITEV

VIDEO: Dravska vila ni potonila Najnovejšo pridobitev za mesto Maribor, 44 ton težko ladjico Dravsko vilo, so ob enajstih varno spustili v reko Zgodba današnjega dne se je pričela že ob petih ponoči, ko je težek tovor zapustil počivališče pri Lenartu in krenil proti končnemu cilju - Mariboru. Čez dobre pol ure je ladjica prispela v veliko Pesniško krožišče, ki ga je brez večjih težav prevozila, pot naprej pa je nadaljevala po stari cesti mimo nekdanje tovarne opeke, proti železniški postaji in Koloseju, saj je izvoz s hitre ceste v Melju preozek za takšen tovor. Široka ladjica se na ozki cesti ni mogla srečati s prometom, ki ga k sreči ob teh zgodnjih jutranjih urah ni bilo veliko. Ob 6:20 pa je policijsko spremstvo zaprlo še zadnje križišče in tovornjak z dolgo prikolico je lahko zapeljal mimo Koloseja na Dravsko obrežje. Težemu tovoru robnik pločnika ni povzročal nikakršnih težav, že nekaj minut kasneje pa sta hitro in skoraj neslišno za okolico prispeli dvigali, ki zmoreta skupaj dvigniti 300 ton. Kar nekaj ur je trajalo, da so dvigala sestavili in jih opremili s potiutežmi. V vmesnem času so z ladjice gasilci oprali prah, ki ga je pobrala na svoji več dni trajajoči poti čez Madžarsko. Na vprašanje, zakaj je organizator izbral to pot, in ne različice čez Hrvaško pa nam je povedal, da hrvaške cestninske postaje ne omogočajo prehoda tovora takšnih dimenzij. Ne glede na to, kje se je vozila, pa je sedaj kot rečeno v svojem elementu, v svoji reki. Skoraj natančno ob 11. uri, kot je bilo predvideno, so delavci prvič zagnali motorje, vendar bomo na prvo uradno plovbo morali še malce počakati. Kupec mora namreč pridobiti še vsa potrebna dovoljenja, kar lahko zaradi praznikov traja nekoliko dlje, kot sicer. Vseeno pa je lastnik, Marjan Krajnc prepričan, da bo to do konca januarja 2010. Župan Franc Kangler si želi, da se bo na ladji dogajalo čim več zanimivih stvari, prav takšnega mnenja pa je tudi Vladimir Rukavina, ki je prepričan, da bo nova pridobitev še dodatno popestrila dogajanje v času Festivala Lent.
<iframe src="http://www.vecer.com/video/?id=2009122605497661-1" frameborder=0 scrolling=no width=450 height=></iframe> http://www.vecer.com/clanekslo2009122605497661

PRISTANIŠČA

Ladjica je tu, kaj pa pristanišča? Tudi po treh letih mariborska občina še ni določila upravljavca pristanišč Četudi je mariborska občina imela skoraj tri leta časa, da določi upravljavca pristanišč in s tem turistični ladjici po vseh težavah, ki jih je le-ta imela, omogoči vsaj legalno pristajanje, tega še ni storila. Ladjica, za katero lastnik, agencija Don Travel, pridobiva še zadnja dovoljenja, tako očitno ne bo plula še nekaj časa. Kdaj bodo na občini vendarle določili upravljavca pristanišča, nam kljub večkrat zastavljenim vprašanjem ni uspelo izvedeti. Občina tudi ni odgovorila na vprašanje, koliko pristanišč pravzaprav namerava zgraditi, a kot kaže, jih na koncu vendarle ne bo devet, kot je predvideval prvoten načrt, saj bi to občino stalo več kot milijon evrov. Še dodatnih 700 tisoč evrov bi namreč občina najverjetneje morala odšteti tudi za pontone, ki naj bi jih, sicer neuradno, zahtevalo pristajanje tako velike ladje. Je pa po mnenju strokovnjakov ladjica opremljena zelo kvalitetno, nekaj težav, kot je previs in iztekanje nafte iz rezervoarja, pa naj bi že ali jih bodo v kratkem odpravili.
http://www.vecer.com/clanekslo2010011405503655
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Jan 14, 2010 10:27 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 15 Dec 2013 14:58; skupaj popravljeno 13 krat

***** nadaljevanje gornjega teksta *****

PLINSKI TERMINALI II

RESOLUCIJA

Resolucija o Strategiji za Jadran sprejeta Sprejem Resolucije o Strategiji za Jadran pomeni zrel korak k odgovornemu upravljanju našega skupnega morja, ki zaradi številnih človeških dejavnosti postaja čedalje bolj obremenjeno. Gre za dokument, ki vladi postavlja jasne smernice kako voditi pogajanja s sosedami za spremen skupne strategije, saj le s sodelovanje lahko učinkovito obvarujemo naše skupno bogastvo. Iskreno pozdravljam tudi sprejem amandmaja, katerega sem tudi sam podprl, ki je Resolucijo vrnil v svojo originalno obliko in s katerim je nedvoumno, da državni zbor nasprotuje postavitvi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin kjerkoli ob slovenskih teritorialnih vodah, spoštovanje omenjenih kriterijev pa pričakuje tudi od ostalih držav jadranskega bazena. Sedaj je jasno, merodajno in neizpodbitno, da plinskega terminala v Kopru ne bo. Luka Juri

IZJAVA ZA JAVNOST

DRŽAVNI ZBOR JE 17.12.2009 SPREJEL RESOLUCIJO O STRATEGIJI ZA JADRAN, ki jo predlagala z javno podporo ALPE ADRIA GREEN v sprejem Državnemu zboru skupina poslancev in za sprejem te podali naslednjo Obrazložitev: Sodobna civilizacija se zaveda dejstva, da je njen obstoj in razvoj v veliki meri odvisen od odnosa, ki ga bo uspela vzpostaviti z okoljem, v katerem živi in se razvija. Dosedanja paradigma neomejene rasti je namreč pokazala svoje slabosti, ki narekujejo potrebo po oblikovanju boljšega, trajnostnega ravnovesja med potrebami človeštva in zmožnostmi okolja. To je toliko bolj očitno tam, kjer je človeška dejavnost že močno spremenila naravne danosti, kot na primer v primeru Jadranskega morja. Gre za relativno zaprto in plitko morje v sklopu prav tako zaprtega Sredozemskega morja, celotno območje pa zaradi strateške lege postaja iz dneva v dan bolj obremenjeno s človeško dejavnostjo. Ta dejavnost mora biti nadzorovana in mora spoštovati možnosti, ki jih ponuja okolje, za učinkovito uresničevanje tega pa je potrebno, da se vse države, ki mejijo na Jadransko morje, primerno uskladijo. Zato je potrebno, da se čim prej sprejme skupno Strategijo za Jadran, kjer bodo vse države jadranskega bazena začrtale skupne smernice razvoja in varovanja okolja. Predlagana resolucija postavlja temeljne okvire za formulacijo slovenskih stališč pri oblikovanju omenjene Strategije, prav tako pa uvaja okoljske standarde za Slovenijo, katere lahko naša država posledično pričakuje tudi od ostalih držav partneric na območju Jadranskega morja. Resolucija v sedmem členu navaja da, na območju Severnega Jadrana je pri nameščanju novih gospodarskih objektov in drugih posegov v prostor, ki imajo relevanten vpliv na ravnovesje ekosistema tega območja, potreben regionalno usklajen pristop. Državni zbor iz okoljskih, varnostnih, prometnih in družbenih razlogov nasprotuje namestitvi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ob slovenskih teritorialnih vodah in v širšem Tržaškem zalivu, enako spoštovanje omenjenih kriterijev pa pričakuje tudi od ostalih držav jadranskega bazena, zato vladi nalaga, da pri oblikovanju Strategije za Jadran takšno stališče jasno zagovarja. Republika Slovenija mora v skladu z veljavnimi mednarodnimi konvencijami ter dokumenti EU jasno in nedvoumno predstaviti in zastopati interese zaščite okolja in varnosti na območju Severnega Jadrana in to vključiti v proces oblikovanja Strategije za Jadran. S sprejetjem tega člena, se je državni zbor jasno opredelil, da je proti gradnji plinskih terminalov na področju Severnega Jadrana tako na italijanski kot slovenski strani in jasno dal vedeti italijanski državi, da smo Slovenci zoper izgradnjo na tem področju. Predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=11060

2010

Plinski terminali v Tržaškem zalivu bodo burili duhove tudi v 2010 Slovenski politični vrh in okoljevarstvene organizacije opozarjajo na negativne vplive na okolje in prebivalce ob morebitni gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, italijanska stran pa je navkljub vsemu izdala gradbeno dovoljenje za terminal v Žavljah. Ali bo Slovenija zato vložila tožbo na evropsko sodišče, pa bo pokazalo leto 2010. Slovenski politični vrh in okoljevarstvene organizacije opozarjajo na negativne vplive na okolje in prebivalce ob morebitni gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, italijanska stran pa je navkljub vsemu izdala gradbeno dovoljenje za terminal v Žavljah. Vprašanje načrtovane italijanske postavitve plinskih terminalov v Tržaškem zalivu ostaja odprto tudi v letu 2010 in tudi po novembrskem zasedanju koordinacijskega odbora ministrov Slovenije in Italije. Italijanska stran je napovedala le, da bo poslala dodatno dokumentacijo, slovenska pa, da bo na vsak način varovala slovenske interese. Plinski terminal v Žavljah pri Trstu naj bi gradila španska družba Gas Natural, njegova zmogljivost naj bi bila osem milijard kubičnih metrov plina letno. Naložba naj bi bila vredna skoraj 600 milijonov evrov, terminal pa naj bi zgradili v 40 mesecih. Italijanska ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo poudarja, da je Italija pri presoji vplivov na okolje pri načrtih za gradnjo plinskega terminala v Žavljah natančno upoštevala evropske zakone in mednarodne zahteve. Meni, da so upoštevali tudi pripombe slovenske strani in da ne bo potrebe po tem, da bi se Slovenija obrnila na evropsko sodišče, saj bodo nadaljevali pogovore. Slovenski okoljski minister Karl Erjavec pa zatrjuje, da bo Slovenija na vsak način varovala svoje interese. Poudarja, da dokumentacija, ki jo bodo Italijani poslali, še ne pomeni, da Slovenija ne bo imela več pripomb. Skupina pravnih strokovnjakov bo pripravila potrebno dokumentacijo Glede načrtovanega plinskega terminala v Žavljah bo skupina pravnih strokovnjakov pripravila potrebno dokumentacijo, ki bo omogočila uporabo vseh pravnih sredstev v primeru neupoštevanja pripomb Slovenije glede negativnih čezmejnih vplivov. Dogovarjanje med državama sicer teče, ima pa minister občutek, da bo "italijanska stran vztrajala pri realizaciji tega projekta". Še pred novembrskim srečanjem je vlada ugotovila, da slovenske pripombe v dokumentaciji za gradnjo terminala v Žavljah niso bile upoštevane in da bi bil terminal z vidika čezmejnih vplivov nesprejemljiv. Glede na dokumentacijo, ki jo je posredovala italijanska stran, bi bili nesprejemljivi vplivi s prometnovarnostnega vidika (z vidika varne plovbe v Tržaškem zalivu), z vidika splošne varnosti in okoljskega vidika (škodljivi bi bili vplivi na vodno okolje Tržaškega zaliva in na biodiverziteto vodnega okolja celotnega severnega Jadrana). Mnenje vlade podpira tudi DZ, pri čemer so poslanci izpostavili okoljske vidike gradnje, ki bi območju severnega Jadrana lahko povzročila nepopravljivo škodo. Medresorska komisija pa je ugotovila, da niso bile upoštevane slovenske pripombe v skladu z direktivo sveta o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, in niso v skladu z t.i. memorandumom med slovensko in italijansko vlado, ki sta ga podpisali septembra 2008, da bosta skupaj sodelovali o presojah v severnem Jadranu oz. Tržaškem zalivu. Slovenska stran je v letu 2009 sprejela tudi resolucijo strategije za Jadran, kjer so postavljene smernice za pogajanja o skupnem načrtu razvoja in varovanja tega območja. S tem naj bi Slovenija, Hrvaška in Italija med drugim jasno določile, kje in kako se lahko postavijo okoljsko občutljivi objekti. Jadran predstavlja okoljsko zelo občutljivo območje s to občutljivostjo pa povezani tudi plinski terminali. Morebitne nesreče za Koprčane in Ankarančane naj ne bi imele škodljivih vplivov Da morebitne nesreče na terminalu z utekočinjenim plinom za Koprčane in Ankarančane ne bi imele škodljivih vplivov, pa piše v študiji o varnostno prometnih vidikih izgradnje terminala z utekočinjenim zemeljskim plinom v koprskem pristanišču. Študijo sta za družbo TGE Gas Engineering izdelali fakulteti za pomorstvo in za kemijo ljubljanske univerze. "Prihajamo do zaključka, da tudi ob velikih nesrečah, kot so namerni dogodki, ne bi bilo škodljivih vplivov na prebivalstvo Kopra in Ankarana," je pojasnil eden od avtorjev študije Stojan Petelin. V študiji so upoštevali številne predpostavke, kljub temu pa je raven tveganja pod mejo dovoljenega, še pravi. Podtajnik na italijanskem ministrstvu za okolje Roberto Menia zatrjuje, da se za nasprotovanjem Slovenije gradnji plinskega terminala v Žavljah skrivajo drugi interesi. Po Menievih besedah naj bi bila Slovenija zainteresirana za sodelovanje pri gradnji plinskega terminala na otoku Krku. Italijanski zunanji minister Franco Frattini poudarja, da je načrt gradnje plinskega terminala v Tržaškem zalivu prestal vse ravni ocenjevanja vpliva na okolje in da gre za varen obrat. Prepričan je tudi, da pa nihče ne more primerjati nevarnosti, ki jo predstavlja plinski terminal, s tisto, ki jo predstavlja Nuklearna elektrarna Krško (Nek). Mednarodna okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) dvomi v pristnost dokumentov o vplivih na okolje, ki jih je Gas Natural, ta naj bi gradil plinski terminal v Žavljah, predložil za gradnjo tega projekta. Od slovenske vlade zahteva, da se upre pritiskom Italije in da sum o poneverbi dokumentov prijavi evropskim institucijam. Gas Natural naj bi ponaredil podatke in izsilil soglasje italijanske vlade o okoljski primernosti gradnje terminala. AAG je zato oktobra Evropski komisiji podala peticijo in prijavo v zvezi z nameravano gradnjo plinskega terminala v Žavljah. AAG je novembra na upravni sodišči v Rimu in Trstu vložila tudi pritožbo za zaustavitev gradnje vseh terminalov v Tržaškem zalivu. Pritožili so se na sklep italijanske vlade, ki je dala soglasje za gradnjo terminala v Žavljah. V pritožbi zahtevajo izničenje tega sklepa. Nasprotno pa Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) ob dogajanju z gradnjo plinskih terminalov v Italiji poudarja, da terminal v Sloveniji oz. Kopru predstavlja gospodarsko družbo, ki bi zaposlovala veliko ljudi iz obalnega območja, prinašala dohodek in polnila tako lokalne kot državno davčno blagajno.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042327154

OFF - SHORE

Z izgradnjo plinskega terminala na morju bi Slovenija, izgubila del svojih teritorialnih voda AAG dopolnjuje peticijo za Evropski parlament in prijavo Evropski komisiji s predstavitvijo dosjeja o kršitvi zakona Seveso v Trstu. Pojavljajo se dvomi o finančnih sredstvih prejetih od nekaterih okoljevarstvenih organizacij, ki so uradno proti uplinjevalniku v Tržaškem zalivu. AAG je dopolnila prijavo, ki jo je predstavila evropskim inštitucijam oktobra 2009 glede nepravilnostih projekta uplinjevalnika španske družbe Gas Natural v tržaškem pristanišču. Prijavo, ki sta jo Evropski parlament (peticija 1472/09) in Evropska komisija (prijava CHAP(2009)00182- EU-Pilot 755/09/ENVI), so sedaj dopolnili s predstavitvijo dosjeja o kršitvi zakona Seveso v Trstu. AAG nasprotuje dejstvu, da nista bili uporabljeni Direktivi 96/82/CE in 2003/105/CE glede tveganj v industrijskih objektih in glede preprečitve tveganj za prebivalce. Zaradi kršitve zakona Seveso v Trstu je Evropska komisija že sprožila postopek kaznovanja Italije (marec 2009). Novi dosje-prijava dokazuje, kako so bili varnostni ukrepi že obstoječih objektov spremenjeni, zato da bi prikrili tveganja za nesreče v industrijskih obratih in tako dovolili predstavitev projekta uplinjevalnika v Tržaškem zalivu. AAG meni, da se spor, ki je nastal med Slovenijo in Italijo zaradi plinskih terminalov, lahko reši samo z upoštevanjem zakonitosti. Ta princip pa ne sme veljati samo za projekt družbe Gas Natural, ampak tudi za projekt (E.ON) plinskega terminala na morju - off-shore, ki bi se nahajal prav ob slovenski obali in bi imel na okolje še večji vpliv kot bi ga povzročil že zaskrbljujoč žaveljski plinski terminal. V primeru plinskega terminala na morju - off-shore bi se namreč posledice in tveganja za okolje poznali prav v Sloveniji, ki bi tako izgubila še del svojih teritorialnih voda, prav tako pa bi se zmanjšal tudi promet v edinem pristanišču, ki ga ima država Slovenija -to je prav koprsko pristanišče. Tržaški zaliv je preozek, da bi v njem lahko dovolili umestitev teh dveh plinskih terminalov, ki bi med drugim morala biti povezana z italijansko državno mrežo s podmorskim plinovodom, ki bi prav tako povzročil veliko škodo ekosistemu severnega Jadrana. Zadnja nesreča kitajske tovorne ladje, ko je v megli nasedla pri Debelem rtiču, samo potrjuje, da je Tržaški zaliv preplitev in preozek, da bi v njem plule ladje z nevarnim tovorom. AAG zaskrbljeno opozarja na to, da medtem ko se zdi pozornost vseh skorja v celoti usmerjena na plinski terminal v Žavljah, se za projekt plinskega terminala na morju - off-shore lahko začenjajo privolitve političnih sil in italijanskih javnih ustanov. Glede tega poudarjamo, da ni niti položaj italijanskih okoljevarstvenih organizacij tako transparenten. Kaže namreč, da je Legambiente, ki je z WWF-jem predstavila pritožbo na Upravno sodišče proti uplinjevalniku v Žavljah, finansirana s strani SNAM - potecialnega investitorja, ki načrtuje podvodni plinovod, ki bi povezal plinovod iz plinskega terminala na morju - off-shore na državno distribucijsko mrežo.
http://slovensko-morje.net/index.php?page=news&view_news=11318

JANEZ POTOČNIK

Pismo Potočniku glede terminalov Italijansko Kasacijsko sodišče zavrnilo pritožbo Roberrta Giurastanteja člana upravnega odbora mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green Manuel Kalman, Koper, 05. 07. 2010 ob 11:19 posreduj: share on facebookshare on twitter Organizacija Alpe Adria Green je evropskemu komisarju za okolje Janezu Potočniku poslala pismo v zvezi z njihovo pritožbo glede nameravane izgradnje plinskih terminalov v tržaškem zalivu ter grožnjami njihovemu članu Roberrtu Giurastantageju s strani investitorjev in Italijanskih oblasti. Spoštovani g. Janez Potočnik Italijansko Kasacijsko sodišče zavrnilo pritožbo Roberrta Giurastanteja člana upravnega odbora mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green. Roberrto Giurastante se je pritožil na obsodbo, ker je izrazil osebno mnenje, kar je še vedno žal v demokratični Italiji eden najhujših zločinov, vendar je Kasakcijsko sodišče pritožbo zavrnilo. Osebno mnenje je podal pismeno kot prijavo v kateri je z dokazi navedel, da gradbena špekulacija v miljski občini naredila gradbeno špekulacijo in je po mnenju sodišča očrnil ugled občinske uprave. To zadevo je zaradi nasprotovanja izgradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu z strani mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green (v Italiji kot AAG Greenaction Transnational) je sodišče obravnavalo prednostno, verjetno zaradi pritiskov Italijanske vlade, da čim prej z Slovenskim privoljenjem prične z izgradnjo tako plinskega terminala v Žavljah ter plinskega terminala na morju z vsemi podmorskimi in kopenskimi plinovodi, kar bi uničilo del turistične ponudbe, ribolov ter zastrupilo ves živelj v tržaškem zalivu zaradi težkih kovin. V tem primeru bo prizadeta tako Slovenska kot Italijanska stran tržaškega zaliva. Sodni stroški, ki so nastali zaradi te pritožbe znašajo okoli 40.000 evrov, kar pomeni, da bo sodna policija Roberrtu Giurastanteju po vsej verjetnosti zaplenila vse zasebno premoženje in to vse zaradi tega, ker je dokazal in še vedno vsakodnevno dokazuje, da bodo čezmejni vplivi na okolje z izgradnjo teh plinskih terminalov z dograditvijo 7 in 8 pomola v Trstu in 3. pomola v Kopru zdravstveno škodljivi za vse prebivalce, ki živijo na tem področju, ne glede na potek državne meje. Ustrahovanja, ki jih je deležen Roberrto Giurastante in celotna organizacija AAG s strani sodnih oblasti in invistitorjev v Italiji se stopnjujejo vse od septembra lanskega leta, ko smo javno objavili dokumente o ponaredbah študije vplivov na okolje projekta Gas Natural. Posameznike so začeli tudi javno označevati za teroriste in izdajalce. Potem, ko smo objavili tudi zaupne dokumente o kršitvah zakona Seveso, kljub pritiskom predstavnikov TTRT, naj tega ne naredim, so prešli k dejanjem: ustrahovanje v mafijskem stilu (odsekana kozličja glava pred vrati stanovanja Roberrta Giurastanteja). Povedati moramo, da se je skupina TTRT čudno pojavila po naših javnih prijavah EU komisiji in komisiji za peticije pri EU parlamentu. Glede ustrahovanja, ki ga je Roberrto Giurastante prejel, pa je dejstvo, da se preiskave niso nikoli začele, ker jih sploh niso naredili (orožniki, ki so bili za to določeni, so pod vplivom SISMI - vojaška varna služba, popustili). Tržaško sodišče je zahtevalo arhiviranje 14. maja in -glej slučaj- istega dne je kasacijsko sodišče potrdilo obsodbo za kaznivo dejanje osebnega mnenja. Ukazi, ki so jih dobili, so zelo jasni: odstraniti Roberrta Giurastanteja, ker je destabilizirajoč element. Imajo ga namreč za tistega, ki navdihuje vse manevre v mednarodni okoljski organizaciji AAG (mislijo, da je strateg). Zelo dobro ga poznajo, ker so njegove pretekle prijave na EU (na pr. tisto o radioloških nevarnostih) povzročile velike težave Italiji. Zato menijo, da bi ga morali absolutno odstraniti iz AAG, ker bi bil zmožen usmerjati celotno organizacijo. S tem, ko bi ga odstranili, bi zrušili tudi Greenaction in bi tako preprečili pritožbe na TAR (upravno sodišče) proti uplinjevalnikom, ki jih je v Italiji v imenu AAG podal Greenaction. Mislimo, da si bodo sedaj močno prizadevali doseči te zastavljene cilje. Pospešitev začetih procesov je neposreden dokaz tega. Na žalost moramo priznati, da ne slovenske oblasti, ki so podlegle grožnji o zaustavitvi pričetja gradnje tretjega pomola v Kopru s strani Italije, ne EU komisija za okolje, katera odločno nasprotuje tožbi med dvema državama v EU, delujeta v korist čimprejšnje izgradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, saj zavlačuje tudi z našo pritožbo. Od Vas g. Janez Potočnik in od celotne komisije zato pričakujemo, odnosno zahtevamo takojšno prednostno obravnavo naše pritožbe glede uplinjevalnikov v Tržaškem zalivu in ukrepanje preko EU na Italijanske oblasti v primeru Roberrta Giurastanteja. Predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard
http://www.primorska.info/novice/9209/pismo_potocniku_glede_terminalov

ROBERTO GIURASTANTE

Sredstva v podporo okoljevarnostniku ROBERTU GIURASTANTEJU Roberto Giurastante, okoljevarstvenik iz organizacij Greenaction Transnational in Alpe Adria Green, je že več let aktiven v boju za zaščito okolja in civilnih pravic na obmejnem območju. Zaradi njegovega odkrivanja nepravilnosti doživlja pritiske, grožnje in ustrahovanja. Nazadnje je še doživel shrljivo grožnjo o smrti (odsekana glava kozlička pred hišnim pragom), ki je mafijskega izvora. Vendar se je pred kratkim tej kritični situaciji pridružila še obsodba Kasacijskega sodišča. Obsodili so ga kaznivega dejanja, ker je izrazil osebno mnenje. Giurastante je namreč prijavil gradbeno špekulacijo v Miljski občini, ko je oporekel urbanističnemu soglasju in so ga zato člani občinskega gradbeništva tožili. Čeprav je bila gradbena zloraba dokazana, so Giurastanteja obsodili na 1. in 2. stopnji, kar je sedaj potrdila tudi obsodba Kasacijskega sodišča. Znesek, ki ga mora plačati, znaša 40000 evrov. Na ta način so pustili nekaznovane vplivneže, ki so odgovorni za to zadevo, nezakonitosti je tako oproščeno, naravovarstvenik, ki pa je nezakonitost prijavil, pa je nepravično obsojen. Naša organizacija meni, da civilna družba ne more zapustiti Roberta Giurastante v tem težkem trenutku. Roberto nezainteresirano brani pravice vseh nas. Začnimo torej javno kampanjo, da pokrijemo njegove sodne stroške.
Za prispevke se nakaže želeno vsoto na TTR: SI56 9067 2000 0636 284, ODPRTEGA PRI POŠTNI BANKI SLOVENIJE naslovljenega na AAG s sklicem za Roberta Giurastante. Kdor bo prispeval vsaj 30 evrov, bo dobil izvod knjige »Tracce di legalita' (Sledi zakonitosti)«. To je knjiga o tržaškem sistemu in o ekološki mafiji na severo-vzhodu. Knjiga se ukvarja z dramatičnim stanjem v Trstu in analizira sisteme moči. To je okoljska katastrofa, ki jo vodijo v senci mednarodnih interesov. Perverzen preplet politike, podjetništva in organiziranega kriminala. Desetine odlagališč, tudi ogromnih, ki se nahajajo od morja do Krasa; toksični pepel (dioksini) sežigalnic in drugi toksični odpadki, ki so jih odlagali celo na kopališčih. Edini dve rodovitni rečni dolini (Žavlje in Plavje) na meji s Slovenijo sta zelo dragoceni za poljedelstvo in okolje, vendar sta »bonificirani« za industrijske potrebe in pokopani pod desetine milijonov kubičnih metrov strupov. Prav tam so še posebej odložili industrijsko blato (takozvan »sludges«, ki je strupena mešanica kislin, težkih kovin in ogljikovodikov); dragocene doline in kraške jame so uporabili za to, da bi zakrili najbolj moteče odpadke (ogromna naftna jezera, ki se sedaj nahajajo v teh jamah). Knjiga prikazuje Trst v drugačni luči od tiste, ki se nam kaže na videz (kot bogato, urejeno in čisto habsburško mesto, kar ni res) in dokazuje, kako ne obstajajo – in niso nikoli obstajale- meje v tako nelegalnem poslu kot je tako ravnanje z odpadki. To je zgodba, ki jo pripoveduje človek, ki jo je doživel v prvi osebi, saj se je bojeval s tem »sistemom« nelegalne moči. Je dokumentirana zgodba o načrtnem onesnaževanju države in njegovih mednarodnih povezav.
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=11935
http://www.autorinediti.it/LibriCatalogo.asp?LibroID=123
http://www.facebook.com/notes/autorinediti/tracce-di-legalita-di-roberto-giurastante/116269088413143

EVROPSKA KOMISIJA

Evropska komisija zamrznila pritožbo AAG glede plinskih terminalov Zamrznitev komisija utemeljuje z navedbami, da glede obeh terminalov med Slovenijo in Italijo trenutno potekajo dvostranski pogovori. Evropska komisija je zamrznila pritožbo, ki jo je nevladna organizacija Alpe Adria Green (AAG) nanjo naslovila v zvezi z načrtovano gradnjo plinskega terminala v Žavljah in terminala na morju v Tržaškem zalivu. AAG je komisiji maja posredovala domnevno ponarejeno dokumentacijo in zahtevala prekinitev vseh postopkov v zvezi z gradnjo obeh terminalov, ki jih načrtuje Italija v Tržaškem zalivu. Kot je razvidno iz odgovora komisije, nameravajo v fazi pogajanj med Slovenijo in Italijo zamrzniti vse s tem povezane preiskave, ki bi po mnenju komisije lahko ogrozile "pogovore, ki potekajo med državama članicama". Glede domnevno ponarejenih tehničnih podatkov za terminal v Žavljah komisija dodaja, da ni pristojna za obravnavo kaznivih dejanj, in da naj se v organizaciji zato obrnejo na "ustrezne nacionalne organe". Odgovor po mnenju predsednika AAG Vojka Bernarda pomeni, da daje komisija "prednost političnim dogovorom med državami pred varnostjo ljudi in narave". AAG pričakuje, da bo komisija pritožbo odmrznila in ji dala prednost "pred političnimi spletkami med vladama Slovenije in Italije", ki sta po mnenju nevladne organizacije v preteklosti že dokazali, da "jima je v prvi vrsti dobiček, šele potem zaščita državljanov". Če njihova pritožba ne bo obravnavana, bodo po Bernardovih napovedih zahtevali odstop evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika. V AAG od slovenske vlade obenem zahtevajo, naj glede domnevnih dogovorov med Slovenijo in Italijo v zvezi z gradnjo terminalov javno objavi, kateri dokumenti so že bili podpisani, ali pa javno zanika obstoj takih dokumentov.
http://www.primorska.info/novice/9567/evropska_komisija_zamrznila_pritozbo_aag_glede_plinskih_terminalov

ŽAVLJE

Spomeniško varstvo negativno o elektrarni pri Žavljah Spomeniško varstvo za Furlanijo-Julijsko krajino (FJK) je izdalo negativno mnenje o načrtu za gradnjo plinske elektrarne pri Žavljah pri Trstu. Gre za gradnjo blizu lokacije načrtovanega kopenskega plinskega terminala. Okoljevarstvena organizacija Greenaction Transnational je v sporočilu o negativnem mnenju navedla stališče načelnika spomeniškega varstva za FJK Luce Rinaldija, da je prejeta dokumentacija hudo pomanjkljiva glede zelo velikega vpliva na okolje, ki bi ga imela gradnja takega obrata, saj naj bi na primer predvidevali tudi spremembo obale. Za gradnjo plinske elektrarne z zmogljivostjo 400 megavatov se zavzema družba Lucchini Energia, območje pri Žavljah pa predstavlja alternativo drugi lokaciji, ki je na območju železarne v Škednju pri Trstu v lasti družbe Lucchini Severstal. Če bi jo zgradili pri Žavljah, bi elektrarna stala blizu območja, kjer španska družba Gas Natural načrtuje gradnjo kopenskega plinskega terminala, za katerega sta italijanski ministrstvi za okolje in kulturo že izdali pozitivno mnenje. Po mnenju Greenaction Transnational je načrt za gradnjo elektrarne tesno povezan z načrtom za gradnjo plinskega terminala, saj bi bila brez tega elektrarna popolnoma nepotrebna. Okoljevarstvena organizacija pri tem opozarja, da se želi v tržaškem pristanišču oblikovati velik energetski pol, ki bi bil umeščen v že zasičeno industrijsko območje. To naj bi privedlo do "nore koncentracije nevarnih obratov," ki bi Trst in njegov zaliv spremenili v eno najbolj tveganih območij v Evropi in na svetu, saj bi se plinski terminal in elektrarna znašla v bližini glavnega naftnega terminala v Sredozemlju pa tudi obalnih rezervoarjev goriv in utekočinjenega kisika ter železarne. To pa bi povzročilo ogromno škodo turizmu, trgovskemu prometu in ribolovu ter bi prispevalo k znižanju vrednosti tamkajšnjih nepremičnin.
http://www.primorska.info/novice/9622/spomenisko_varstvo_negativno_o_elektrarni_pri_zavljah/

BOBU BOB
Dr. Drago Kos, okoljski sociolog: "Na prvi pogled v Sloveniji živijo sami ekologi. Na drugi pogled je bistveno drugače."
Torek, 10. avgust 2010
www.vecer.com

DOLGOROČNOST

Potočnik: Probleme Severnega Jadrana je treba reševati strateško in dolgoročno Potočnik bi si želel, da bi se vse države, ki si delijo občutljiv ekosistem severnega dela Jadrana dogovorile o posebni jadranski strategiji. Če bo vsaka država posebej reševala težave, problemov severnega Jadrana po Potočnikovem prepričanju ne bo moč rešiti. Prav zato je komisar že v okviru današnje razprave o izzivu upravljanja z vodami na Strateškem forumu Bled izrazil željo, da se po zgledu strategije za Baltik in porečje Donave oblikuje tudi posebna strategija za Sredozemlje, v tem okviru pa tudi posebna strategija za ozko in občutljivo Jadransko morje, še posebej njegov severni del. Potočnik si bo za tak pristop tudi prizadeval. Komisar se je sicer v izjavi za medije po današnji razpravi na blejskem forumu odzval na trditve nevladne organizacije Alpe Adria Green (AAG), da je komisija zamrznila preiskavo o domnevnih nepravilnostih pri pripravi dokumentacije za gradnjo plinskih terminalov v Žavljah pri Trstu in v Tržaškem zalivu, saj naj ne bi želela ogroziti dvostranskih dogovorov med Italijo in Slovenijo glede gradnje omenjenih terminalov. Potočnik je najprej spomnil, da je postopek odobravanja obeh projektov še v teku, saj se gradnja še ni začela. Obenem je zagotovil, da komisija vse pripombe AAG obravnava zelo resno in so tudi del ukrepanja Bruslja s tem v zvezi. Istočasno pa je Potočnik priznal, da je želja komisije, da se dialog med državama nadaljuje, saj je to po njegovi presoji dobra pot. Na noben način pa ne more vzeti kot predpostavko, da gre za dogovarjanje med dvema vladama, ki jima ni mar za ljudi in ju zanimajo predvsem gospodarski interesi. Na AAG so namreč zatrdili, da daje komisija prednost političnim dogovorom med državami pred varnostjo ljudi in narave. Trdijo tudi, da sta obe državi v preteklosti že dokazali, da jima je v prvi vrsti dobiček, šele potem zaščita državljanov. "Želimo si, da bi ta problem rešili," je dejal komisar in znova zagotovil, da bo komisija naredila vse, kar bo v njeni moči. Pri tem je opozoril na včasih prevelika pričakovanja javnosti glede manevrskega prostora za ukrepanje pri direktivi EU o presoji čezmejnih okoljskih vplivov, ki je evropski pravni okvir za urejanje odnosov med državami članicami npr. glede velikih energetskih in infrastrukturnih projektov, ki imajo čezmejne vplive. Spomnil je tudi, da trenutno poteka revizija te direktive. Ponovil pa je stališče komisije, da se je treba v primeru, da se ugotovijo nepravilnosti obrniti na ustrezne nacionalne organe, saj komisija ni pristojna za pregon kaznivih dejanj. http://www.primorska.info/novice/9897/potocnik_probleme_severnega_jadrana_je_treba_resevati_stratesko_in_dolgorocno

GROŽNJE AAG

se zaradi groženj umika iz boja proti terminalom Mednarodna nevladna organizacija Alpe Adria Green se zaradi groženj članom organizacije in zaradi blokade njihovih pritožb na Evropski komisiji umika iz boja proti plinskim terminalom v Tržaškem zalivu. Zbrano gradivo o ponarejeni dokumentaciji pri postopkih za gradnjo terminalov naj bi posredovali ZN. Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil predsednik mednarodna nevladna organizacija Alpe Adria Green (AAG) Vojko Bernard, se AAG umika, ker so njihove pritožbe na Evropski komisiji blokirali in ker "nima smisla delati, če te ne obravnavajo ne v Italiji ne v Sloveniji". Iz boja se AAG umika, dokler ne dobi odgovorov s strani Evropske komisije in komisije za peticije pri Evropskem parlamentu. Edina možnost, ki jo v AAG še vidijo za blokado gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, je referendum proti tej gradnji tako na slovenski kot italijanski strani. V organizaciji tudi zavračajo navedbe evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, da je pritožba AAG v zvezi z nameravano izgradnjo terminalov v Evropski komisiji in komisiji za peticije pri Evropskem parlamentu zamrznjena, ker se Slovenija in Italija še dogovarjata o tem. Bernard je izpostavil, da je Italija že zaključila s postopki o terminalih, Slovenija pa se pripravlja na tožbo proti Italiji. Komisar je sicer konec avgusta izpostavil, da je komisija zamrznila preiskavo o domnevnih nepravilnostih pri pripravi dokumentacije za gradnjo plinskih terminalov v Žavljah pri Trstu in v Tržaškem zalivu, saj naj ne bi želela ogroziti dvostranskih dogovorov med Italijo in Slovenijo glede njihove gradnje. Potočnik je spomnil, da je postopek odobravanja obeh projektov še v teku, saj se gradnja še ni začela. Obenem je zagotovil, da komisija vse pripombe AAG obravnava zelo resno in so tudi del ukrepanja Bruslja s tem v zvezi. Ključen korak sedaj po AAG mnenju lahko sedaj naredi vlada, ki bi morala tožbo proti Italiji nasloviti na evropsko sodišče. AAG Evropski komisiji in komisiji za peticije predlaga, da ustanovi posebno komisijo, ki bo preučila zamrznitev pritožbe AAG. V organizaciji so prepričani, da sta bila s tem dejanjem kršena dva člena Espoo konvencije. Blokada pritožbe je po mnenju AAG kršitev Arhuške konvencije, saj gre v tem primeru za blokado udeležbe javnosti pri odločanju na področju okolja. V primeru izgradnje terminalov v Tržaškem zalivu bi Slovenija po mnenju AAG izgubila turistično destinacijo od Trsta do hrvaške meje, saj bi bila voda hladna in umazana, ribe pa neužitne zaradi dviga sedimentov z morskega dna. Bernard je pojasnil, da v AAG nimajo narediti kaj več, ker so vse dokaze o ponarejenem gradivu poslali Evropski komisiji. Dokazno gradivo bodo najverjetneje poslali na ZN in na sedež Arhusa. Vlada je sicer že junija zagotovila, da bo Slovenija v primeru, da bo pri načrtovanih plinskih terminalih v Tržaškem zalivu ugotovila okoljevarstvene vplive, ki niso skladni s pravili evropskih direktiv, vložila tožbo zoper Italijo.
http://www.delo.si/clanek/119990

PONOVEN NAPAD

Ponoven napad na Roberta Giurastanteja Tržaški okoljevarstvenik Robert Giurastante je bil ponovno napaden. V nedeljo so neznanci skušali vdreti v stanovanje in so pri tem uničili zvonec, so danes sporočili iz okoljevarstvene organizacije Alpe Adra Green. Robert Giurastante odgovoren v Organizaciji Greenaction Transnational in predstavnik Italije v organizaciji Alpe Adria Green (AAG), je bil že aprila letos ustrahovan, na način značilen za mafijske organizacije, ko je na vhodu v svoje stanovanje pod predpražnikom našel odsekano kozličkovo glavo. Preiskave s strani tržaškega državnega tožilstva so bile ustavljene v zelo kratkem času, saj so trajale samo mesec dni, razlagajo v organizaciji. Javni tožilec Pietro Montrone, ki je bil zadolžen za to preiskavo je kazal uničiti dokazni material - odsekano kozličkovo glavo in s tem onemogočil nadaljnje preiskave, pravijo v organizaciji. Kljub grožnjam, ki jih je bil Giurastante deležen, ga oblasti niso zaščitile. Po vsem tem, kar se dogaja, so v organizaciji zaskrbljeni. »Če preiskava (po mafijski grožnji, ki je prva te vrste v Trstu) s strani sodišča ne bi bila ustavljena in bi upoštevali minimalne varstvene ukrepe, ki bi v tem primeru bili potrebni, bi verjetno že odkrili koristne elemente, ki bi pripeljali do odgovornih za to dejanje in s tem preprečili naslednje ustrahovanje,« pojasnjujeov okoljevarstveni organizaciji. Naj spomnimo, da je tržaški okoljevarstvenik Robert Giurastante avtor pomembnih prijav na Evropsko unijo glede nezakonitega uničevanja odpadkov na severo-vzhodu Italije, kršenja pravil pri razpisih za javna dela, pomanjkljivosti v italijanski zakonodaji. Pri preprečevanju tveganj v primeru nesreč v industrijskih objektih (zakon Seveso), nuklearke (kršenje norm EURATOM) in o čezmejnem onesnaževanju. Je tudi eden glavnih nasprotnikov projektov plinskih teminalov v tržaškem zalivu. Avtor knjige »Tracce di legalita'« (Sledi zakonitosti) , ki obravnava umazane posle in okoljske katastrofe v prestolnici Furlanije - Julijske krajine. Kot še navajajo v okljevarstveni organizaciji AAG se napadi in grožnje na njihove člane zaradi različnih prijav na evropsko komisijo, kar vrstijo. »Evropska komisija prav vpodbuja »vlagatelje«, ki nameravajo zgraditi plinski terminal Žavlje in morski plinski terminal, da ustrahujejo okoljevarsvenike, da bi čiprej pričeli že z načtovano izgradnjo terminalov na tem področju severnega jadrana, kateri so predvideni v razvojnih planih Evropske unije,« obupano razlagajo.
http://www.primorska.info/novice/10296/ponoven_napad_na_roberta_giurastanteja

DA

Italija odobrila načrt za morski plinski terminal v Tržaškem zalivu

Komisija, ki je na italijanskem ministrstvu za okolje pristojna za okoljsko presojo načrtov, je odobrila načrt za gradnjo morskega plinskega terminala v Tržaškem zalivu. Italijansko okoljsko ministrstvo je julija leta 2009 že odobrila načrt za gradnjo kopenskega plinskega terminala v Žavljah pri Trstu, ki ga želi postaviti španska družba Gas Natural. Komisija italijanskega ministrstva je tako odobrila kar dva načrta za izgradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, poleg tega pa tudi načrt za izgradnjo podmorskega plinovoda, ki bi povezoval kopenski terminal pri Žavljah s plinsko centralo v Vilešu. Podsekretar na italijanskem ministrstvu za okolje Roberto Menia pravi, da je jasno, da je na eni strani tehnična ocena, na drugi pa mora ministrstvo zagotoviti zaščito okolje. V vsakem primeru pa po njegovih navedbah na koncu odločajo lokalne skupnosti. Tržaški župan Roberto Dipiazza pa je dejal, da se je tržaška občina vedno zavzemala izključno za gradnjo kopenskega plinskega terminala pri Žavljah, saj se tam nahaja degradirano območje, za sanacijo katerega se Dipiazza zavzema. Po navedbah Dipiazze naj bi Slovenija zahtevala gradnjo enega samega terminala, zato se Trst zavzema le za kopenskega. O omenjeni odobritvi načrta slovensko ministrstvo ni seznanjeno, je pa predsednik DZ Pavel Gantar poudaril, da je to sporna odločitev. Nasploh pa stvari pri plinskih terminalih v Tržaškem zalivu po mnenju Gantarja kažejo na to, da se bo morala Slovenija obrniti na Evropsko sodišče. Italija naj bi po zadnjih podatkih slovenskega okoljskega ministrstva pripravljala študijo vseh kumulativnih vplivov predvidenih plinskih terminalov v Tržaškem zalivu ter za plinovod od terminalov do plinskega omrežja. Evropska komisija je januarja sicer izrazila jasno pričakovanje, da do zaključka priprave omenjene študije in njene predstavitve Italija ne bo sprejemala nobenih odločitev glede predvidene izgradnje plinskih terminalov. Evropska komisija je Italiji jasno povedala, da brez poznavanja in upoštevanja kumulativnih vplivov na okolje vseh predvidenih energetskih (in drugih) projektov na okolje v Tržaškem zalivu ter brez poznavanja morebitnih kumulativnih čezmejnih vplivov na okolje, odločitve o začetku investicij ne morejo in ne smejo biti sprejete.To velja za vse energetske, prometne in druge načrtovane projekte na obeh straneh meje, tako v italijanskem kot v slovenskem morju ter obalnem območju. Vlada je sicer že junija zagotovila, da bo Slovenija v primeru, da bo pri načrtovanih plinskih terminalih v Tržaškem zalivu ugotovila okoljevarstvene vplive, ki niso skladni s pravili evropskih direktiv, vložila tožbo zoper Italijo.
http://www.primorska.info/novice/10461/italija_odobrila_nacrt_za_morski_plinski_terminal_v_trzaskem_zalivu
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Okt 10, 2010 5:36 pm; skupaj popravljeno 11 krat

NOVA FUKUŠIMA

Žavlje kot Fukušima?

Tako kot pri japonski jedrski centrali v Fukušimi, ki jo je hudo prizadel nedavni potres s cunamijem, se tudi pri načrtovani gradnji uplinjevalnika pri Žavljah ne upoštevajo vsa tveganja v zvezi z vprašanjem varnosti, menijo izvedenci tehničnega omizja, ki deluje v okviru področnega sindikata gasilcev UIL VVF.

Tako kot pri jedrski centrali v Fukušimi se tudi pri načrtovanem uplinjevalniku v Žavljah ne upošteva tveganje glede varnosti, menijo izvedenci

Tako kot pri japonski jedrski centrali v Fukušimi, ki jo je hudo prizadel nedavni potres s cunamijem, se tudi pri načrtovani gradnji uplinjevalnika družbe Gas Natural pri Žavljah obravnavajo površno oz. ne upoštevajo vsa tveganja v zvezi z vprašanjem varnosti, menijo izvedenci tehničnega omizja o žaveljskem uplinjevalniku v okviru področnega sindikata gasilcev UIL VVF, ki je v Trstu priredilo srečanje, na katerem so bili še enkrat poudarjeni pomisleki o načrtovanem obratu, tokrat tudi v luči nesreče v japonski nuklearki, ki je sledila potresu in cunamiju.

Poročila v zvezi s tem so podali jedrski fizik Gianrossano Giannini, inženirja Marino Valle in Giorgio Trincas, geolog Livio Sirovich in biologinja Marina Zweyer, ki so še enkrat opozorili, da je načrt o gradnji obrata v Žavljah nepopoln in netočen ter vsebuje pomanjkljivosti.

Tako npr. načrtovalci oz. predlagatelji niso upoštevali stanovanjskih hiš ter vrste drugih industrijskih objektov, ki ležijo v neposredni bližini načrtovanega uplinjevalnika, prav tako nista upoštevana naprava za pogon plina v plinovod in električna centrala na plinski pogon, ki bi jih zgradili prav blizu uplinjevalnika.

Prav tako so nepopolni odgovori na vprašanja občanov, ki jih je preoblikovala skupina izvedencev, ki je nastala na pobudo Pokrajine Trst, glede nekaterih podatkov pa so družbo Gas Natural obtožili, da jih je kratkomalo priredila.

Pobudnike so obtožili, da so želeli omejiti stroške na račun varnosti, poleg tega je načrt brez vsake ekonomske logike, saj bi šlo za zastarelo tehnologijo, medtem ko so že danes na voljo nove tehnologije, ki stanejo veliko manj. Italija tudi ne rabi vsega tega plina, saj se je uporaba slednjega v zadnjem času celo zmanjšala, država pa ima še zaloge, tudi libijska kriza je le izgovor.
http://www.primorski.it/stories/trst/185118_avlje_kot_fukuima/

IZDANO SOGLASJE

Italija izdala okoljevarstveno soglasje za morski terminal in plinovod
Italijanska komisija za presojo vplivov na okolje je podala pozitivno izjavo in s tem okoljevarstveno soglasje za morski (off-shore) plinski terminal in plinovod Trst-Gradež-Vilež

O okoljevarstvenem soglasju je italijanska ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo obvestila ministra Roka Žarnića v tem tednu in zapisala, da je italijansko okoljsko ministrstvo upoštevalo vse okoljske vidike, posebno pozornost pa namenilo čezmejnim vplivom. Obenem je zapisala, da so pripombe, ki jih je podala Slovenija, koristno prispevale k ocenjevanju.

Ministrstvo bo po Žarnićevih besedah dokumentacijo, ki naj bi jo od Italije dobilo predvidoma konec poletja, skrbno preučilo po vsebini in s pravnega vidika. "Do sedaj na italijanski strani še ni elementov, da bi šli v tožbo," meni okoljski minister Roko Žarnić.

Žarnić je danes v Ljubljani dejal, da Slovenija sicer ne izdaja soglasja o terminalih ali plinovodu, poda lahko mnenje, končno odločitev pa sprejme Italija. "Po konvenciji o čezmejnih vplivih na okolje (Espoo) je proces čezmejne presoje namenjen zmanjšanju vplivov in transparentnemu posvetovanju med pogodbenicami," je dejal in izpostavil, da se Slovenija obenem pripravlja na koriščenje vseh pravnih možnosti v zvezi s terminali.

"V pripravi je dokumentacija pravnih osnov za morebiten nastop na evropski ravni, da bi zaščitili svoje interese. Lahko bomo delovali edino znotraj pravnega reda, naredili bomo pa vse, da ne bomo ničesar spregledali," je še opozoril Žarnić in dodal, da nihče ne more predvideti, kaj se bo zgodilo.

Evropska komisija je januarja lani sicer izrazila jasno pričakovanje, da do zaključka priprave študije vplivov na okolje vseh treh načrtovanih objektov (terminala, morskega terminala in plinovoda) in njene predstavitve Italija ne bo sprejemala nobenih odločitev glede predvidene izgradnje plinskih terminalov.

Evropska komisija je Italiji jasno povedala, da brez poznavanja in upoštevanja kumulativnih vplivov na okolje vseh predvidenih energetskih (in drugih) projektov na okolje v Tržaškem zalivu ter brez poznavanja morebitnih kumulativnih čezmejnih vplivov na okolje odločitve o začetku investicij ne morejo in ne smejo biti sprejete.

To velja za vse energetske, prometne in druge načrtovane projekte na obeh straneh meje, tako v italijanskem kot v slovenskem morju ter obalnem območju.

Vlada je sicer junija lani zagotovila, da bo Slovenija v primeru, da bo pri načrtovanih plinskih terminalih v Tržaškem zalivu ugotovila okoljevarstvene vplive, ki niso skladni s pravili evropskih direktiv, vložila tožbo zoper Italijo.
http://www.primorska.info/novice/13769/italija_izdala_okoljevarstveno_soglasje_za_morski_terminal_in_plinovod/

BLOKADA BARCOLANE

»Slovenska vlada naj blokira Barcolano«
Stališče okoljevarstvenikov Alpe Adria Green po novici o soglasju za načrt plinskega terminala v Tržaškem zalivu.

Organizacija Alpe Adria Green (AAG) zahteva od slovenske vlade, naj kot povračilni ukrep za napovedano izdajo dovoljenja za gradnjo plinskega terminala v Tržaškem zalivu blokira jesensko jadralno tekmovanje Barcolana. Če tega ne bo storila vlada, bodo okoljevarstveniki za to poskrbeli sami oziroma s pomočjo sorodnih organizacij v tujini, morda tudi z ladjo organizacije Greenpeace, kdo ve. Tako se glasi stališče okoljevarstvene organizacije, ki je v Ljubljani priredila novinarsko konferenco v sodelovanju s tržaško skupino Greenaction Transnational. Predsednik AAG Vojko Bernard je poudaril, da tako plinski terminal v Žavljah kot tisti v tržaškem morju predstavljata grožnjo okolju in človeškim življenjem. Predsednik Greenaction Transnational Roberto Giurastante je ob tem pojasnil, da bi izgradnja plinovoda na morju zahtevala kopanje po morskem dnu Severnega Jadrana, ki je zelo onesnaženo in vsebuje velike količine živega srebra in naftnih derivatov. Italija pa nima nobene rešitve, kaj bo naredila s temi toksičnimi sedimenti, je dodal. Prav tako po njegovih besedah italijansko okoljsko ministrstvo ni podalo nobenega odgovora, kako bo poskrbelo za varnost obeh terminalov. Terminala, ki naj bi bila med seboj ločena le 15 kilometrov, predstavljata tveganje za plovbo, mesta in ljudi, je prepričan Giurastante. V zvezi z morskim terminalom je ob tem navedel še, da bi se nahajal bližje slovenskemu kot italijanskemu kopnemu in da bi njegova izgradnja pomenila militarizacijo slovenskih teritorialnih voda.
http://www.primorski.it/stories/alpejadran/189414_slovenska_vlada_naj_blokira_barcolano/

KAMNOLOM FACCANONI

Kamnolom Faccanoni novo odlagališče inertnega materiala?
Bo bivši kamnolom Faccanoni postal odlagališče inertnega materiala, izkopanega za gradnjo načrtovanega uplinjevalnika pri Žavljah in novogradnje na območju starega pristanišča? Na to možnost opozarjajo pri okoljevarstveni organizaciji Greenaction Transnational.

Bivši kamnolom Faccanoni - novo odlagališče inertnega materiala?

Bo bivši kamnolom Faccanoni postal odlagališče inertnega materiala, izkopanega za gradnjo načrtovanega uplinjevalnika pri Žavljah in novogradnje na območju starega pristanišča? Na to možnost opozarjajo pri okoljevarstveni organizaciji Greenaction Transnational, kjer v sporočilu za javnost izražajo zaskrbljenost zaradi namena nove tržaške levosredinske občinske uprave župana Roberta Cosolinija, da na območju bivšega kamnoloma uredi novo odlagališče inertnega materiala, saj gre za kakih deset hektarjev veliko območje, kjer bi našlo mesto nekaj milijonov kubičnih metrov materiala. Ko bi bili še v 80. letih prejšnjega stoletja, se pravi v zlatem obdobju ropanja tržaškega ozemlja, bi odlagališče uredili brez pomislekov, danes pa, ko veljajo strožji zakoni, mora operacija potekati pod krinko obnavljanja okolja. Od tod zamisel, da bi območje kamnoloma napolnili z inertnim materialom, ki bi ga potem postopoma uravnavali in na njem posadili drevesa.
Vendar, opozarjajo pri Greenaction Transnational, so kamnolom Faccanoni v preteklosti že uporabili kot zasilno odlagališče v okviru projekta obnavljanja okolja, ki pa ni uspel: na območje so takrat brez posebnega nadzora pripeljali okoli pol milijona kubičnih metrov materiala in posadili drevesa, ki pa niso pognala korenin, zato, če bi hoteli pripeljati drug material, bi morali prej preveriti kemijske in fizikalne lastnosti že prisotnih odpadkov. Poleg tega je območje, ki je okoljsko zavarovano in podvrženo tudi hidrogeološkim omejitvam, najmanj primerno za oblikovanje umetnih gričev z neizogibno velikim naklonom in z zmanjšano zmogljivostjo drenaže deževnice.
Vendar, nadaljujejo okoljevarstveniki, bi ureditev velikega odlagališča inertnega materiala odgovarjala po eni strani nameram novega župana Cosolinija, da sprosti pot gradbenim špekulacijam v starem pristanišču, po drugi pa izgradnji uplinjevalnika pri Žavljah, saj bi s tem zagotovili izredno nizko ceno za odstranjevanje odpadkov. Trenutno namreč niso še določili, kam bi odvažali v glavnem onesnažen material od izkopavanj na območjih gradnje plinskih terminalov in plinovodov v Tržaškem zalivu. Samo v primeru gradnje uplinjevalnika pri Žavljah je predviden izkop kakih 2,3 milijona kubičnih metrov materiala, zmogljivost kamnoloma Faccanoni pa naj bi presegala tri milijone kubičnih metrov, opozarjajo pri Greenaction Transnational.
http://www.primorski.it/stories/trst/189812_kamnolom_faccanoni_novo_odlagalie_inertnega_materiala/

Cena bo morda 160.000 mrtvih

Zgodba o plinskem terminalu ima že dolgo brado, ki pa je kot kaže vsaj na italijanskem političnem prizorišču že davno odločena.

Vojko Bernard: “Če bo prevladal zdrav razum, teh terminalov ne bo. Če pa bo prevladala enoznačna, izkoriščevalska logika kapitalistična mišljenja, pa je najbolje, da se ljudje s tega področja izselijo.”

V Tržaškem zalivu in v Žavljah naj bi se po italijanskem mnenju gradilo ne samo plinski terminal, temveč tudi plinovod. Ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo je pred nekaj dnevi v pismu slovenskemu kolegu Roku Žarniću z nasmeškom namesto ene prisolila dve krepki politični zaušnici. Pristojni na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor se po skorajda dveh letih še vedno sprenevedajo in si zatiskajo oči pred očitnimi interesi italijanske političnogospodarske srenje. Vse očitneje postaja, da bomo zaradi nezavzetosti slovenskih političnih inštitucij poleg plinskega terminala dobili še plinovod Trst-Gradež-Vileš.

Vojko Bernard je predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green, ki gradnjama jasno nasprotuje in vsa ta leta neuspešno apelira na pristojne.

Ali ne kaže pismo italijanske ministrice, ki ga je posredovala slovenskemu kolegu Žarniću, na popolnoma podcenjevalen odnos do slovenskih stališč?
“Italija ne kaže le podcenjevalnega, temveč popolnoma ignorantski odnos do slovenskih stališč. Vedeti je potrebno, da naj bi zaradi predvidene lege bil večji del vplivov na okolje plinskega terminala na morju na slovenski strani. Podobno lahko trdimo tudi o kopenskem terminalu v Žavljah.”

Rezultati, do katerih se je dokopala omenjena italijanska komisija, naj bi v Slovenijo prispeli po poletnih počitnicah, kar kaže na še eno v vrsti znanih zavlačevanj italijanske politike, o katerih bi imeli marsikaj povedati Slovenci v Italiji.
“Že prva ocena glede kopenskega terminala v Žavljh je v Slovenijo prispela, ko je bila v Italiji dejansko že vsa stvar potrjena in odločena. Menim, da nas Rim jemlje kot podalpsko vas, s katero ravna, kot se mu zljubi. Natanko tako se obnaša tudi v tem primeru.”

Kako je v Sloveniji? Ali je ministrstvo za okolje in prostor povabilo organizacijo Alpe Adria Green k sodelovanju pri pripravi strategije glede gradnje plinskega terminala?
“V času prejšnjega ministra za okolje in prostor smo še nekako sodelovali. Odkar je prevzel vajeti v roke sedanji minister Žarnič, sodelovanja ni več.”

S kolikšnim številom podobnih organizacij sodeluje Alpe Adria Green?
“AAG je partner svetovne mreže TCKTCK, v katero so vključene vse največje svetovne okoljevarstvene organizacije, poleg tega pa ima lastno mrežo razpredeno po vseh bivših jugoslovanskih republikah in Italiji.”

Kako se na problem gradnje terminalov odziva slovenska vlada?
“Slovenski strani smo že pred več kot letom in pol posredovali vso potrebo dokumentacijo, s katero bi bilo mogoče vložiti tožbo proti italijanskemu ravnanju. Razen obljub, da bodo to storili, se ni zgodilo popolnoma nič.”

Na podlagi katerih dokumentov bi to lahko storila?
“Dokumentov, ki smo jih posredovali, je več kot dovolj. Posredovani so jim bili policijski italijanski zapisniki o ponarejenih dokumentih glede presoje vplivov na okolje v Italiji, kritične izjave strokovnjakov do tovrstne gradnje, pa dokumenti, ki so vsebovali mnenja javnosti z obeh strani meje.”

Minister Žarnić po eni strani zagotavlja, da se pripravlja dokumentacija za tožbo pred evropskim sodiščem, po drugi pa ugotavlja, da na italijanski strani še ni bilo elementov, da bi lahko Slovenija sprožila tožbo. Ali ne kažejo tovrstne izjave na večno neodločnost slovenske politike, na večni status quo, na podcenjevanje nevladnih organizacij in javnosti?
“Večji del krivde je na strani celotne slovenske vlade. Izpostaviti velja tudi sprenevedanje Evropske unije. Evropski sekretar Janez Potočnik in predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso s svojo politiko ne želita, da bi se članice EU zapletale v spore, ki bi se na koncu znašli pred evropskim sodiščem.”

Pritožbe glede gradnje plinskega terminala ste naslovili na evropskega sekretarja Potočnika?
“Drži, a njegovo stališče je, da naj vlade to rešijo na politični ravni in v tej maniri je tudi zablokiral pritožbo, ki smo jo posredovali v Bruselj. Zagovarjamo mnenje, da gre v prvi vrsti za pereče strokovno vprašanje, zaradi katerega bi se morala na ravni EU ustanoviti posebna komisija. Potočnik našega predloga noče niti slišati, čeprav so bile podobne komisije v EU večkrat že ustanovljene in so praviloma vedno dale dobre rezultate.”

Vse kaže na to, da uradni politiki nikjer ni v interesu, da bi glede omenjenega vprašanja prihajalo do sporov?
“Vedno je v ospredju kapital, šele nato zdravje in varnost ljudi. Vprašanje varstva narave pa je za njih že sedmo čudo.”

Ali gre v ozadju za zakulisno trgovanje?
“Ne toliko za trgovanje kot za očitno napako EU. Ta je pred leti, ko še nismo zaznavali tako močnih vplivov na okolje in posledično na segrevanje ozračja, v svojem dokumentu zapisala, da podpira gradnjo dveh plinskih terminalov na severnem Jadranu. Pri tem je potrebno poudariti, da če bi EU komisija pričela z obravnavo naših pritožb, bi tako rekoč sprožila obravnavo proti sebi.”

Ali omenjeni dokumenta Italija zdaj izkorišča?
“Seveda, Italija ga je zagrabila kot svež kruh in zdaj kaže na EU, češ da je sama predlagala gradnjo teh dveh terminalov. Jasno pa je, da so v ozadju še vedno energetski lobiji v Sloveniji, ki samo čakajo, da Italijani zgradijo omenjena terminala, da znova spravijo na površje načrte o gradnji plinskega terminala v Kopru.”

Trije terminali na tako majhnem območju? Sliši se kot najbolj črn scenarij?

“Prepričan sem, da ni nemogoče. Vidik modernih kapitalistov je pač drugačen.”
Ne bi bilo vse skupaj preveč očitno? Konec koncev je Slovenija na področju energetike vpletena v nekaj podobnih malverzacij, od jedrske elektrarne Krško do TEŠ6 in bi v zameno za odobritev izgradnje plinskega terminala v Tržaškem zalivu tukaj iskala zamenjavo.

“Menim, da se izmenjava nanaša na izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, za katero je neuradno Italija proti, potem pa ...”

Roka roko umije?
“Tako je.”

Posel je na ta način sklenjen, posledice pa so lahko katastrofalne. Kaj se lahko zgodi v primeru gradnje terminala in plinovoda v Tržaškem zalivu?
“Naj naštejem le najpomembnejše. Pri polaganju plinovoda v Tržaškem zalivu bi kljub uporabi najsodobnejše tehnologije prav gotovo prišlo do dviga mulja, zaradi katerega bi vse ribe vsebovale težke kovine, predvsem živo srebro. Italija nima nobene zamisli, kam bo deponirala blato, obogateno z težkimi kovinami in živim srebrom. Na ta način bo poleg uničene flore in favne onemogočeno tudi celotno ribištvo na tem področju, posledično pa seveda tudi turizem. Zaradi varekine, ki bi se uporabila pri segrevanju plina pri Žavljah, lahko upravičeno pričakujemo ohlajevanje morja do pet stopinj v vsem zalivu. Ladje, ki bi vozile plin v Žavlje in oskrbovale terminal na morju, bi bile tako velike, da bi bilo moteno celo delo v pristanišču Koper. Ladje, namenjene tja v času pristanka plinskih ladij , ne bi mogle pluti. Seveda je nemogoče izključiti tudi nevarnost eksplozije zaradi tehnološke napake ali terorističnega napada. Pri tem bi prišlo do domino učinka. Prišlo bi do verižnih eksplozij že obstoječih tovarn na območju pred Trstom. Eksplozija bi bila tako močna, da bi bila ogrožena vsa življenja na območju Trsta, obmejnih italijanskih občin, občine Koper, Sežana, Pirana ... vse do hrvaških občin, tja do savudrijskega rta. Podobna katastrofa bi se pripetila, če bi prišlo do eksplozije terminala na morju.”

Koliko človeških žrtev bi lahko beležili?
“Več kot 160.000.”

Kaj se bo po vašem mnenju dogajalo s projektom v Tržaškem zalivu v prihodnje?
“Če bo prevladal zdrav razum, teh terminalov ne bo. Če pa bo prevladala enoznačna, izkoriščevalska logika kapitalistična mišljenja, pa je najbolje, da se ljudje s tega področja izselijo.”

Kaj je pri tem pripravljena storiti organizacija Alpe Adria Green?
“Naredili bomo vse, kar je v naši moči. Aktivirati želimo pritožbo v Bruslju. Prek osveščanja slovenske javnosti, protestov in pozivov želimo pritisniti na slovensko vlado, da si ne bo več dovolila zavlačevati s tožbo proti Italiji. Slovenski vladi smo poslali poziv, naj v znak protesta proti potrditvi gradnje terminalov, tradicionalni jadralski regati Barkolani prepove plovbo po naših teritorialnih vodah. Če tega ne bo storila, smo pripravljeni sami, s pomočjo drugih nevladnih organizacij in javnosti, preprečiti to tekmovanje. Nadaljevali bomo s protesti v Ljubljani, Trstu ... Ponovno pa se bomo s pritožbami obrnili na Bruselj za takojšno odblokado naših pritožb ter zahtevali odstop EU komisarja Potočnika.”

Lahko v Tržaškem zalivu pričakujemo ladje Greenpeace?
“Vzpostavljamo stik preko TCKTCK združenja, katerega partner je tudi mednarodni Greenpeace.”
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=13102

JEDRSKO TRŽAŠKO PRISTANIŠČE

MEDNARODNO PRISTANIŠČE, KI JE POD NADZOROM ZDRUŽENIH NARODOV BO NADZOROVAL NATO?
Med številnimi bremeni, ki italijanska administracija nalaga Pristanišču Trst, je tudi ta, da je to opredeljeno kot "jedrsko pristanišče." Zaradi svoje strateške lege spada med tiste, v katerih lahko vojaške ladje na jedrski pogon in z jedrskim orožjem vstopijo ali plujejo (na sliki: zasidrana letalonosilka ZDA v pristanišču S.Bartolomeo) . V praksi je to NATO- va prisilna razlastitev suverenosti ozemlja (STO-TLT) pod pristojnostjo Združenih Narodov.

Ta prisiljeno vojaška usmeritev edinega prostega mednarodnega pristanišča na Jadranu, odlično predstavlja italijansko vizijo o tem, kaj mora biti Tržaško pristanišče: sekundarna luka, čigar strukture se lahko uporabi za najbolj strupene in nevarne tovore. Dejstvo je, da je Trst že glavni naftni terminal sredozemlja ( strateško pomemben za NATO) in da ga italijanska država hoče spremeniti v pristanišče-postanka goriv, z gradnjo dveh plinskih terminalov.

Je sploh mogoče, preko nezanemarljivih vidikov mednarodnega prava (kjer država, ki nima suverenosti nad ozemljem odloči o razvoju zemljišč tega), vskladiti tako nevarne dejavnosti v tako ozkem zalivu kot je Tržaški? Terminal olja, plinski terminal in plavajoče jedrske elektrarne, vse v omejenem loku dvajsetih kilometrov ...noro! P.E.E. (Piano emergenza esterno-Zunanji načrt za silne primere) jedrskega pristanišča v Trstu, postavi varnostno razdaljo vojaških ladij v primeru nesreče:5 km. za enote 60 MW moči 10 km, za enote do 130 MW moči20 km in za enote do 450 MW moči. To le v projektu dveh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, kjer ni nihče upošteval jedrske nevarnosti. Kaj bi se zgodilo na primer, če bi ladja za prevoz plina trčila v vojno ladjo na jedrski pogon?

Kako ranljivo je varovanje Tržaškega zaliva naj za primer navedemo samo Barcolano 2011.Gorivo za policijske čolne so morali, zaradi pomanjkanja denarja, kupiti organizatorji Barcolane, da so ti lahko izpluli in varovali jadralce! V kolikor bodo zgrajeni plinski terminali je zelo vprašljiva varnost in sprašujemo se kdo bo za varovanje kupil Tržaškim policistom gorivo? Morda evropska komisija za okolje, ki tako trmasto vztraja, da bo za varnost poskrbljeno!!!
http://slovensko-morje.net/?page=news&view_news=13304

MONFALCONE & PLOMIN III

Glede na to, da se že nekaj časa na Obali pojavljajo atipični bolezenski znaki in več hudih bolezni, ki jih zaradi mediteranskega načina življenja in velike vsebnosti joda v hrani, na tem območju nikoli ne bi smelo biti. Že velikokrat je bila zato izpostavljena obstoječa termoelektrarna v Monfalconu, čigar strupene emisije, velikokrat prehajajo ravno nad našim področjem in tudi dlje nad samo notranjost Istre. Prav enako je veljalo za termoelektrarno v Plominu, kjer se je do njenega zaprtja še vedno uporabljal radioaktivni premog iz rudnika v Raši in so se strupene emisije, tudi srečale ravno nad našim obalnim področjem ter samo Istro. Ravno zaradi teh dejavnikov, bi lahko analizirali tako dogajanje, ki je samim strokovnjakom znano, posebej pa so te anomalije, ki se zaradi tega pojavljajo znane zdravstvenim delavcem. Posebej sedaj, ko se vsi zavzemamo za zdravo okolje, bi lahko pri nas vsaj montirali merilne naprave, ki bi nas opozarjale na prevelike vsebnosti škodljivih emisij, kakršne so že montirane pri sosedih, od Monfalcona pa vse do Gorice. Vse te zadeve so še bolj aktualne, sedaj, ko potekajo bučne razprave v Istri o zamenjavi plina kot energenta v megalomanskem projektu Plomin III C blok, ki naj ne bi obratoval pred letom 2014. Nasploh pa se pri sosedih, zavzemajo za morebitni Referendum, saj je potrebno ob morebitni izgradnji upoštevati vse mednarodne okoljevarstvene standarde, kajti na kocko je postavljeno zdravje državljanov tako Slovenije in Italije kot tudi Hrvaške.
www.glasistre.hr/ist...est/182612
www.glasistre.hr/ist...est/297799
www.glasistre.hr/hrv...est/323324
www.glasistre.hr/hrv...est/344363
www.glasistre.hr/ist...est/345050
www.glasistre.hr/ist...est/350875
www.glasistre.hr/ist...est/351194
www.glasistre.hr/ist...est/352777
www.glasistre.hr/hrv...est/353107
www.glasistre.hr/hrv...est/353384
www.glasistre.hr/hrv...est/354474
www.alstom.com/Globa...rences.pdf

ESPOO KONVENCIJA

Ravno včeraj so na Hrvaškem odobrili povišanje dimnika termoelektrarne v Plominu, izdelavo dodatnih merilnih postaj ter stalno merjenje temperature morja, poleg tega pa na obvezno mnenje čakajo tudi Slovenijo, da se izjasni o obstoju čezmejnih vplivov na okolje.
www.business.hr/ulag...atura-mora
www.arhiv.mop.gov.si...narave.pdf

SLOVENCI DALI DOVOLJENJE

http://www.business.hr/ulaganja/slovenci-dali-blagoslov-za-plomin-3

MINAMATA

Bo Tržaški zaliv z zaledjem postal nova Minamata?

V tokratni Gostujoči tipkovnici objavljamo stališče mednarodne organizacije za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green o vplivih živega srebra v Tržaškem zalivu, v kolikor bo zgrajen plinski terminal Žavlje. V zadnjem času na italijanski kot na slovenski strani postaja vse bolj aktualna tema plinski terminal v Žavljah, ki ga pohlepna italijanska politika želi zgraditi, čeprav je prebivalstvo z obeh strani meje proti tej izgradnji. V kolikor pride do izgradnje tega terminala, ne bodo ogrožena samo človeška življenja zaradi morebitne eksplozije le-tega. Živo srebro, ki ga je stoletja prinašala preko reke Idrijce, Soče in Pada iz rudnika v Žirovskem vrhu v Tržaški zaliv, bo pokazalo ob in po izgradnji plinskega terminala svojo moč. Velike ladje, ki bodo prevažale plin k plinskemu terminalu, bodo dvigale iz dna mulj v katerem je tudi, med drugimi težkimi kovinami, tudi živo srebro. Ta kovina, ki je več stoletij prinašala Idriji »kruh«, bo pokazalo svoje prave zobe.

Že samo zaradi vdihovanja hlapov živega srebra lahko zbolimo in umremo. Stoletja dolgo so ga uporabljali kot pesticid. Delavci v rudnikih živega srebra imajo izjemno kratko življenjsko dobo, pa še ta je polna trpljenja zaradi raznih nevroloških bolezni. Verjetno ste že slišali za izraz "Mad Hatter" (Nori Klobučar). Izvira iz dejstva, da so klobučarji v 18. in 19. stoletju s pasto iz živosrebrnega nitrata na klobukih preprečevali pojav plesni. Ker so pogosto vdihavali živosrebrne hlape, se jim je velikokrat zmešalo in poslali so jih v norišnico. To je botrovalo nastanku rekla: »Nor je kot klobučar!«

Pozneje se je obrtnikom pridružila še industrija in začela neusmiljeno širiti živo srebro v okolju. Najhuje je, da bo zašel strup iz dna Tržaškega zaliva v vodo in v prehransko verigo tako, da bodo z njim zastrupljene vse ribe. Danes je žal že pozabljen grozovit incident v Minamati na Japonskem. V 50. in 60. letih 20. stoletja je veliko ljudi v Minamati obolevalo zaradi neznane bolezni in umiralo. Tako odrasli kot otroci so imeli zelo hude simptome: progresivno slepoto, gluhost, izgubo koordinacije in izgubo razuma. Več kot polovica bolnikov je v mukah umrla. Nazadnje so vendarle »odkrili«, da je vzrok teh bolezni in smrti zastrupitev z metil-živim srebrom v ribah, katere so jedli. Ribe polne živega srebra v Tržaškem zalivu pa bodo, kar naenkrat postale »zgodba o pobijanju ljudi zaradi pohlepa«. Vejo, na kateri sedimo, jo počasi tudi zaradi neodločnosti slovenske vlade, odnosno pristojnega ministra, že žagamo!

Ko enkrat živo srebro zaide v prehransko verigo, ga iz nje ne moremo več odstraniti. Prehranska veriga pa smo tudi mi sami, saj ko umremo in telo razpade, nas razgradijo bakterije in strup zaide v rastline, pa v živali in tako naprej. Tako z zastrupljenostjo svojega organizma nehote pripomoremo, da se živo srebro še bolj širi. Planet je en sam in vse je povezano.

Zelo težko bi kdo zmogel uspešno dokazati, da te povezanosti ne razume. Se pa zaradi zaslužka(rstva) vse industrije odlično pretvarjajo, da o tem ne vedo ničesar oziroma da njih to ne zadeva. Žalostno, da ne razumejo, da s tem jemljejo življenje, zdravje in sleherno priložnost za bodočnost na tem planetu tudi svojim otrokom.

Dojenčki v Minamati seveda niso jedli rib, so pa ravno tako umirali, saj so ribe uživale njihove mame. Tako so se zastrupili že med nosečnostjo, pozneje pa še materinim mlekom. Za genocid v Minamati nikoli nihče ni odgovarjal.

Danes nam seveda ni potrebno živeti ravno v Minamati, da bi bili tam, saj ga bomo, če se politika na obeh straneh meje ne bo streznila, dobili svojega.

Vojko Bernard,
predsednik Alpe Adria Green
http://www.primorska.info/novice/18611/bo_trzaski_zaliv_z_zaledjem_postal_nova_minamata

***** nadaljevanje na strani 18 *****

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli