Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

PORTOROŽ, TURISTIČNO MESTO ???

/13/...še nedolgo nazaj smo lahko v eni noči obiskali vse diskoteke v Portorožu in Piranu, pa lahko tudi tiste v Izoli in Kopru, v dandanašnjem pa so vse skoraj poniknile ali bile podrte za megalomanske projekte (primer legendarni Gianni in Kempinski). Poleg tega, pa je bila na vsaki terasi hotelov v Portorožu še živa muzika, da so ljudje uživali in se zabavali. Pa zakaj potem obstajajo turistična mesta, kolikor v njih ni zabave? In sedaj bi radi tudi to, utišali, zaznamovali, izgnali, skratka predrugačili, da bi seveda lahko mirno spali in se še bolj izolirali drug od drugega. Saj je navsezadnje to tudi trend, popolne samoizolacije, kar so povzročili družbene mreže raznoraznih medijev. In to je moderen trend našega razvoja in medsebojnega razumevanja dela in življenja. Hkrati pa bi naj bila to navidezna popolna svoboda, za katero sevedo stoji nenasitni in hlepeči kapital, ki ga upravljajo medijski mogotci, ki nam ponujajo popolno svobodo in demokracijo. Hkrati pa bi radi utišali še tisto malo zabave, ki nam je preostala v družbi, na obali, v turističnih destinacijah: Embarassed

JE TURIZEM V PORTOROŽU PREGLASEN?

To so do sedaj pokazali 'radarji' za hrup?

Občina Piran je to poletje prvič uvedla stalni nadzor nad hrupom z merilnimi postajami. S tem želijo imeti objektivne in javno dostopne podatke o vplivu turistične dejavnosti na kakovost bivanja občank in občanov. Meritve v Portorožu do danes niso pokazale preseganja mejnih vrednosti, so pojasnili za STA.

Krajani Portoroža so se namreč pritoževali nad preglasno glasbo iz različnih lokalov in ostalih turističnih točk po mestu. Piranska občina je v sodelovanju s podjetjem Alfa Proxima zato postavila tri merilne postaje, ki se nahajajo pri križišču Koprske ceste in ceste Obala, pri križišču Stare ceste in ceste Obala nasproti taksi postajališča ter na začetku Senčne poti.

"Gre za lokacije, ki se nahajajo pred stanovanjskimi objekti in zato odražajo realno obremenitev okolja s hrupom," so pojasnili v kabinetu župana.

"Zavedamo se, da je varstvo pred hrupom za naše občanke in občane pomembna tema, zato smo se odločili za sistematičen pristop, ki temelji na strokovnih merjenjih in transparentnem obveščanju javnosti," so navedli in dodali, da želijo na ta način doseči ravnotežje med razvojem turizma in kakovostjo življenja v Portorožu.

Podatki meritev, ki so jih začeli izvajati 16. julija, so javno objavljeni na tej povezavi.
https://iot.sensware.si/piran

Do danes po navedbah piranske občine, meritve niso pokazale preseganja mejnih vrednosti, določenih z uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. "To pomeni, da raven hrupa, ki ga povzročajo gostinski lokali in ostale dejavnosti, za zdaj ostaja znotraj dovoljenih okvirov," so navedli.

MERITVE HRUPA - (ALFA PROXIMA):

23.07. - 15.08.2025
Hrup nočn:
* 27.07.2025 - 49,56 db(A) - max
Hrup dnevni:
* 02.08.2025 - 50,2 db(A) - max.
Hrup Ldvn:
02.08.2025 - 57,65 db(A) - max.

https://www.regionalobala.si/novica/je-turizem-v-portorozu-preglasen-to-so-do-sedaj-pokazali-radarji-za-hrup
https://iot.sensware.si/piran
https://iot.sensware.si/piran/location/2d65e8db-8704-4835-7701-08ddc38ee146

MEJNE VREDNOSTI HRUPA:

Zanimivo je, da so mejne vrednosti hrupa (decibelov db):
* Od 6. ure zjutraj do 18. ure – 58 db
* Od 18. ure do 22. ure - 53 db
* Ponoči – 48 db

* Kapljanje pipe - 20 db (1m)
* Tiktakanje ure - 30 db (1 m)
* Radio - 50 db
* Airbus A319 - 60 db (2000 m)
* Normalni pogovor - 60 db (1 m)
* Avto - 70 db (60 km/h - 25 m)
* Airbus A319 - 70 db - (1000 m)
* Airbus A319 - 80 db (500 m)
* Avtobus - 80 db (60 km/h - 25m)
* Vlak brzi - 80 db (250 km/h - 25m)
* Boeing 747-400 - 90 db (500 m)
* Kamion (7,5 m) - 90 db (75 km/h)
* Tovorni vlak - 90 db (100 km/h - 25 m)
* Pnevmatsko kladivo - 100 db (7 m )

zoran13

MODRI ZMAJ & GLAUCUS ATLANTICUS

Prepoved plavanja v Alicanteju

Španija: Alarm zaradi mehkužca "modrega zmaja": Nekatere najbolj priljubljene plaže zaprte

Majhen mehkužec je potencialno nevaren za ljudi, ker lahko shranjuje strup in pekoče snovi iz svojega plena (kot so meduze), ki se nato sprostijo ob stiku.

Španske oblasti so začasno prepovedale kopanje na plažah Guardamar del Segura v provinci Alicante ob Costa Blanci, potem ko so opazili dva primerka "modrega zmaja" (Glaucus atlanticus). Ta majhen, moder mehkužec plava na morski gladini z obrazom navzgor za boljšo kamuflažo. "Modri zmaj" je potencialno nevaren za ljudi, ker lahko shranjuje strup in pekoče snovi iz svojega plena (kot so meduze), ki se nato sprostijo ob stiku.

Kaj je "modri zmaj"? Glaucus atlanticus je vrsta pelagičnega mehkužca, dolgega 2-3 cm, kovinsko modre barve in opremljenega s krilatimi izrastki. Kot plenilec strupenih živali, kot je portugalski vojni ladjar, shranjuje nematociste za obrambo in lov, zaradi česar je njegov pik izjemno boleč. V prvem tednu avgusta je bilo zaradi opažanj portugalskih vojnih ladij na morju zaprtih več plaž v Franciji in Baskiji.
Kaj storiti v primeru pika? »Modri zmaj«, kot pove že njegovo znanstveno ime, je bitje, ki izvira iz Atlantskega oceana in je redko v Sredozemlju. Njegovi piki lahko povzročijo slabost, bruhanje, bolečine v koži in alergijske reakcije: tisti, ki jih piči, naj sperejo z morsko vodo in takoj poiščejo zdravniško pomoč. Le v najbolj skrajnih primerih lahko stik povzroči smrt. V vsakem primeru »modri zmaj« sprosti svoj strup le, ko se počuti ogroženega: zato se ga je nujno izogibati dotikanju.

Opaženje na morju V sredo, 20. avgusta, je župan Guardamar del Segura, José Luis Sáez, napovedal zaprtje plaž, kjer so našli oba primerka, prepovedal plavanje in pozval plavalce, naj prijavijo vsa opažanja. Lokalna policija je povečala budnost in za nadzor obale dodelila reševalce in občinske službe. V četrtek, 21. avgusta, so po opravljenih pregledih in odsotnosti nadaljnjih primerkov opozorilo znižali z rdečega na rumeno. Plavanje je zato ponovno dovoljeno, vendar z izjemno previdnostjo.
https://www.tgcom24.mediaset.it/mondo/spagna-allarme-drago-blu-chiuse-spiagge-alicante_102499130-202502k.shtml

zoran13

TRČENJE LADIJ ADMIRAL AKHIMOV & PJOTR VASOV

Katastrofa na Črnem morju:

Moskva je dva dni prikrivala, kaj se je zgodilo

Na današnji dan leta 1986 se je na Črnem morju zgodila ena najbolj smrtonosnih pomorskih nesreč v zgodovini. Potniška ladja Admiral Nakhimov je 31. avgusta 1986 v večernih urah v bližini pristaniškega mesta Novorusisk ob črnomorski obali današnje Rusije, takratne Sovjetske zveze, trčila s tovorno ladjo Pjotr Vasev. Admiral Nakhimov je potonil le sedem minut po trčenju, umrlo pa je kar 423 od 1.234 ljudi na krovu. Sovjetski mediji o dogodku niso poročali dva dni, preživelim brodolomcem pa so oblasti zabičale, da svojcem ne smejo povedati, kaj se jim je v resnici zgodilo.

Potniška ladja Admiral Nakhimov je sprva nosila ime SS Berlin, saj je bila od prvega stika z morsko gladino leta 1925 v uporabi v takratni nemški Weimarski republiki. Med drugo svetovno vojno je delovala kot bolnišnična ladja pod okriljem nemške mornarice.

Po koncu druge svetovne vojne je ladja, ki je bila od konca januarja 1945 po srečanju z več minami neuporabna, v sklopu reparacij pripadla Sovjetski zvezi, ki jo je popravila, preimenovala v Admiral Nakhimov in jo leta 1957 ponovno kot potniško ladjo v upravljanje dodelila Črnomorski ladijski družbi, ki je imela sedež v Mariupolu v današnji Ukrajini.

Usodni 31. avgust 1986
31. avgusta 1986 ob 22. uri je ladja Admiral Nakhimov iz sovjetskega, danes ruskega, črnomorskega pristaniščnega mesta Novorusisk odrinila na rutinsko plovbo proti Sočiju. Na krovu je bilo kar 1.234 ljudi – 888 potnikov in 346 članov posadke – kar je bilo precej več od običajnega števila, ki se je v povprečju gibalo okrog tisoč potnikov in članov posadke.

Po le nekaj minutah od izplutja iz pristanišča v Novorusisku je Vadim Markov, kapitan Admirala Nakhimova, opazil, da se naravnost proti njim premika Pjotr Vasov, sovjetska ladja za prevoz razsutega tovora, ki je prevažala žito iz Kanade.

Markov je po radijski zvezi poklical Viktorja Tkačenka, kapitana tovorne ladje Pjotr Vasov, ki mu je zagotovil, da bo storil vse potrebno, da ladji ne bosta trčili. Vasov je bil z odgovorom zadovoljen in situacije ni več podrobno spremljal, a Tkačenko ni storil ničesar, kar je obljubljal – svoje ladje ni upočasnil, prav tako ni spreminjal smeri. Dve minuti pred katastrofo sta oba kapitala poskusila preprečiti najhujše, a jima ni uspelo.

Ob 23.12 sta ladji silovito trčili. Premec plovila Pjotr Vasov se je zaril v trup potniške ladje in vanj izvrtal ogromno luknjo s površino kar 84 kvadratnih metrov, skozi katero je začela vdirati voda. Ladja Admiral Nakhimov se je takoj tudi dramatično nagnila, zaradi česar spust večine rešilnih čolnov ni bil mogoč.

Električna napeljava je v ključnih trenutkih odpovedala, zaradi česar se sistemi za preprečevanje vdora vode v kritične predele ladje niso aktivirali. Po kasnejših ugotovitvah preiskovalcev nesreče sicer ne bi bili bistveno učinkoviti.

Ladja Admiral Nakhimov je s krmo naprej potonila vsega sedem minut po trku s tovorno ladjo. Reševalna akcija je stekla v desetih minutah, na kraj nesreče je takoj prihitelo več kot 60 plovil in kar 20 helikopterjev. Iz vode jim je uspelo izvleči 836 ljudi. Nekateri so bili zaradi nafte, ki je iztekala iz potopljene ladje, tako spolzki, da se niso mogli oprijeti reševalcev.

Po kasnejših navedbah sovjetskih oblasti je v nesreči ladij Admiral Nakhimov in Pjotr Vasov umrlo 423 od 1.234 ljudi na krovu potniške ladje, večina žrtev je bila Ukrajincev.

Med umrlimi je bilo tudi več deset potnikov in članov posadke, ki jih je reševalcem sicer uspelo izvleči iz vode, a so med potopom ladje utrpeli prehude poškodbe in umrli več dni ali tednov pozneje (sovjetski mediji so sprva poročali o 398 smrtih). Med kasnejšim iskanjem trupel utopljencev sta umrla tudi dva potapljača.

"Sem živ in zdrav v Novorusisku"
Podobno kot ob nesreči v jedrski elektrarni Černobil, ki se je zgodila nekaj mesecev prej, so oblasti v Moskvi tudi v primeru nesreče na Črnem morju svetovni javnosti najprej prikrivale, kaj se je v resnici zgodilo.

Preživelim potnikom in članom posadke so ob rešitvi namreč zabičali, da nikomur ne smejo povedati, kaj se jim je zgodilo. Svojcem so lahko poslali le telegram z besedami: "Sem živ in zdrav v Novorusisku."

Sovjetski mediji so o nesreči prvič poročali šele pozno 2. septembra oziroma okrog 48 ur po nesreči. Zahodni mediji pa so o dogodku svoje bralce in gledalce obvestili šele tretji dan po tragediji.

Kapitana obeh ladij obsojena na 15 let zapora
Komisija, ki so jo sovjetske oblasti v Moskvi imenovale za preiskavo nesreče na Črnem morju, je ugotovila, da sta enako težo odgovornosti za dogodek nosila kapitana obeh ladij.

Vadim Markov, kapitan plovila Admiral Nakhimov, in Viktor Tkačenko, kapitan tovorne ladje Pjotr Vasov, sta bila leta 1987 obsojena vsak na 15-letno zaporno kazen. Iz zapora sta bila predčasno izpuščena leta 1992.
https://siol.net/novice/svet/katastrofa-na-crnem-morju-moskva-je-kar-48-ur-prikrivala-kaj-se-je-zgodilo-670928

zoran13 · Objavljeno: 08 Sep 2025 16:25 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

VESPA ORIENTALIS & VESPA MANDARINIA

ALARM V KOPRU: V starem delu mesta našli resno grožnjo!

Na območju Kopra so odkrili več gnezd tujerodnega orientalskega sršena (Vespa orientalis). Strokovnjaki opozarjajo, da gre za resno grožnjo, saj se ta vrsta zaradi podnebnih sprememb uspešno širi tudi v naše kraje.

Na območju Kopra in širše Primorske so letos prvič odkrili gnezda tujerodnega orientalskega sršena (Vespa orientalis). Do zdaj je veljalo, da mu naše podnebje ne ustreza, a mile zime so omogočile njegovo razširitev tudi v Slovenijo. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za resno grožnjo, ki bi lahko povzročila veliko škodo v čebelarstvu, kmetijstvu in drugih panogah.

Gost iz Grčije na Čebelarski zvezi Slovenije

Na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) so v petek gostili dr. Papachristoforou Alexandrosa, profesorja z Univerze Thessaly in direktorja laboratorija za čebelarstvo. Več kot desetletje je deloval v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave v Franciji in velja za enega vodilnih strokovnjakov za tujerodne sršene – predvsem za azijskega (Vespa velutina) in orientalskega (Vespa orientalis), o katerem je pripravil tudi doktorsko disertacijo.

V zadnjih letih so na ČZS s pomočjo tujih predavateljev spoznali razsežnost škode, ki jo povzročajo tujerodne vrste. Azijski sršen povzroča ogromne izgube v čebelarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu, v državah, kjer so izgubili nadzor, pa tudi v gospodarstvu in turizmu. V Španiji so zabeležili številne anafilaktične šoke in celo smrtne primere zaradi pikov.

Orientalski sršen – nova grožnja

Doslej so strokovnjaki kot glavno nevarnost izpostavljali azijskega sršena, dr. Papachristoforou pa opozarja, da je treba resno obravnavati tudi orientalskega sršena. Ta vrsta razvija gnezda podobne velikosti kot evropski sršen (Vespa crabro), a v enem letu lahko uspešno razvije več matic, kar pomeni več gnezd v prihodnjem letu. Pik orientalskega sršena je zelo boleč in velja za drugega najnevarnejšega po strupenosti, takoj za orjaškim sršenom (Vespa mandarinia).

V Kopru odkrili več gnezd orientalskega sršena

Dr. Papachristoforou je ob obisku preveril stanje na terenu v Kopru. V starem delu mesta je v kratkem času našel pet gnezd Vespa orientalis in več delavk, med katerimi so bile tudi mlade matice in en samec. Ocenjuje, da je samo v tem delu Kopra že od 25 do 30 aktivnih gnezd, koliko jih je na preostalem primorskem območju, pa je težko oceniti, a jih je po njegovem mnenju zagotovo veliko.

Poudaril je, da je širjenje te vrste pri nas šele na začetku, zato hujših posledic v kmetijstvu in drugih panogah še ne beležimo. Ko pa se bodo pokazale, bo za učinkovito ukrepanje že prepozno. ČZS bo zato izvedla dodatne preglede na terenu in o stanju obvestila pristojne organe. Več informacij bodo objavili v prihodnjih dneh.
https://www.regionalobala.si/novica/alarm-v-kopru-v-starem-delu-mesta-nasli-resno-groznjo-foto
https://www.regionalobala.si/novica/poziv-vsem-drzavljanom-predvsem-primorcem-ce-ga-opazite-to-nemudoma-prijavite-foto-

zoran13 · Objavljeno: 10 Sep 2025 21:20 Naslov sporočila: MORSKE IN OBMORSKE ZNAMENITOSTI

KAMNITI STOLPIČI V STRUNJANU

V Strunjanu ogorčeni: početje obiskovalcev na plaži se jim zdi skrajno neprimerno

Morda se sliši kot nedolžna zabava, a domačini v Strunjanu svarijo: to početje obiskovalcev naravi jemlje dih.

Na divjih plažah Pirana in okolice se zadnja leta pojavlja vse več kamnitih stolpcev. Posamezniki jih zlagajo kot spomin na obisk ali za fotografijo, ki jo nato objavijo na družbenih omrežjih. Toda v skupnosti Strunjan opozarjajo, »da narava ni Instagram studio«.

Čeprav na prvi pogled neškodljivi, kamni niso okras. Imajo pomembno vlogo, poudarjajo, saj da ščitijo tla pred erozijo in nudijo zavetje drobnim organizmom. Ko jih ljudje premikajo, uničujejo mikroskopska življenjska okolja. S tem se spreminja značaj prostora, ki naj bi bil divji, tih in neokrnjen.

Posnemanje brez meje
Kamniti stolpiči spodbujajo množično posnemanje. Če je nekdo pred nami zložil tri kamne, jih bo naslednji deset. Rezultat? Obalni pasovi so polni človeških »podpisov«, namesto da bi ostali naravni.

»Če želimo dokaz, da smo bili tam, se vprašajmo – ali res hodimo v naravo zaradi nje same ali zgolj zaradi objave na družbenem omrežju?« sprašujejo v zapisu.

»Piran ni Himalaja«
Res je, da v Himalaji kamnite stolpe uporabljajo kot duhovne označbe poti ali molitvene simbole. To je del njihove kulturne in verske dediščine. A v slovenskem obalnem okolju takšna praksa nima zgodovinske podlage – gre za uvožen vzorec, ki naravi prej škoduje kot koristi, poudarjajo v skupnosti Strunjan.

Fotografije iz Seče, Fiese in celo Gozda - Martuljka kažejo, da je ta praksa čedalje bolj razširjena. A sporočilo skupnosti Strunjan je jasno: »Pustimo naravo takšno, kot je – divjo, tiho, neokrnjeno. Če že želimo nekaj ustvariti, naj bo to spoštovanje do prostora, ne stolpič iz kamnov.«
https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-strunjanu-ogorceni-pocetje-obiskovalcev-na-plazi-se-jim-zdi-skrajno-neprimerno/

zoran13 · Objavljeno: 11 Sep 2025 16:01 Naslov sporočila: SVET PREMOŽENJA

GAJETA FALKUŠA

V čast edinstvene pomorske dediščine najbolj oddaljenega naseljenega hrvaškega otoka Vis, Hrvaška narodna banka v sodelovanju s Hrvaško kovnico denarja izdaja novo numizmatično izdajo, posvečeno gajeti falkuši – legendarni ribiški ladji s tega otoka. Izdaja zlatih in srebrnih kovancev »Gajeta falkuša«, prva v seriji »Hrvaške ladje«, bo na voljo za prodajo od 9. septembra 2025.

Oblika kovanca, ki pripoveduje zgodbo o legendi o falkuši
Na sprednji strani kovanca, ki jo je oblikovala avtorica konceptualne zasnove Jelena Mavrić Varga, sta v ostrih linijah upodobljeni dve gajeti falkuši. Ta legendarna ladja, ki je bila stoletja srce Komiže, danes predstavlja eno zadnjih živih sledi mediteranske pomorske tradicije. Na hrbtni strani kovanca je pogled na Komižo, s tremi preostalimi falkušami, ki plujejo skozi spokojno modrino ter ohranjajo in prenašajo kulturo in tradicijo tega otoka na prihodnje generacije.

Zlatnik kot živi del identitete
Falkuša je nepogrešljiv del hrvaške pomorske dediščine. Njena zgodovina je neločljivo povezana s Komižo, ladja pa se je rodila iz potrebe komiških ribičev, ki so potrebovali hiter in okreten čoln za ribolov, pa tudi za izogibanje piratom in nevihtam. Falkuša je bila inovativna in prilagodljiva – lahko je spreminjala svoje obliko in se prilagajala različnim razmeram na morju. Nizke stranice so se uporabljale za ribolov, visoke stranice pa so omogočale večjo nosilnost in stabilnost pri jadranju.

Od zaborava do ponovne obnove
Falkuša je bila na rubu zaborava. Posljednja originalna gajeta falkuša, „Cicibela“, potonula je 1986. godine u velikom nevremenu, čineći to ozbiljan gubitak za Komižu i hrvatsku pomorsku baštinu. Međutim, nakon godina pomnih istraživanja, izgrađene su tri replike falkuše, koje i dalje plove Jadranom. Iako danas više nisu u funkciji za ribolov ipak su simbol Komiže i podsjetnik na snagu, domišljatost i upornost njezinih ljudi.

Začetek prodaje in razpoložljivost
Numizmatična izdaja »Gajeta falkuša« je na voljo za prodajo od 9. septembra 2025 prek uradne spletne trgovine hrvaške kovnice in pri pooblaščenih partnerjih.

Hrvaška narodna banka in hrvaška kovnica bosta v Komiži na otoku Visu predstavili novo izdajo »Gajete falkuša« v okviru dogodka »Rota Palagruzona« (od 12. do 14. septembra). Predstavitev bo spremljala prodaja, ki bo obiskovalcem v Komiži na voljo 12. in 13. septembra.

Zlati in srebrni numizmatični kovanci »Gajeta falkuša« niso le spomin na preteklost, temveč tudi simbol žive dediščine. Falkuša živi še danes ne le v spominih, temveč tudi kot pomemben del identitete Komiže in celotne hrvaške obale.

CENE:

* Zlatnik Gajeta Falkuša - 1 unča = 3.833,21 €
* Apoen: 100 €
* Kvaliteta otkova: polirana plošča
* Čistoča: Zlato 999,9/1000
* Masa: 31,103 g
* Premer: 32,00 mm
* Avtor: Jelena Mavrić Varga, mag.art.
* Skupna količina: 150

* Zlatnik Gajeta Falkuša - 1/4 unče = 989,25 €
* Apoen: 25 €
* Kvaliteta otkova: polirana plošča
* Stopnja čistoče: Zlato 999,9/1000
* Masa: 7,776 g
* Premer: 22,00 mm
* Autor Jelena Mavrić Varga, mag.art.
* Skupna količina: 250

* Srebrnik Gajeta Falkuša - 1 unča = 78,07 €
* Apoen: 4 €
* Kvaliteta otkova: polirana plošča
* Stopnja čistoče: Srebro 999,9/1000
* Masa: 31,103 g
* Premer: 38,61 mm
* Avtor: Jelena Mavrić Varga, mag.art.
* Skupna količina: 1.500

* Srebrnik Gajeta Falkuša - 2 unči = 175,67
* Apoen: 6 €
* Kvaliteta otkova: polirana plošča
* Stopnja čistoče: Srebro 999,9/1000
* Masa: 62,207 g
* Premer: 45,00 mm
* Avtor: Jelena Mavrić Varga, mag.art.
* Skupna količina: 500
https://www.jutarnji.hr/promo/novo-numizmaticko-izdanje-u-cast-legendarnom-brodu-iz-komize-15620455?utm_source=upscore_box
https://croatianmint.hr/prodajna-mjesta-i-prodajni-partneri/
https://croatianmint.hr/kategorija-proizvoda/novac/
https://croatianmint.hr/category/usluge/
https://croatianmint.hr/novosti/
https://croatianmint.hr/prodajna-mjesta-i-prodajni-partneri/
https://croatianmint.hr/veleprodaja/
https://croatianmint.hr/kontakt/

zoran13

IZOLA

Izolo razglasili za najbolj podcenjeno destinacijo v Evropi

"Mestece, kjer slovenska obala najbolj zablesti," so na priljubljenem popotniškem portalu opisali Izolo, po njihovem mnenju najbolje varovano turistično skrivnost.

Popotniški portal TimeOut je objavil članek o Izoli, ki so jo razglasili za najbolj podcenjeno destinacijo v Evropi. "To mestece je pogosto spregledano zaradi bolj znanih turističnih točk, kot sta Blejsko jezero in Ljubljana," so zapisali in dodali, da je po njihovem mnenju Izola kraj, "kje slovenska obala najbolj zablesti".

Izola je po njihovem mnenju idealna izbira za vse, ki si želijo tihega in umirjenega oddiha. "Tempo življenja je v tem čudovitem ribiškem kraju nedvomno počasnejši," so zapisali, "tam se boste sprostili in pozabili na stres vsakdanjika."

Naše obmorsko mesto so opisali kot "polno beneške elegance z ozkimi, zavitimi ulicami, ki skrivajo simpatične lokale, romantične restavracije in prizore vsakdanjega življenja, ki so z bolj znanih destinacij že izginili".

Ob Izoli, ki so jo postavili na prvo mesto najbolj podcenjenih evropskih destinacij, so izpostavili še mestece Machynlleth v Walesu in Tilburg na Danskem.
https://siol.net/trendi/potovanja/izolo-razglasili-za-najbolj-podcenjeno-destinacijo-v-evropi-674939

zoran13

PETJE SINJIH KITOV

Sinji kiti po vsem svetu vse redkeje pojejo

Znak, da so oceani v nevarnosti
Največji sesalci na Zemlji, sinji kiti, so znani po svojih globokih, otožnih pesmih, ki lahko pod vodno gladino potujejo na stotine kilometrov daleč. A v zadnjem času se dogaja nekaj zaskrbljujočega – njihovo petje, nekoč življenjskega pomena za sporazumevanje, iskanje partnerjev in hranjenje, v številnih delih sveta zamira.

Pesem, ki počasi zamira
Znanstveniki, ki preučujejo glasove sinjih kitov, opažajo močan upad njihovega petja. Raziskava1 ob obali Kalifornije, ki je potekala šest let in se začela leta 2015, je pokazala, da se je v letih z izjemno močnimi morskimi vročinskimi valovi petje sinjih kitov zmanjšalo za približno 40 odstotkov – istočasno, ko so se sesedle populacije njihove glavne hrane, krila in sardel.2

Tudi v vodah Nove Zelandije so raziskovalci med letoma 2016 in 2018 pri sinjih kitih opazili manj nizkofrekvenčnih »D-klicev« (povezanih s hranjenjem) in »ritmičnih napevov« (značilnih za parjenje) v obdobjih, ko so bili oceani toplejši. To kaže na upad hranjenja in razmnoževanja. Medtem so kiti grbavci v istih območjih še vedno peli – kar nakazuje, da so sinji kiti posebej občutljivi na spremembe v okolju.3

Zakaj izgubljajo svoj glas?
Glavni razlog za to tišino je pomanjkanje hrane, ki ga povzroča podnebna kriza, čeprav pomembno vlogo igra tudi hrupno onesnaženje morij. Morski vročinski valovi zmanjšajo mešanje hranil in uničijo jate krila – drobnih rakcev, od katerih so sinji kiti popolnoma odvisni. Ko hrane zmanjka, se kiti oglašajo manj, da bi prihranili energijo.

Kot je dejal morski biolog John Ryan:
To je, kot bi poskušal peti, medtem ko stradaš.

Ker je petje povezano tudi z razmnoževanjem, manj hrane pomeni tudi manj poskusov parjenja, kar sproža skrb za prihodnost te vrste.4

Tišina, ki opozarja
Tišina sinjih kitov je znak oceanov v stiski. Kot ena ključnih vrst v morski prehranjevalni verigi sinji kiti odsevajo zdravje oceanov. Če se bodo morski vročinski valovi ponavljali, bi to lahko trajno porušilo ravnovesje teh ekosistemov.

Svetovni sporazum za zaščito oceanov prinaša upanje
Več kot šestdeset držav je ratificiralo Svetovni sporazum za zaščito oceanov, kar pomeni, da bo uradno stopil v veljavo v začetku leta 2026 – to predstavlja pomembno zmago za zaščito in obnovo oceanov.

Prvič v zgodovini imajo vlade pravni okvir za vzpostavitev morskih zavarovanih območij na odprtem morju – ogromnih območij zunaj nacionalnih voda, kjer se lahko občutljivi ekosistemi obnovijo in uspevajo. Če bo sporazum v celoti izveden, bi lahko vzpostavil največje omrežje morskih rezervatov v zgodovini, ki bi zajelo več kot tretjino svetovnih oceanov.

Čeprav je to velik korak naprej, moramo vladam še naprej gledati pod prste, da bodo resnično zaščitile morsko biotsko raznovrstnost in ustavile nove grožnje, kot je globokomorsko rudarjenje, še preden se začne.

Ko največje živali na svetu utihnejo, bi morali mi poslušati še pozorneje.
Sinji kiti ne izgubljajo le svojega glasu – opozarjajo nas na stanje oceanov, od katerih smo vsi odvisni. Če želimo, da bi njihove pesmi še naprej odmevale skozi globine, zaščita morskih ekosistemov ni izbira, temveč nuja.

Bomo dopustili, da ocean utihne – ali bomo postali njegov glas? Greenpeace si prizadeva, da bi oceani znova zadihali – da bi se pesem sinjih kitov nekoč spet slišala po vsem svetu. Če verjameš, da si naš planet zasluži glas, podpri naše delo z donacijo in pomagaj zaščititi oceane.
https://www.greenpeace.org/slovenia/blog/78546/sinji-kiti-po-vsem-svetu-vse-redkeje-pojejo/?utm_campaign=88048827-Slovenia&utm_medium=email&_hsenc=p2ANqtz-9Cz6d1SLUOAMerJ_M4i9KtEO5PEKE_tZPD6P825KSUbfZ0dr1insOiUDNo9GN8NiyGqtOfIwgRzHrfmWmbI9QDyhuU4A&_hsmi=119479939&utm_content=119479939&utm_source=hs_email

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli