 |
MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Manipulacije z malimi delničarji, Splošna Plovba d.o.o.,Portorož, morske in obmorske znamenitosti, svet premoženja in svet potrošnikov, socialne in čustvene stiske ter vzpodbude
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Katere finančne institucije, banke in zavarovalnice v Sloveniji, sprejemajo bitcoin ter ostale kriptovalute za plačilo svojih storitev? |
| Da |
|
0% |
[ 0 ] |
| Ne |
|
100% |
[ 1 ] |
|
| Skupaj glasov : 1 |
|
| Avtor |
Sporočilo |
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
 Objavljeno: 16 Feb 2011 17:27 Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI: |
 |
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1116
Objavljeno: Čet Feb 07, 2008 11:10 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
PORTUGALSKI SINDROM
/13/...v zadnjem času smo navajeni rekordnih rezultatov in to tistih, ki nas vsakodnevno še bolj prizadenejo in udarijo po žepu in našem premoženju ,tokrat je bil dosežen rekordni izlov in sicer 6,4% inflacija na letnem nivoju, saj nekateri že opozarjajo na znani PORTUGALSKI SINDROM, ko se poskuša vgraditi inflacijo v plače: 
http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,270086
/13/...tudi guverner Marko Kranjec je podal nekaj ocen in kritičnih misli na obstoječo situacijo:
Smo še daleč od konca krize
Po mnenju Marka Kranjca so trije glavni vzroki za nastanek finančne krize v svetu. Prvi vzrok so nepravilnosti v finančnem sistemu, drugi je preveč sproščena monetarna politika ZDA, k nastanku krize pa so prispevala tudi makroekonomska neravnotežja. "Menim, da je prvi vzrok glavni, saj so se finančni udeleženci preveč zanašali na poslovni model, ki naj bi tveganje prerazporedil od izdajateljev papirjev na investitorje," je povedal Kranjec in dodal: "Ta model vsebuje zametek nestabilnosti, saj spodbuja izdajatelje papirjev - najrazvitejše banke v svetu - k neodgovornemu ravnanju, saj lahko izkoriščajo asimetrične informacije, predvsem glede kakovosti teh inštrumentov." Po mnenju Kranjca se je kriza nekoliko polegla, a še zdaleč ni končana.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//298525/
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Avg 24, 2008 12:29 pm; skupaj popravljeno 3 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 16 Feb 2011 17:42 Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI: |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1116
Objavljeno: Pon Feb 11, 2008 11:42 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI
PALOMA d.d. in MALI DELNIČARJI
/13/...tožbe, podtikanja, odgovori, zagovori, odpravnina, ukrepi:
http://24ur.com/naslovnica/novice/gospodarstvo/20080211_3117216.php http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008021205293589
/13/...glede na zadnja dogajanja si nedvomno zaslužijo posebej popisan list,saj so se spravili na predstavnike delavcev:
Iz Palome so včeraj sporočili, da se strinjajo z izrednim pregledom poslovanja družbe za vsaj pet let, ki ga je v soboto zahteval finančni minister in predsednik NSi Andrej Bajuk. Med drugim jima je očital, da pripravljata menedžerski odkup, zaradi česar naj bi načrtno izčrpavala podjetje, opozoril je na visoke notarske stroške, ki so v dveh letih porasli z 12.000 na 258.0000 evrov, odvetniški stroški pa na 216.000 evrov, medtem ko je čista izguba konec leta 2005 znašala okoli 1,14 milijona evrov (še leto pred tem je družba poslovala z dobičkom). Prav zaradi javnega opozarjanja na delo uprave, s katerim naj bi škodoval družbi in lastnikom ter presegel svoje pristojnosti, si je Korotaj zdaj "prislužil" izredno odpoved in vabilo na zagovor. Uprava trdi, da je Korotaj zavajal javnost ter sporočal neresnične podatke in govorice, na primer o menedžerskem odkupu. Korotaj nasprotno trdi, da je ves čas deloval na podlagi soglasno sprejetih sklepov sveta delavcev in da so delovali v interesu podjetja ter posledično zaposlenih. Zatrdil je, da so lastnike in nadzornike dlje opozarjali na nepravilnosti, vendar odziva ni bilo. Med drugim je v oddaji Trenja na Pop TV povedal, da se na opozorila doslej ni odzival niti Bajuk. Opozoril je, da bo morala uprava pridobiti soglasje sveta delavcev za sankcije proti njemu, in napovedal, da bo uporabil vsa pravna sredstva, da bo dokazal, da kot predsednik sveta delavcev ni škodoval poslovnim interesom družbe. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//298288/
http://24ur.com/naslovnica/novice/gospodarstvo/20080212_3117318_60097597.php#video_60097597
/13/...že izbrali gradnjo, ko za to še niso imeli soglasja nadzornega sveta:
http://24ur.com/naslovnica/novice/gospodarstvo/20080213_3117410_60097912.php#video_60097912
/13/...lastniki napovedali posebno revizijo:
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//298769/
/13/...delavci so izkazali solidarnost do njihovega predstavnika Korotaja, ko bi le bilo tako, povsod po Sloveniji, saj bi to lahko bil precedenčni primer obračunavanja z glasnimi delavci:
"Najostreje obsojamo poskus brutalnega in protizakonitega obračunavanja uprave družbe Paloma s predsednikom sveta delavcev Jožetom Korotajem, ki je posledica njegovega poštenega zavzemanja za dobro družbe in zaposlenih, ki so ga izvolili," so po včerajšnjem posvetu na Bledu sporočili iz Združenja svetov delavcev slovenskih podjetij. Spomnimo, da so iz uprave sladkogorske Palome v ponedeljek sporočili, da so začeli postopek za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi profesionalnemu predsedniku sveta delavcev Jožetu Korotaju, ki je zadnjih mesecih posebej intenzivno in javno opozarjal na domnevne nepravilnosti pri vodenju te družbe. V Združenju svetov delavcev opozarjajo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne le neutemeljena, ampak celo v nasprotju z zakonom, saj članu sveta delavcev brez predhodnega soglasja sveta delavcev pogodbe o zaposlitvi ni mogoče odpovedati. "Če bomo v Sloveniji še naprej dopuščali tovrstne primitivne obračune uprav s predsedniki sveta delavcev (primer ni edini, podobno se je nedolgo nazaj zgodilo predsednikoma sveta delavcev v Lami Dekani in Klasju Celje pa še nekaterim), bo delavskega soupravljanja, ki ga podpira poseben zakon, kmalu konec," so zapisali v sporočilu za javnost, ki ga je podpisal sekretar, dr. Mato Gostiša. Združenje zato poziva lastnike in nadzornike Palome, naj nemudoma ukrepajo zoper to "nepojmljivo samovoljo uprave, ki se, namesto da bi poskrbela za boljše poslovanje družbe in prenehala zapravljati astronomske vsote denarja za razne nadvse sumljive in brezplodne posle, očitno raje izživlja nad delavskimi predstavniki, ki jo na to opozarjajo." Slovensko vlado in parlament pa so predstavniki svetov delavcev ob tem pozvali, naj zakonsko uredi učinkovitejše varstvo delavskih predstavnikov v podjetjih, saj da sedanja ureditev ni učinkovita.
http://www.vecer.si/clanek2008021405294531
/13/...zahtevano revizijo poslovanja s strani lastnikov KADa in SODa, za zadnjih pet let ,bo opravila revizijska hiša Ernst&Young: http://www.finance.si/204778/Revizija_bo_osnova_za_nadaljnje_ukrepe_v_Palomi
/13/...tako, kot se je zavzel on za njih, tako so se oni za njega: 
"Zagotavljamo vam, da bo Jože Korotaj ostal v Palomi," je bila odločna predsednica sindikata Pergam v sladkogorski Palomi, Nives Hrovat, na včerajšnji tiskovni konferenci, kjer je sindikat, tudi v imenu praktično vseh zaposlenih, izrazil vso podporo predsedniku sveta delavcev Jožetu Korotaju. Od uprave, ki jo sestavljata Danilo Marin in Mateja Perger, pa je zahteval, da takoj ustavi postopek za izredno odpoved delovnega razmerja zoper njega. Znano je, da je sredi prejšnjega tedna uprava Palome Korotaju sporočila, da je zoper njega sprožila postopek za izredno odpoved, ker naj bi bil medijem posredoval podatke, ki so poslovna skrivnost, pa tudi neresnične in zavajajoče podatke, s katerimi je zavajal javnost, s tem pa družbi posredno povzročal gospodarsko škodo. Korotaj je včeraj upravi podal svoj zagovor, v katerem je zapisal, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker uprava zanjo ni pridobila soglasja sveta delavcev, in tudi neutemeljena, ter zavrnil vse obtožbe. O tem, ali bo Korotaj dobil izredno odpoved, bo uprava dokončno odločila prihodnji teden. Včeraj zgodaj popoldan so sicer sporočili, da delovna inšpektorica, ki je - po prijavi sveta delavcev - pregledala postopek podaje izredne odpovedi, v dosedanjih postopkih ni ugotovila nobenih kršitev. Korotaj je to sporočilo uprave označil kot zavajanje, saj da je le inšpektorat za delo tisti, ki bo posredoval točne ugotovitve in povedal, kako bo ukrepal v primeru izredne odpovedi o njegovi zaposlitvi. Svet delavcev je že v četrtek sklenil, da upravi ne bo dal nobenega soglasja, ker da gre zgolj šikaniranje in ustrahovanje delavskega predstavnika, z namenom, da bi on in svet delavcev prenehala opozarjati na domnevne nepravilnosti, ki naj bi jih počela uprava Palome. Korotaj je včeraj tudi predsednika vlade Janeza Janšo pozval, naj nemudoma ukrepa, notranjega ministra Dragutina Mateja pa "povabil": "Pošljite v Palomo več policijskih vozil, kot ste jih poslali v SCT in Vegrad!" Da je Paloma za delavce in okolje neprecenljive vrednosti, je še povedal Korotaj, in da so v preteklosti po vsem Sladkem Vrhu s samoprispevki zaposlenih v Palomi zrasli objekti in komunalna infrastruktura za najpomembnejše krajevne funkcije - od vrtca in šole prek zdravstvenega in kulturnega doma do pošte: "Zato si ne dovolimo, da bi nekdo prišel v Palomo in počel nečednosti, kakršne lahko ugotovimo iz poslovnih rezultatov: Palomo namerno izčrpavajo, želijo jo spraviti na kolena, da jo bo lahko nekdo poceni kupil. To dokazujejo, med drugim, enormni zneski, ki jih uprava Palome plačuje za najrazličnejše zunanje intelektualne storitve, ki pa nimajo učinka, prenekatera faktura je bila tudi izstavljena za zgolj fiktivne odvetniške storitve. Zaradi suma, da uprava zlorablja svoj položaj, smo jo ovadili kriminalistom, vso dokumentacijo pa smo že posredovali tudi protikorupcijski komisiji." Jože Korotaj je dodal, da delavci Palome nikakor ne nasprotujejo spremembam niti odprodaji državnega deleža, želijo pa, da je prodaja pregledna in da bo novi lastnik, ki naj bo iz papirniške dejavnosti, prišel s poštenimi nameni, vizijo in takšnimi programi, da jo bo potegnil iz minusa (leto 2006 je Paloma končala z 1,2 milijona evrov izgube, v 2007 naj bi je bilo še precej več) ter da se bo proizvodnja širila in se bodo čez nekaj let celo odpirala nova delovna mesta. 800 podpisov za Korotaja Dušan Rebolj, predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije, je povedal, da so, predvsem zaradi slabega poslovanja Palome, vodstvi sindikata Pergam in vodstvo sveta delavcev zahtevali pogovor pri večinskih lastnikih, Kapitalski družbi in Slovenski odškodninski družbi. V začetku tedna so se tako v Ljubljani že drugič pogovarjali z vodstvoma in zahtevali, da jim "nalijeta čistega vina" glede poslovanja in tudi lastninjenja. Tokrat je sindikat pred lastnike postavil štiri zahteve: "Ugotoviti morajo razloge in odgovornost za vse slabše poslovne rezultate, v skladu s svojo odgovornostjo zamenjati upravo in postaviti v vodstvo ljudi, ki bodo sposobni zagotoviti pozitivno poslovanje in razvoj. To smo doslej že večkrat zahtevali, tudi pri drugih direktorjih," je povedal Rebolj in nadalje še, da so izpostavili tudi vprašanje odgovornosti nadzornega sveta, ki ne ukrepa, in predlagali lastnikom, naj premislijo, ali imajo v njem ustrezne predstavnike. "Zahtevali smo še, da je treba nemudoma oceniti, ali so bile vse odločitve vodstva smotrne in zakonite; terjali smo, da se opravi verodostojna revizija poslovanja in ugotovi, ali gre za morebitna nezakonita ravnanja, ki niso v prid interesom družbe. In če da, potem naj lastnik zahteva ukrepanje pristojnih institucij. Nazadnje smo zahtevali, naj se zadeve v Palomi uredijo: prenehajo naj se pritiski, šikaniranja, prelaganje odgovornosti s poslovanja na druge stvari. Povsem jasno smo lastnikom tudi povedali, da je treba postopek za odpoved predsedniku sveta delavcev ustaviti, saj kdo bo pa opozarjal na probleme v poslovanju, če ne svet delavcev in sindikat?," je še dejal Dušan Rebolj, ki je napovedal tudi možnost "ostrejših sindikalnih aktivnosti", če se ta postopek ne ustavi. Lastniki njihovim zahtevam tudi niso nasprotovali. Delavski predstavniki so zahtevali, da lastniki te ukrepe čim prej izvedejo, ti pa so jim tudi zagotovili, da v času lastninjenja uprava ne bo mogla vleči nobenih reorganizacijskih potez. Sindikat v Palomi je sicer v treh dneh zbral okoli 800 podpisov v podporo Jožetu Korotaju, Nives Hrovat je tudi povedala, da jih zaposleni pozivajo, naj še bolj radikalno ukrepajo.
http://www.vecer.si/clanek2008021605295374
/13/...predsednik sveta delavcev Jože Korotaj, ne popušča in pravi:
Od A do Ž
"Če sem rekel A, bom rekel tudi Ž, in ne bom se pustil ustrahovati ljudem, ki počnejo nečednosti," je včeraj opozoril Jože Korotaj. "Zagotavljam vam, da bom počel, kar je v korist podjetja in zaposlenih, lastnikov in države. Mislim, da bom storil nekaj takega, kar bo vsekakor odmevalo v slovenski javnosti," je včeraj napovedal Jože Korotaj.
/13/...vodstvo je znova na udaru:
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//300354/
/13/...problemi so se začeli pojavljati tudi v soseščini, saj so tam bolj zaskrbljeni nad usodo Palome d.d. kot pa mi v Sloveniji:
http://www.vecer.si/clanek2008022305297731
/13/...tudi advokati želijo svoje plačilo:
Paloma dolguje odvetnici Odvetnici Tanji Mehle, ki je prepričana, da bi ta projekt, če bi javnost zanj izvedela pred začetkom lastninjenja, Palomi močno dvignil ceno, je Paloma včeraj dolgovala še tretjino plačila za njene storitve pri posredovanju; za 120.000 evrov (v to ni vštet davek na dodano vrednost) faktur je Mehletova izstavila Palomi, z rokom plačila v lanskem septembru. Na prošnjo Palome, da plačilo razdelijo na več obrokov, so se dogovorili o podaljšanju rokov, zadnji se je iztekel v petek. Mehletova je povedala, da bo šla v izvršbo, če ji Paloma tudi tokrat ni nakazala preostalega denarja (to sicer ne bi bilo prvič, saj je morala del plačila že izterjati). O ceni svoje svoje storitve pa je dejala, da je od lanskega marca pri tem projektu opravila ogromno dela, Palomi odprla tržišče in projekt pripeljala do sklenitve pogodbe avgusta lani. Sama je tudi krila potne stroške za potovanja v Črno goro in Beograd.
http://www.vecer.si/clanek2008022605298408
/13/...še vedno vsak na svojem bregu, saj je Jože Korotaj prejel obvestilo o izreku opozorila pred redno odpovedjo:
Predsednik sveta delavcev v Palomi Jože Korotaj je od predsednika uprave v sladkogorski tovarni papirja Danila Marina po pošti prejel obvestilo o izreku opozorila pred redno odpovedjo, postopek o izredni odpovedi, ki je bil zoper Korotaja sprožen zaradi domnevne kršitve delovnih obveznosti, pa je ustavljen, je javnosti sporočil Korotaj. Kot je še dodal Korotaj, je v pismu še zapisano, da se mu lahko v primeru ponovne kršitve pogodba iz krivdnega razloga redno odpove, če bo v enem letu od prejema pisnega opozorila kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Marin želi prekiniti dolgotrajni spor, ki hromi delovanje uprave in družbe Marin je menda Korotaju v pisni obrazložitvi odločitve zapisal, da predsednik sveta delavcev v svojem zagovoru, 15. februarja, sicer ni navedel nobenih dejstev, ki bi ga razbremenile obtožb, še posebej glede na dejstvo, da je profesionalni predsednik sveta delavcev. Prvi mož Palome je v pismu še zapisal, da je takšna odločitev sprejeta zgolj zato, da se prekine dolgotrajni spor, ki hromi delovanje uprave in družbe ter negativno vpliva na poslovanje družbe, hkrati pa dodaja, da uprava spoštuje Korotajeva prizadevanja za ohranitev in spoštovanje delavskih pravic, vendar meni, da medijsko obračunavanje in prirejanje podatkov za to ni primerno. Tako Korotaj kot svet delavcev ostajata na svojih stališčih o slabitvi konkurenčnosti Palome s strani uprave v času privatizacije Korotaj je v svojem odzivu na odločitev uprave Palome zapisal, da je kot predsednik sveta delavcev zastopal stališča sveta delavcev, ki so bila sprejeta s soglasnimi sklepi sveta. Omenjeni organ bo po njegovih besedah nadaljeval s svojim delom v zastopanju interesov delavcev, podjetja in lastnikov, pri tem pa jim nihče iz uprave ne bo preprečil, da bi še naprej delovali v duhu dobrega gospodarstvenika. Sicer pa tako Korotaj kot svet delavcev ostajata na svojih stališčih o slabitvi konkurenčnosti Palome s strani uprave v času privatizacije ter o enormnih zneskih za odvetniške storitve in ostale zunanje intelektualne zadeve. Prav tako menijo, da je uprava družbe skupaj z nadzorniki eno telo, saj uprava družbe ne deluje v skladu z navodili lastnikov in ne deluje na podlagi sprejetih sklepov nadzornega sveta.
http://www.finance.si/206317/Marin_Korotaju_poslal_opozorilo_pred_odpovedjo
/13/...zaradi spornega in sramotnega ravnanja uprave je padla pobuda za njen krivdni odpoklic:
Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij (ZSDSP) je včeraj Kapitalski in Slovenski odškodninski družbi poslalo pobudo za krivdni odpoklic uprave Palome. "Dejstvo je, da je očitno protizakonito in naravnost sramotno ravnanje uprave Paloma glede sankcioniranja in discipliniranja predsednika sveta delavcev družbe Jožeta Korotaja (poskus najprej izredne, zdaj pa redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) vsekakor že preseglo vse razumne meje možne tolerance do nedopustnega početja menedžmenta do zaposlenih in nujno zahteva tudi ustrezno ukrepanje glavnih lastnikov omenjene družbe," je opozoril sekretar ZDSSP Mato Gostiša. Po njegovem mnenju se je razlogov za krivdni odpoklic uprave nabralo več kot dovolj, zato čakanje na rezultate izredne revizije ni potrebno. Predsednik Palominega sveta delavcev Jože Korotaj pa je včeraj od uprave zahteval, da prekliče oziroma umakne opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. "V pismu, ki sem ga prejel v ponedeljek, so mi bile očitane kršitve delovnih obveznosti, ki jih nisem storil. Opozarjanje na pomanjkljivosti pri vodenju Palome, domnevne neracionalnosti, morda celo nezakonitosti, se ne more upoštevati kot materialno in moralno škodovanje delodajalcu in poslovnim interesom družbe," je prepričan.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//303751/
/13/...bližajo se tudi ukrepi imenovanja PROKURISTA, ki bi naj gledal pod prste obstoječi Upravi,kar pa bo vseeno prepozno za 300 delavcev:
Ker se predsednik Palomine uprave Danilo Marin in članica uprave Mateja Perger, sicer člana NSi, kljub pritiskom delavcev, Kapitalske družbe (Kad), Slovenske odškodninske družbe (Sod) in šentiljskega odbora NSi ne želita umakniti s svojih položajev, se je pojavila ideja, da bi v Palomi imenovali prokurista. Danilo Marin bo moral v bližnji prihodnosti ne glede na izid izredne revizije po vsej verjetnosti zapustiti položaj predsednika Palomine uprave. Že pred tem pa zlasti lokalni člani SDS želijo, da nadzorni svet v Palomi imenuje prokurista, čigar naloga bi bila, da bi gledal pod prste Danilu Marinu in Mateji Perger. (Foto: Tomaž Klipšteter) Kot najresnejšega kandidata omenjajo Bojana Rajtmajerja, njegovo imenovanje pa podpira zlasti poslanec Marijan Pojbič, ki je član izvršnega odbora SDS na Šentilju. Imenovanju Pojbiča se Marin in Pergarjeva upirata, zato je vprašanje, ali bodo nadzorniki Palome, od katerih jih je večina blizu NSi, na ponedeljkov seji podprli njegovo imenovanje. Na seji nadzornega sveta bodo nadzorniki obravnavali tudi predloga za odločanje na skupščini, sklic katere lahko pričakujemo že prihodnji teden. Na zahtevo Kada in Soda bo na dnevnem redu skupščine med drugim tudi razširitev nadzornega sveta s šestih na devet članov. Kdo so kandidati za nove tri nadzornike, uradno še ni znano, po neuradnih informacijah bosta dva od njih prišla iz vrst vladajoče stranke SDS, tretji pa naj bi bil predsednik Palominega sveta delavcev Jože Korotaj. V novem nadzornem svetu bosta lahko tako predstavnika SDS skupaj s tremi predstavniki delavcev preglasovala predstavnike NSi. Po imenovanju novih nadzornikov bodo v Palomi razširili ali pa celo zamenjali upravo. Po eni inačici bosta predsednik uprave Danilo Marin in članica uprave Mateja Perger ostala v upravi, pridružil pa se jima bo novi predsednik uprave. Če bo izredna revizija odkrila kakršne koli nepravilnosti, bo v Palomi imenovana popolnoma nova uprava. Sicer pa je Rajtmajer nekaj časa vodil projekt Hit Šentilj in bil pozneje tudi resen kandidat za predsednika uprave šentiljskega Casinoja Mond, v katerega je Hit lani investiral 50 milijonov evrov. Vendar je bil na koncu na ta položaj brez omembe vrednih izkušenj imenovan Gregor Jeza, ki je ga je podprla vplivna mariborska družina Petek. Po tem se je Rajtmajer zaposlil v okviru podjetja Istrabenz Gorenje, in sicer v avstrijski energetski družbi APC Verbund, zadnje mesece pa je zaposlen v svojem podjetju. V Palomi bo treba odpustiti najmanj 300 delavcev Sredi aprila se izteče rok za nakup 71-odstotnega deleža Palome, ki ga prodajata Kad in Sod. V ožjem izboru sta madžarska družba Paper and More in avstrijsko podjetje Alcamed. Omenjena ponudnika za Palomo ponujata le okoli 10 milijonov evrov, po cenitvi pa je družba vredna okoli 20 milijonov evrov, zato prodaje, kot kaže, ne bo. Ker je Paloma v krizi, Kad in Sod razmišljata o dokapitalizaciji družbe, kar sta storila pri Iskraemecu. V sanacijo Palome bi bilo treba vložiti okoli 20 milijonov svežega kapitala. Da bi bila Paloma sanirana, pripravljena za uspešen razvoj in prodajo, bo treba tudi sprejeti za regijo, v kateri proizvaja, zelo boleče ukrepe. Na podlagi preliminarnih študij bi bilo namreč treba odpustiti najmanj 300 delavcev.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/308309/
/13/...v Palomini nadzorniki so zavrnili prihod predlaganega Rajtmajerja s strani KAD-a in SOD-a:
Nadzorni svet (NS) sladkogorske Palome, pod vodstvom Bojana Pečeta, je na včerajšnji skupščini zavrnil predlog državnih lastnikov - Kada in Soda - po imenovanju Bojana Rajtmajerja za prokurista družbe. NS je mnenja, da bi imenovanje prokurista le povečalo stroške družbe, ki je v velikih finančnih težavah, brez kakršnih koli učinkov. Pojavila pa so se tudi vprašanja o usposobljnosti Rajtmajerja za to funkcijo, saj NS niso bili posredovani nobeni podatki. Negativno mnenje so dali tudi k predlogu lastnikov po povečanju članov nadzornega sveta iz zdajšnjih šest na devet članov. Tudi to bi po mnenju nadzornikov le prispevalo k povečevanju stroškov družbe. Upravi so dali 15 dni časa, da zbere vso potrebno dokumentacijo o lanskem postopku prodaje Geoplinovega deleža družbi Petrol. Po naših informacijah naj bi Paloma za prodajo deleža v Geoplinu dobila 9,8 milijona evrov. Če upravi to ne bo uspelo, bo lanska izguba Palome 4,1 milijona evrov. "Čakamo pa na ugotovitve revizorjev," je pojasnil Marin. Kot je pojasnil predsednik uprave Palome Danilo Marin se bodo poskušali o tem čim prej dogovoriti s Petrolom. »Danes pa bomo lastnikom sporočili datum sklica naslednje skupščine,« je še pojasnil Marin. Kot smo poročali, sta lastnika Kad in Sod, ki imata v lasti 71 odstotkov Palome upravi poslala opozorilno pismo, da do konca marca sporoči datum in kraj naslednje skupščine. Po Marinovih besedah bo naslednja skupščina predvidoma v sredini maja. Predsednika nadzornega sveta Palome Pečeta nam včeraj ni uspelo priklicati.
http://www.finance.si/208971/Nadzorniki_Palome_zavrnili_prihod_Rajtmajerja
/13/...očitno je tudi gospodarjema prekipelo, tako, da sta ustavila tolikanj opevano in sporno privatizacijo Palome:
Kapitalska družba (Kad), ki jo vodi predsednik uprave Tomaž Toplak, in Slovenska odškodninska družba (Sod), ki jo vodi direktor Andrej Pogačnik, sta ustavila privatizacijo Palome. V Kadu in Sodu razlagajo, da ponudbe madžarskega družbe Paper&More, ki je na koncu ostal edini ponudnik za prevzem Palome, nista sprejela, ker so se njuna pričakovanja bistveno razlikovala od ponudbe. Kakšna so bila pričakovanja Kada in Soda, ni znano, po neuradnih informacijah pa je Paper&More za delnico Palome ponujal pet evrov. To pomeni, da bi za stoodstotni delež Palome Paper&More odštel 17 milijonov evrov, Kad in Sod pa bi za njun delež prejela okoli 12 milijonov evrov. Poleg tega naj bi se Paper&More zavezal, da naj bi v sanacijo Palome vložil nekaj deset milijonov evrov. Po prvih podatkih je Paloma v minulem letu ustvarila 7,8 milijona evrov izgube. Kljub temu še vedno obstajajo možnosti, da bo za minulo leto v bilancah izkazala dobiček. V drugi polovici lanskega leta je namreč Paloma prodala 3,17-odstotni delež Geoplina na podlagi opcijske pogodbe Petrolu. Da bi zaradi družbeniške pogodbe kupčijo zakamuflirali, naj bi Petrol kupnino za Geoplinov delež v višini osem milijonov evrov Palomi nakazal v obliki posojila. Ker je bila v pogodbi določena le tako imenovana prodajna opcija (call opcija), kar pomeni, da lahko Petrol delnice kupi pod določenimi pogoji, ali pa tudi ne, Paloma kupnine od Geoplinovega deleža ne more knjižiti kot izredne prihodke. Paloma zdaj med družbeniki Geoplina intenzivno išče podjetje, ki bi bil z njo pripravljen skleniti tudi tako imenovano nakupno opcijo (put opcijo). V tem primeru bi imela Paloma možnost zahtevati prodajo Geoplinovega deleža, Petrolu pa bi vrnila posojilo. Razlog za takšne akrobacije in to, da Paloma uradno še ni prodala Geoplinovega deleža, je v zapleteni družbeniški pogodbi Geoplina. Po tej pogodbi bi morala uprava Palome obvestiti upravo Geoplina, da prodaja delež Geoplina. Uprava Geoplina pa bi morala o tem obvestiti druge družbenike Geoplina, ki imajo pri nakupu Geoplinovih deležev predkupno pravico v sorazmernem lastniškem deležu. Če bi imela Paloma poleg prodajne opcije sklenjeno še nakupno opcijo bi lahko s prodajo Geoplinovega deleža v vsakem primeru realizirala finančne prihodke. V najslabšem primeru bi si namreč njen delež Geoplina družbeniki razdelili med sabo. V Petrolu so že nekajkrat zanikali, da so od Palome kupili 3,17-odstotni delež Palome. Marin ima še nekaj dni za sklic izredne skupščine Palome Potem ko so nadzorniki Palome, ki jih vodi Bojan Peče, v ponedeljek zavrnili zahtevo za sklic izredne skupščine, češ da bi to pred junijsko redno skupščino pomenilo le dodatne stroške, sta Kad in Sod v sredo upravo Palome ponovno pozvala, da skliče izredno skupščino. Če predsednik uprave Danilo Marin skupščine ne bo sklical do 12. aprila, ko se izteče zadnji rok za sklic skupščine, bosta Kad in Sod zahtevala sklic skupščine prek sodišča. Sicer pa naj bi bile do sredine aprila znane ugotovitve postopka preveritve vodenja poslov družbe za zadnjih 5 let, ki sta ga predlagala Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//310265/
/13/...zahteve delavcev in sveta delavcev o odpoklicu Uprave in nadzornikov:
Delavci Palome zahtevajo razrešitev uprave in dokapitalizacijo
Svet delavcev družbe Paloma je na torkovi seji od lastnikov ponovno zahteval, da iz krivdnih razlogov odpokličejo upravo družbe in nadzornike. Delavci tudi zahtevajo, da po reviziji zaključnega računa za leto 2007 proti upravi in njihovim nadzornikom, vključno z nekdanjimi nadzorniki, vložijo kazenske ovadbe zaradi nastale gospodarske škode v podjetju. Kot je v sporočilu za javnost še dodal predsednik sveta delavcev Jože Korotaj, so člani sveta vladi, ki je preko obeh paradržavnih skladov, Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod), večinski lastnik sladkogorske tovarne, predlagali, da se v najkrajšem možnem času loti dokapitalizacije Palome. Svet delavcev je ob tem lastnikom poslal tudi razlago za zahtevo po dokapitalizaciji podjetja in krajše poročilo o potrebnih investicijskih vlaganjih vanj. Kot so še dodali, so za realizacijo svoje zahteve pripravljeni, če bo to potrebno, organizirati tudi zbiranje podpisov oziroma sprejeti peticijo za dokapitalizacijo Palome. Svet delavcev je skupaj s sindikatom Paloma Pergam od Kada in Soda pisno zahteval tudi skupni sestanek, je še dodal Korotaj.
http://www.vecer.si/clanek2008040405311155
/13/...glede na obstoječo situacijo v Palomi d.d. je pred vrati dokapitalizacija:
http://www.finance.si/209525/Minister_Bajuk_neuradno_na%B9el_20_milijonov_evrov_za_dokapitalizacijo_Palome
/13/...odstopila sta tudi dva nadzornika Karl Ferk in Tomaž Koman, predstavnika delavcev:
Odstopila delavska predstavnika v Palominem nadzornem svetu. Delavski svet zahteva od večinskih lastnikov (Kada in Soda) postopke za ugotavljanje odškodninske odgovornosti nadzornikov Delavska predstavnika v nadzornem svetu Palome, Karl Ferk in Tomaž Koman, sta včeraj svetu delavcev sladkogorske tovarne papirja predala protestno odstopno izjavo. Za takšen ukrep sta se odločila iz protesta, saj ne želita več sodelovati v nadzornem svetu, ki svoje funkcije kljub znanemu poslovnemu rezultatu in kaotičnemu stanju ne upravlja v interesu podjetja, lastnikov in zaposlenih. Kot je v izjavi za javnost zapisal predsednik sveta delavcev Jože Korotaj, odločitev svojih dveh delavskih predstavnikov v nadzornem svetu podpira tudi svet delavcev. Svet delavcev je po Korotajevih besedah že sklical korespondenčno sejo in začel postopek imenovanja novih predstavnikov v nadzorni svet po poslovniku o delu sveta delavcev, ki jim omogoča, da lahko člani sveta v nadzorni svet imenujejo tudi zunanje predstavnike. Sicer pa je svet delavcev včeraj še sklenil, da bo od Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) poleg kazenske ovadbe in njihovega odpoklica, ki so ga pred kratkim že zahtevali, zahteval tudi, da proti upravi družbe, sedanjim in bivšim predstavnikom kapitala v nadzornem svetu vloži še odškodninsko odgovornost. Ko bosta Kad in Sod vzpostavila učinkoviti nadzor uprave, bo svet delavcev Palome obvestil skupščino družbe o imenovanju svojih dveh novih predstavnikov v nadzorni svet, so še dodali v svetu delavcev. Z odstopom dveh delavskih predstavnikov se je nadzorni svet omenjene družbe, za katero sta se Kad in Sod pretekli teden odločila, da za zdaj ostaja v državni lasti, skrčil na le dva člana, in sicer predsednika Bojana Pečeta in Zvonko Novak Habot. Iz šestčlanskega nadzornega sveta je že pred časom odstopil Igor Hustić, sedanjemu predsedniku uprave Danilu Marinu pa je status nadzornika trenutno zamrznjen.
http://www.vecer.si/clanek2008040805312274
/13/...končno je sklicana skupščina, kjer je predlog za povečanje števila nadzornikov iz 6 na 9 članov in sicer:
Poleg zdajšnjega predsednika nadzornega sveta Bojana Pečeta in članice nadzornega sveta Zvonke Novak Habot sta Kad in Sod predlagala za nadzornike še Danila Marina, Lovrencija Galufa, Kreša Šavriča in Simona Černetiča. Spomnimo, da je bil Marin do minulega poletja predsednik nadzornega sveta Palome, po nastopu funkcije začasnega predsednika uprave pa mu je bilo članstvo v nadzornem svetu zamrznjeno. Njegovo imenovanje za nadzornika očitno pomeni, da se pripravljajo tudi spremembe v upravi Palome. Medtem ko je Šavrič zaposlen na Sodu kot vodja oddelka za pravne in kadrovske zadeve, je Galuf direktor oddelka za splošne in kadrovske zadeve na Kadu. Prav tako iz Kada prihaja Černetič, kjer je zaposlen kot direktor oddelka za upravljanje kapitalskih naložb. V devetčlanskem nadzornem svetu bodo zaposlene po novem namesto dveh predstavljali trije člani. Po besedah predsednika sveta delavcev Palome Jožeta Korotaja imena predstavnikov zaposlenih še niso določena, ker kandidatura za njih šele poteka. Zaposleni Palome so precej zaskrbljeni zaradi načrtov uprave glede selitve dela proizvodnje v Črno goro. "Uprava pojasnjuje, da je Paloma zelo slabo zastopana na srbskem tržišču, zato so vzpostavili stik s črnogorskim podjetjem Nova Beranka, ki jim bo zagotovila tudi vstop v srbsko trgovsko verigo Delta. V tem primeru bi uprava del proizvodnje selila v Črno goro tudi zato, ker je po njihovi oceni tam cenejša delovna sila. Nova Beranka nima enake proizvodnje, kot jo ima Paloma, zato ni jasno, kako si uprava predstavlja, da bo v tako kratkem času usposobila proizvodnjo," pravi Korotaj. Dodaja, da za ta projekt uprava nima sklepa nadzornega sveta in da bi takšna odločitev lahko Palomi povzročila dodatno odpuščanje zaposlenih. Po drugi strani pa Marin trdi, da bodo zdaj pripravili drugi del študije za sodelovanje z Novo Beranko. "Če se bo pokazalo, da je projekt rentabilen, bomo nadzornikom predlagali, naj ga podprejo. Projekt ne predstavlja nadomestitve Palomine proizvodnje, razlaga Korotaj, ampak gre za širitev proizvodnje in povečevanja tržišča. V Novo Beranko bi montirali dve stari liniji, ki jih bomo v Sladkem Vrhu kmalu nadomestili z novima," pojasnjuje Marin. Paper $amp; More in Arabci so nameravali v Palomo vložiti 117 milijonov evrov Madžarska družba Paper $amp; More, ki se je zanimala za nakup 70-odstotnega deleža Palome, ki sta ga na javnem razpisu prodajala Kad in Sod, je poleg kupnine v višini 17 milijonov evrov (za Kadov in Sodov delež 12 milijonov evrov) ponujala, da bi v Palomo vložila še 100 milijonov evrov svežega kapitala. Denar naj bi bil namenjen predvsem za nakup dotrajanih strojev, ki so v Palomi stari od 25 do 40 let, kar pomeni da Paloma za konkurenco tehnološko zaostaja od dve do štiri generacije. Izvedeli smo, da se je včeraj skupaj s Paper $amp; More na razpis prijavil tudi državni sklad iz Omana. Zakaj Kad in Sod nista prodala lastniškega deleža Palome Paper $amp; More ni točno znano, saj sta paradržavna sklada sporočila le, da je bil prodajni postopek končan, ker so se pričakovanja obeh prodajalcev pomembno razlikovala od ponudbe. Poznavalci razmer pa opozarjajo, da bodo lastniki takšnega kupca, kot je bil Paper $amp; More, za Palomo težko še kdaj našli. Po besedah Danila Marina v Palomi zdaj pripravljajo predlog lastnikom za dokapitalizacijo Palome. Koliko svežih sredstev bi potrebovala Paloma, Marin še ne ve. Prvi smo v Dnevniku razkrili, da naj bi Paloma za obstoj potrebovala najmanj 20 milijonov evrov. V kabinet vlade in na Kad ter Sod je na začetku aprila naslovil predloga za dokapitalizacijo tudi svet delavcev Palome. Po besedah Jožeta Korotaja so predlagali dokapitalizacijo v višini 30 milijonov evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//311994/
/13/...Prolinkov odškodninski zahtevek proti Palomi je že na poti,vprašanje pa je ali bo tudi uspešen:
Dolguje Prolink Palomi ali obratno?
Direktor Prolinka Oskar Kocijan je vložil odškodninski zahtevek zoper Palomo, v njeni upravi ocenjujejo, da mu ničesar ne dolgujejo "Podjetje Prolink popolnoma zavrača vse očitke iz zadnjega načelnega mnenja Komisije za preprečevanje korupcije glede suma nepravilnosti pri izgradnji čistilne naprave Paloma Horgen v Ceršaku," je v sporočilu, ki ga je konec tedna poslal medijem, zapisal solastnik in direktor te družbe Oskar Kocijan. Spomnimo, da je protikorupcijska komisija prejšnji teden objavila, da je poslovanju sladkogorske Palome s podjetjem Prolink ugotovila elemente korupcije. Prolink naj bi bil za podjetje Paloma Horgen, ki ga je Paloma ustanovila s švicarskim partnerjem, zgradil čistilno napravo, za to mu je Paloma takoj po sklenitvi pogodbe nakazala avans - v Palomi in Prolinku pravijo, da v višini 25 odstotkov vrednosti projekta (kot je bilo določeno s pogodbo), protikorupcijska komisija pa je ugotovila, da kar 40 odstotkov. Zaradi razhoda s Švicarji (pred letom dni se je to podjetje pripojilo k Palomi) naprave niso zgradili, Prolink pa avansa še do danes ni vrnil v celoti. Kocijan pravi, da bodo tretjino avansa zadržali do razrešitve odškodninskega zahtevka, ki so ga za povračilo škode vložili proti Palomi. Predsednik uprave Palome Danilo Marin je v elektronskem odgovoru le povedal, da v Palomi ocenjujejo, da Prolinku iz naslova odškodninske zahteve ničesar ne dolgujejo. Na več vprašanj o tem, katere so podlage za vračilo avansa, med drugim zakaj v storitvah in izdelkih pa ali je bila določena kakšna dinamika vračanja in ali se je sodelovanje med Palomo in Prolinkom pri tem projektu zaključilo s kakšnim dokumentom, pa iz Palome tudi tokrat niso odgovorili. Paloma tudi v odboru za gospodarstvo? Če bosklicana seja, na kateri bi parlamentarni odbor za gospodarstvo obravnaval problematiko Palome - v petek so jo od njegovega predsednika Franca Ferija Horvat zahtevali poslanci Lipe -, se obravnavi sodelovanja s Prolinkom verjetno tudi poslanci ne bodo izognili. V Lipi predlagajo, da bi na sejo povabili tudi gospodarskega ministra Andreja Vizjaka, Palomino upravo ter predsednika sveta delavcev v Palomi Jožeta Korotaja in predsednika konfederacije sindikatov Pergam Slovenije, Dušana Rebolja. Predlagajo tudi pet sklepov, o katerih naj bi člani odbora glasovali; obsodili naj bi "neskrbno delo uprave Palome", podprli prizadevanja delavskih predstavništev za kvalitetnejše in dolgoročnejše upravljanje podjetja in dokapitalizacijo podjetja, izrazili zaskrbljenost nad "političnim upravljanjem Palome" in od vlade in paradržavnih skladov zahtevali takojšnjo zamenjavo uprave.
http://www.vecer.si/clanek2008042205316933
/13/...prihaja skupščina in še večje zapletanje usode vodilnih:
V Palomi se spet veliko dogaja. Za danes je uprava sklicala tiskovno konferenco, jutri bodo o težavah v Sladkem Vrhu razpravljali v državnem zboru, v ponedeljek pa se bodo lastniki končno srečali na dolgo pričakovani izredni skupščini. Paloma je sredi pomembnega procesa posodobitve proizvodnje, poleg tega so končno javni tudi rezultati skrbnega pregleda ekonomskega in pravnega vidika poslovanja Palome, ki ga je po naročilu lastnikov izvedla revizijska hiša Ernst & Young. Podrobnosti bodo znane danes, je v vabilu na tiskovno konferenco obljubilo vodstvo Palome, torej Danilo Marin in Mateja Perger. Prvi korak so novi nadzorniki Marin in Pergerjeva pa se verjetno ne bosta mogla izogniti niti vprašanjem o odstopu nadzornikov. Spomnimo, najprej je zaradi nove službe odhod iz nadzornega sveta (NS) napovedal Igor Hustič, v znak protesta sta enako nato naredila delavska predstavnika Tomaž Koman in Karel Ferk, minuli mesec pa je nadaljnje sodelovanje s Palomo najprej odpovedal tudi prvi nadzornik Bojan Peče, takoj za njim pa še Zvonka Novak Habot. Oba sta bila namreč predlagana tudi v nov NS, o katerem bodo delničarji glasovali na ponedeljkovi skupščini. Odstopi so napoved, da bodo po imenovanju novega NS zamenjali tudi upravo. Lastniki v dokapitalizacijo zagotovo ne bodo šli z Marinom in Pergerjevo, brez nje pa Paloma ne bo preživela, smo izvedeli neuradno. "Tega ne komentiram," se je na vprašanje o novem Palominem vrhu odzval Marko Pogačnik, direktor Soda, skupaj s (Kadom#Kad) večinskega lastnika Palome. Dodal je le, da uradnega predloga dokapitalizacije še niso dobili, imena nadomestnih nadzornikov pa bodo znana na skupščini. Nujna seja odbora za gospodarstvo Na predlog Lipe pa bodo jutri na nujni seji o Palomi govorili tudi na odboru za gospodarstvo državnega zbora. Nanjo so poleg članov vabljeni še vlada, gospodarski in finančni minister, prva moža Kada oziroma Soda, uprava in celoten NS, predstavnik sveta delavcev Jože Korotaj ter celo Dušan Rebolj, predsednik sindikata Pergam. http://www.finance.si/212165/Zadnji_dnevi_Marina
/13/...revizijska hiša Ernst&Young ni našla nepravilnosti:
Paloma posluje korektno Posebni skrbni pregled poslovanja Palome, ki ga je na zahtevo lastnikov za obdobje zadnjih petih let opravila revizorska družbe Ernst&Young, ni razkril nepravilnosti. Kot je zatrdilo vodstvo Palome, je revizija zavrgla vse očitke o korupciji in izčrpavanju, ki so leteli na upravo. Kot je pojasnila članica Palomine uprave Mateja Perger, je uprava revizijsko poročilo že posredovala predstavnikom lastnikov, nadzorni svet pa ga zaenkrat še ni obravnaval. Po besedah Pergerjeve ga nadzorniki verjetno tudi ne bodo obravnavali pred za 12. maj predvideno izredno skupščino Palome, ki je lani ustvarila nekaj manj kot 88 milijonov evrov prihodkov od prodaje in zabeležila negativen poslovni izid. Kot pravi Pergerjeva, je Paloma negativno poslovala že pred prihodom te uprave, in sicer na račun neprestrukturiranja, neposodobitev in nezasledovanja ekonomske učinkovitosti poslovanja. Poudarila je, da bo treba Palomo v prihodnje racionalizirati, prestrukturirati in posodobiti. Vzvode za to je, tako Pergerjeva, pritrjujejo pa ji tudi revizorji, sedanja uprava že vzpostavila.
http://www.vecer.si/clanek2008050605321309
/13/...na seji parlamentarnega odbora za gospodarstvo bodo razpravo o Palomi d.d. nadaljevali po ponedeljkovi skupščini:
Uprava iz parlamenta odšla nedotaknjena Parlamentarni odbor za gospodarstvo bo razpravo o razmerah v Palomi nadaljeval po skupščini, ki je sklicana za prihodnji ponedeljek Jože Korotaj je zadovoljen že zato, ker so si poslanci vzeli čas. Malo, ali pa celo prav nič novega, je bilo slišati na sredini popoldanski seji parlamentarnega odbora za gospodarstvo, ki se je tokrat ukvarjal s sladkogorsko Palomo. Seja tudi ni dala plodov v obliki kakršnih koli sklepov. Spomnimo: poslanci stranke Lipa, ki so zahtevali sklic te seje, ker so menili, da bi lahko kvalitetna razprava pripomogla k izboljšanju poslovanja družbe, so ob tem v glasovanje predlagali tudi nekaj sklepov. Med drugim je odbor obsodil domnevno neskrbno delo "nesposobne Palomine uprave". Kot takšno jo je na seji označil predsednik Lipe Sašo Peče, ki je kot glavna krivca za slabe razmere v Palomi "predstavil" večinska lastnika, paradržavna sklada Kapitalsko družbo (Kad) in Slovensko odškodninsko družbo (Sod): predsednik uprave Kada Tomaž Toplak in direktor Soda Marko Pogačnik sta ponovila znana dejstva, da sta sklada že lani začela iskati ustreznega strateškega partnerja za Palomo (vemo, da neuspešno) in da podpirata dokapitalizacijo. Dokapitalizacijski elaborat, ki ga uprava končuje, pričakujeta čim prej, od uprave in nadzornega sveta pa tudi, da bosta pripravila strategijo poslovanja družbe v prihodnje. Toplak vidi v strateškem lastniku in dokapitalizaciji tudi edini možni rešitvi za Palomo. Ob sklicateljih seje in članih odbora sta se seje udeležila tudi oba člana uprave, Mateja Perger in Danilo Marin, ob njih pa še delavski predstavniki. Predsednik konfederacije sindikatov Pergam Dušan Rebolj je lastnikom predstavil pričakovanje sindikata, da takoj imenuje upravo, ki je zmožna vizije, programov in ustavitve trenda izgube, ter strokoven nadzorni svet. Spomnimo, za prihodnji ponedeljek je Paloma sklicala skupščino, na kateri naj bi lastniki imenovali novi, za tri člane razširjeni nadzorni svet. Vanj sta predlagana tudi sedanja člana nadzornega sveta s strani lastnikov, Zvonka Novak Habot in predsednik Bojan Peče, ki pa je medtem že bil podal odstopno izjavo. Na čas po skupščini je odbor tudi preložil nadaljevanje te seje. "Debele laži!" Marin in Pergerjeva sta v svojo obrambo, kot že dan pred tem na tiskovni konferenci, znova predstavila svojo razlago problematike v Palomi in razlogov zanje. Znano je, da se po prejetju poročila o opravljeni izredni reviziji, ki jo je Paloma naročila na zahtevo lastnikov oziroma finančnega ministra Andreja Bajuka, v glavnem sklicujeta na ugotovitve revizorjev, ki naj po njunih besedah v poslovanju Palome v zadnjih petih letih ne bi bili našli nobenih nepravilnosti, še manj nezakonitosti. Spomnimo, da naj bi bilo, kot sta novinarjem sporočila v torek, negativno poslovanje Palome (po neuradnih podatkih je minulo leto končala z blizu sedmimi milijoni evrov izgube) zlasti posledica neuspešnega projekta Paloma Horgen, to je bilo skupno podjetje, ki ga je Paloma ustanovila s švicarskim partnerjem. Ta projekt in obveznosti, ki jih je Paloma prevzela po odhodu švicarskega partnerja in pripojitvi podjetja, so bistveno vplivali na prezadolženost podjetja - kar v 72 odstotkih naj bi bili dogodki iz preteklosti, zlasti pa ta projekt, lani vplivali na negativni rezultat, pravita Pergerjeva in Marin, ki tudi poudarjata, da naj bi bila Paloma negativno poslovala že v letu 2004, pred njunim prihodom (Pergerjeve na mesto predsednice uprave in Marina na mesto predsednika nadzornega sveta). "Negativen rezultat je presegel 1,3 milijone evrov," navaja uprava, izkazani pozitivni čisti poslovni izid naj bi bil le posledica enkratnih učinkov. "Podatek o negativnem rezultatu v letu 2004 je debela laž, za katero sedanja uprava skriva svojo nesposobnost," na to odgovarja Aleš Mikeln, ki je takrat vodil Palomo. Pravi, da se je že naveličal poslušati laži o tem, kako se je v Palomi poslovalo v preteklosti, in da ne ve, ali uprava Palome ne zna ali pa ne želi brati bilanc. "Kar zadeva Palomo Horgen, pa se je treba predvsem vprašati, zakaj ta projekt ni stekel, kdo ga je prekinil in s kakšnimi nameni. Ta projekt ni "padel v vodo" zaradi prejšnje, ampak zaradi sedanje uprave, ki ni imela želje izpeljati ga. Projekt je bil zelo dobro zastavljen, še danes sem prepričan, da bi lahko veliko prinašal. Študijo upravičenosti je za projekt Paloma Horgen naredila ugledna mednarodna institucija, Bank Austria Creditanstalt (današnja Unicredit Bank, op. p.) pa je na osnovi te študije podjetju brez pomisleka odobrila desetletni kredit z dvoletnim moratorijem in z zelo ugodno obrestno mero," je poudaril Mikeln in še dodal: "Paloma je zelo kompleksno podjetje, ki ogromno zahteva ne le od delavcev, ampak od vseh, ki so vanjo vpleteni, zlasti pa v vodenje podjetja." Kdaj naprej, sprašuje Jože Korotaj "Z nikakršno evforijo nismo šli na to sejo odbora za gospodarstvo in tudi nismo pričakovali, da se bodo tam zgodile kakšne drastične spremembe, da bo denimo odbor Kadu in Sodu predlagal, da odpokličeta upravo. Čeprav smo si to želeli," je o izidu sredine seje povedal predsednik sveta delavcev v Palomi Jože Korotaj, ki je zadovoljen že zato, ker so si poslanci vzeli čas in so jih delavski predstavniki lahko seznanili s svojim gledanjem na razmere. Ob tem, da je nadaljevanje seje preloženo, pa Korotaj izraža zaskrbljenost, da se lahko zgodi tudi šele čez pol leta ali pa celo po volitvah.
http://www.vecer.si/clanek2008050905322378
/13/...na skupščini niso sprejeli predloga za 9 članski nadzorni svet,tako,da ostaja še vedno 6 članski, napovedana je tudi izpodbojna tožba tretjega delničarja Active Naložbe d.d.:
Nadzorni svet (NS) Palome ima od včeraj sicer nove ljudi, še vedno pa kljub predlogu o devetih nadzornikih ostaja šestčlanski. V njem so zdaj tako Krešo Šavrič s Soda, Lovrenci Galuf, Simon Černetič (oba s Kada) in Bogomir Jelenc kot predstavniki lastnikov, za interese zaposlenih pa bosta skrbela Karel Ferk ter Jože Korotaj, predsednik sveta delavcev. Tadej Počivavšek, Aktiva Naložbe: "Kad in Sod sta nespretna pri upravljanju Palome. Zelo smo zaskrbljeni." Tako so delničarji odločili na včerajšnji izredni skupščini Palome, ki so se je udeležili predstavniki 82,43 odstotka kapitala. Na njej so se najprej seznanili z odstopnimi izjavami dosedanjih članov NS (Bojana Pečeta, Zvonke Novak, Danila Marina in Igorja Hustiča) ter z današnjim dnem imenovali novih šest že omenjenih nadzornikov. Aktiva napovedala izpodbojno tožbo Družba Aktiva Naložbe, ki je z nekaj več kot osmimi odstotki tretji največji družbenik Palome, pa je na izbor napovedala izpodbojno tožbo. "Za tako odločitev imamo svoje razloge, vendar o podrobnostih ne bi govoril," je skopo pojasnil Tadej Počivavšek iz Aktive Naložb. Dodal je, da želijo tudi preostali lastniki aktivneje sodelovati pri upravljanju družbe, saj sta Kad in Sod zelo nespretna. "Dogajanje v Palomi nas zelo skrbi," pravi sogovornik, ki je na vprašanje, ali so dobili poročilo Ernst & Younga, odgovoril: "Ne, nismo ga videli, ampak bi ga radi. Zato ga bomo zahtevali, če bo treba, tudi prek sodišča." Nadzornike čaka precej dela Sicer pa se bo na prvi, ustanovni seji NS sestal kmalu, vsekakor pa do konca meseca. Takrat bodo poleg o novem predsedniku končno razpravljali tudi o revidiranem letnem poročilu za lani in poročilu izredne revizije. Prav zadnje bo podlaga za morebitne nadaljnje ukrepe, so po skupščini sporočili s Kada, medtem ko Marko Pogačnik, prvi mož Soda, kadrovskih zamenjav v vodstvu ni želel komentirati. Danilo Marin, predsednik uprave Palome, pa meni: "Upam, da bom na tem mestu kljub sovražnim dejanjem nekaterih ostal do avgusta. Sam namreč ne nameravam odstopiti, saj za to res ne vidim potrebe, podobno pa ugotavlja tudi Ernst & Young." Kmalu končan dokapitalizacijski elaborat Že ta teden pa bodo člani NS v roke dobili tudi elaborat o dokapitalizaciji. Marin nam tega, katera hiša ga dela zanje in koliko bodo za to plačali, ni znal pojasniti, saj se s tem po njegovih besedah ukvarja članica uprave Mateja Perger. Ta pa je razkrila samo, da je dokument rezultat dela Palominih strokovnih služb in zunanjih svetovalnih hiš. O plačilu pa nič. http://www.finance.si/212724/Zbudili_so_se_%B9e_nedr%BEavni_delni%E8arji_Palome
/13/...na ogled prihaja Italijanski Celtex iz Toscane:
Predsednik Palomine uprave Danilo Marin je potrdil, da bo danes sladkogorsko tovarno papirja Paloma obiskal prvi mož italijanske družbe Celtex Andrea Bernacchi. Vodstvo Celtexa bo nato v sredo predstavnikom Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, ki sta večinska lastnika Palome, pojasnilo svoje načrte s Palomo. Časnik Finance danes piše, da se toskanskemu podjetju, ki proizvaja podoben program kot Paloma, poleg blagovne znamke zdi Paloma privlačna tudi zaradi ekološko urejene lokacije s čistilno napravo in znanja, ki ga imajo zaposleni v njej. Celtex naj bi oba paradržavna sklada o svoji nameri obvestil že pred časom, za začetek pa naj bi se zadovoljil tudi z 51-odstotnim lastništvom. Sicer pa naj bi bil Bernacchi seznanjen tudi s Palominimi težavami v poslovanju ter političnim dogajanjem okoli nje, o načinu vstopa v Palomo pa se je pripravljen pogajati in naj bi posla ne pogojeval s popolnim izstopom države iz Palome. Italijanska družba naj bi bila pripravljena odkupiti le del državnega deleža ali pa namesto države sodelovati v dokapitalizaciji Palome. Ob tem namerava v Palomi tudi nižati stroške in povečati proizvodne zmogljivosti za vsaj dvakrat, ob dvigu produktivnosti pa je Celtex pripravljen zadržati tudi večino zaposlenih.
http://www.vecer.si/clanek2008052005325797
/13/...po ogledu proizvodnje so na vrsti lastniki Palome d.d.:
Italijani na ogledu v Palomi Včeraj so si predstavniki italijanskega podjetja Celtex ogledali proizvodnjo v Sladkem Vrhu in Ceršaku, danes pa bodo načrte vstopa v Palomo predstavili lastnikoma V sladkogorski tovarni papirja Paloma se je včeraj mudila italijanska delegacija podjetnikov pod vodstvom Andrea Bernachija, lastnika toskanske družbe Celtex, ki se zanima za lastniški vstop v Palomo. Vesna Razpotnik, v Kapitalski družbi zadolžena za odnose z mediji, je potrdila, da so se včeraj v Palomi mudili predstavniki Celtexa. Dejala je, da se bodo danes oglasili tudi v Kadu in Sodu ter predstavili svoje načrte. Dodala je, da so to začetni pogovori, zato še ni jasno, na kakšen način bi morebitni italijanski partnerji kupovali Palomo. Predsednik uprave Palome Danilo Marin nam je včeraj dejal, da je morebitnega italijanskega kupca na priporočilo večinskih lastnikov (Kada in Soda) sprejela članica uprave Mateja Perger. "Kot mi je znano, imajo podoben program, kot ga ima tudi delno Paloma, pri proizvodnji in prodaji večjih industrijskih higienskih izdelkov v kosih za gostinstvo in avtomate na večjih odjemnih mestih." Marin je še dejal, da bo po ponedeljkovi ustanovni seji novega nadzornega sveta Palome, predvidoma v začetku junija, prva redna seja, ki bo med drugim obravnavala revidirano letno poročilo ter predlog dokapitalizacije. Članica uprave Mateja Perger nam je potrdila, da je včeraj sprejela delegacijo zainteresiranih podjetnikov iz Italije, s katerimi je opravila informativni razgovor in ogled proizvodnje v Sladkem Vrhu in Ceršaku. "Predstavili smo jim osnovne proizvodne programe, možnosti in razpoložljivosti naših kapacitet in poglede na nekatere prihodnje načrte," je za Večer povedala Pergerjeva. Na vprašanje, kako komentira morebitnega italijanskega strateškega partnerja, je dejala, da uprava Palome vseskozi poudarja, da družba potrebuje strateškega partnerja z vizijo, dolgoročnimi načrti in investicijskim potencialom, ki bo sposoben zagotoviti sredstva za naložbe v proizvodnjo. V ponedeljek zvečer pa se je končala ustanovna seja novega nadzornega sveta Palome v sestavi Lovrencij Galuf, Krešo Šavrič, Simon Černetič, Bogomil Jelenc, Karel Ferk in Jože Korotaj (slednja predstavljata delavce). Za predsednika nadzornega sveta so izbrali Kreša Šavriča, za njegovega namestnika pa Simona Černetiča. Nadzorni svet se je seznanil tudi s kratkim poročilom o poslovanju v letu 2007, poročilom o poslovanju Palome v prvem četrtletju leta in osnutkom poročila posebnega pregleda poslovanja, ki ga je opravila revizijska hiša Ernest & Young. Po seznanitvi z osnutkom poročila so člani nadzornega sveta upravo zadolžili, da do naslednje seje pripravi dodatna pojasnila in dokumentacijo. http://www.vecer.si/clanek2008052105326139
/13/...zaradi 3 vprašanj utegne biti vroče:
Tri vprašanja pred privatizacijo (Palome) Stranka Lipa bo zahtevala sklic nadaljevanja seje parlamentarnega odbora za gospodarstvo, na kateri so obravnavali problematiko družbe Paloma "Tri vprašanja bi si morali zastaviti vsakič, ko prodajamo državno premoženje: zakaj prodati, po kakšni ceni in pod kakšnimi pogoji?," je včeraj v Mariboru opozoril predsednik in poslanec stranke Lipa, Sašo Peče. Povedal je, da so trije poslanci te stranke za današnjo izredno sejo državnega zbora o problematiki koncentracije kapitala na podjetjih "poštnih nabiralnikov" pripravili predlog prepovedi nadaljnje privatizacije slovenskih podjetij, ne da bi bilo odgovorjeno na ta vprašanja. Peče omenja zlasti sladkogorsko Palomo, ki je po njegovih besedah ena od 230 družb s seznama podjetij, ki jih Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) načrtujeta prodati v naslednjem kratko- do dolgoročnem obdobju. Peče sicer pravi, da bo njegov strankarski in poslanski kolega Boštjan Zagorac danes zahteval slab mesec dni nazaj prekinjeno nadaljevanje izredne seje parlamentarnega odbora za gospodarstvo o Palomi - seja je bila že na začetku sklicana na zahtevo Lipe. "Najpomembnejši predlog sklepa, ki smo ga predlagali za sejo tega odbora, ostaja zahteva po zamenjavi aktualne uprave v Palomi," pravi Peče. Spomnimo, da je Lipa predlagala še nekaj sklepov o Palomi (pripravili so jih skupaj z delavskimi predstavniki), a do glasovanja ni prišlo, saj so poslanci sejo prej prekinili. V Lipi opozarjajo na, po njihovem mnenju nesprejemljivo, otepanje odgovornosti za slabo poslovanje Palome pri pristojnem, gospodarskem ministru Andreju Vizjaku: "Vedno odgovarja, da sta za to poklicana Kad in Sod, a menim, da ministrstvo ne more dvigniti rok od Palome, ko se dogajajo takšne stvari," poudarja Peče, ki trdi, da so Palomo v zadnjih treh letih, odkar jo vodi aktualna uprava, zaznamovali "namenoma zgrešeni projekti". O italijanskem interesentu za nakup večjega dela 71-odstotnega državnega deleža v Palomi, družbi Celtex, se Sašo Peče sprašuje, kako lahko podjetje, ki je vredno le polovico Palome, napoveduje njen ponovni razcvet. "Tudi ne dobimo odgovora na vprašanje, od kod mu finančna sredstva," pravi Peče, ki ga skrbi, da bi Italijani, podobno kot ruski kupec Slovenske industrije jekla, posojilo, ki bi ga najeli za nakup Palome, poplačali iz njenega poslovanja, v njen razvoj pa ne bi vložili ničesar. http://www.vecer.si/clanek2008060305330266
/13/...kot že napovedano prihaja novi ˝super˝ nadzornik v podobi Bojana Rajtmejerja:
Rajtmajer bo nadziral Marina in Pergerjevo Bojanu Rajtmajerju je v drugo le uspelo postati prokurist Palome. Nadzorniki Palome so včeraj sprejeli kar nekaj sklepov, ki bodo korenito vplivali na Palomo, predvsem njeno upravo. Ta lahko v skrajnem primeru zato celo "odleti". "Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno, torej tudi z glasovi delavskih predstavnikov, in sicer: prokurist bo postal Bojan Rajtmajer, uprava v sestavi Danila Marina in Mateje Perger pa bo imela od zdaj naprej omejena pooblastila. Nobene odločitve namreč ne more več sprejeti brez privoljenja Rajtmajerja. Poleg tega bo mariborski odvetnik Daniel Planinšec opravil pravni pregled dosedanjega poslovanja Palome, in sicer z namenom ugotovitve kršitev in sprožitve potrebnih postopkov. Poročilo izredne revizije Ernst & Younga namreč vsebuje znamenja kršitve postopkov in pravil," je po seji povedal predsednik nadzornega sveta (NS) Palome Krešo Šavrič. Naši viri ob tem razlagajo, da so se nadzorniki za tak postopek odločili, ker je cenejši od takojšnjega odpoklica. V primeru odhoda bi Pergerjeva dobila 12 plač odpravnine, Marin, ki mu mandat poteče že avgusta, pa šest. Če Planinšec odkrije nepravilnosti, o čemer poznavalci ne dvomijo, pa bosta morala v roku meseca ali dveh oditi brez popotnice. Knjiženje nečesa, česar ni Včeraj so govorili tudi o lanskem poročilu, ki mu je revizor dal mnenje s pridržkom, saj je Paloma dobro ime Palome-Horgen knjižila kljub propadu projekta. To bodo po Šavričevih besedah zdaj popravili in dobili pozitivno mnenje, bo pa zato izguba dva milijona evrov večja od prvotne, torej bo skupaj znašala 7,2 milijona evrov. Poleg tega se je NS seznanil še z dokapitalizacijskim elaboratom. Vodstvu je naročil, naj ga takoj posreduje Kadu oziroma Sodu, saj sta prav onadva tista, ki naj bi prispevala dodatnih 72 milijonov evrov. Niso pa govorili o morebitnem 100-milijonskem posojilu EBRD. Kot pojasnjujejo viri blizu NS, ta ni povezan z dokapitalizacijo, ki je potrebna za razvoj v Sloveniji, temveč naj bi ga porabili predvsem za črnogorski projekt Nova Beranka. Bajuk: O poroštvu za posojilo Palomi ne vem ničesar "O posojilu EBRD za Palomo ne vem ničesar. Niti o tem, da bi Palomi kot finančni minister in slovenski guverner v EBRD pomagal pri poroštvu za posojilo." Tako se je včeraj odzval prvak NSi in finančni minister Andrej Bajuk na naše pisanje, da uprava Palome upa na državno poroštvo pri stomilijonskem posojilu, o katerem se pogovarja z EBRD. Bajuk je še dodal, da na ministrstvu nimajo podatkov o tem, da bi se Paloma - vodstvo je namreč iz vrst NSi - potegovala za posojilo pri EBRD. http://www.finance.si/215614/Rajtmajer_bo_nadziral_Marina_in_Pergerjevo
/13/...da bi zaščitili interese malih delničarjev se tokrat manjšinski lastniki Aktiva Naložbe, Avtotehna, Probanka, Medaljon, Surovina se tokrat bolj organizirano in dejavno pripravljajo na skupščino:
V agonijo Palome so se s podpisom delničarskega sporazuma vmešali manjšinski delničarji Direktor podjetja, ki je v Palomi manjšinski delničar, je potrdil naše informacije, da so mali delničarji v torek podpisali delničarski sporazum. "K njemu so pristopili lastniki približno 24 od skupaj 29 odstotkov kapitala, ki ni v lasti države," je povedal naš sogovornik, ki je želel ostati neimenovan. Ker se skoraj nobene skupščine ne udeleži sto odstotkov kapitala, to pomeni, da lahko podpisniki delničarskega sporazuma blokirajo vse pomembne odločitve v Palomi, ki morajo biti sicer na podlagi zakonodaje sprejete s tričetrtinsko večino na skupščini prisotnih glasov. In kaj je manjšinske delničarje (Aktivo Naložbe, Avtotehno, Probanko, Medaljon, Surovino itd.) prisililo, da so združili svoje moči? "Predvsem smo želeli zaščiti interese malih delničarjev in poskrbeti, da bo dolgoročna usoda Palome bolj transparentna," pravi sogovornik. Kot je znano, je obubožana Paloma, v kateri upravo vodi Danilo Marin, že leto dni predmet političnega obračunavanja med različnimi strankami. V zadnjem letu se je agonija z menjavo predsednika in člana uprave, odstopom in imenovanjem novih nadzornikov ter imenovanjem prokurista, ki ima brez zakonske podlage celo večja pooblastila od uprave, samo še stopnjevala. Kljub temu, da sta imela Kad in Sod, ki skupaj obvladujeta 71 odstotkov Palome, na mizi po mnenju poznavalca razmer izjemno ponudbo madžarske družbe Paper $amp; More, te nista sprejela. Skupaj z državnim finančnim skladom iz Omana, države z vzhoda Arabskega polotoka, so Madžari za Palomo ponujali 17 milijonov evrov kupnine in kar 100 milijonov evrov dodatnega kapitala. Zakaj Kad in Sod te ponudbe nista sprejela, do danes še nista ustrezno pojasnila. Na podlagi predloga uprave Kad in Sod zdaj preučujeta predlog o dokapitalizaciji Palome. Da bi paradržavna sklada dokapitalizirala Palomo v višini sedemdesetih milijonov, je težko verjetno. Kot bolj verjeten scenarij se omenja, da bi Kad in Sod strateškemu partnerju omogočila, da bi preko dokapitalizacije pridobil večinski delež v Palomi, sama pa bi ohranila kontrolni paket. Ker so se manjšinski delničarji končno zganili, nobena od navedenih odločitev ne bo sprejeta brez njihove podpore. Poslanci v torek spet o Palomi V torek se bo predvidoma nadaljevala seja parlamentarnega odbora za gospodarstvo, na kateri bodo poslanci razpravljali o Palomi. Spomnimo, da so na začetku maja poslanci sejo prekinili in odločili, da se bo nadaljevala po skupščini in po prejemu izrednega revizijskega poročila. Ker so nadzorniki Palome sprejeli sklep, da izrednega revizijskega poročila ne bodo posredovali odboru za gospodarstvo, se postavlja vprašanje, o čem bodo ti sploh razpravljali.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/330856
/13/...trinajst lastnikov,Aktiva Naložbe, Avtotehna, Vzajemni sklad Probanka globalni naložbeni, Medaljon, NFD1, Novius, Probanka, Bojana Djorojevič, Rafael Kos, Surovina, Zvon Ena Holding, Vzajemni sklad Alfa in AC-SIN so skupaj imetniki 798.046 delnic Palome, kar predstavlja 23,5 odstotka vseh izdanih delnic, je pristopilo k delniškemu sporazumu in sicer:
Trinajst delničarjev, imetnikov 23,5 odstotka Palome, je podpisalo delničarski sporazum. Delničarji želijo zaščititi nadaljnje poslabšanje poslovanja Palome V ponedeljek je trinajst delničarjev Palome sklenilo delničarski sporazum, so preko spletnih strani ljubljanske borze Seoneta sporočili iz družbe Aktiva Naložbe. Podpisniki sporazuma, Aktiva Naložbe, Avtotehna, Vzajemni sklad Probanka globalni naložbeni, Medaljon, NFD1, Novius, Probanka, Bojana Djorojevič, Rafael Kos, Surovina, Zvon Ena Holding, Vzajemni sklad Alfa in AC-SIN so skupaj imetniki 798.046 delnic Palome, kar predstavlja 23,5 odstotka vseh izdanih delnic. Delničarji: Finančno stanje Palome je slabo Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se podpisniki sporazuma nameravajo organizirano in aktivno vključiti v iskanje strateškega partnerja za Palomo, ki bo poleg potrebnih finančnih sredstev zagotovil Palomi tudi nujno potreben razvoj, vizijo, vodstveno znanje in izkušnje. Mnenje podpisnikov je, da so rezultati poslovanja slabi in da je slabo tudi finančno stanje Palome, zato je potrebno zagotoviti potrebna denarna sredstva za sanacijo poslovanja. "Obstoječe vodstvo ni sposobno izvesti sanacije poslovanja" Podpisniki sporazuma so prav tako razočarani nad nedavno odločitvijo Soda in Kada, ki sta brez navedbe razlogov prekinila prodajni postopek za prodajo večinskega paketa delnic Palome. Kad in Sod si skupaj lastita 70,97 odstotka Palome in bi morala biti po njihovem najbolj zainteresirana, da se čim prej najde strateški partner. Prav tako delničarji menijo, da obstoječe vodstvo ni sposobno izvesti sanacije poslovanja, zato bodo uporabili vse razpoložljive mehanizme, da bodo zaščitili nadaljnje poslabšanje poslovanja Palome.
http://www.finance.si/217911/V_Palomi_sklenjen_delni%E8arski_sporazum
/13/...sklepi za zamenjavo Uprave so dovolj jasni:
Palomina uprava bo v celoti zamenjana
Nadzorni svet družbe Paloma je včeraj odpoklical članico uprave Matejo Perger in se, kot je bilo pričakovati, tudi odločil, da ne bo podaljšal mandata predsedniku uprave Danilu Marinu poteče mu 2. avgusta. Ta sklep so nadzorniki sprejeli po seznanitvi z vmesnim poročilom o pravnem pregledu poslovanja družbe, ki ga je opravil mariborski odvetnik Daniel Planinšec in iz katerega so ugotovili kršitve obveznosti pri poslovodenju. Razpis za novega predsednika uprave bo objavljen še v tem tednu. Nadzorniki so tudi potrdili prvi korak dokapitalizacije v vrednosti 34 milijonov evrov. Denar bo namenjen za posodobitev proizvodnje, tehnološko opremo, kadrovsko prestrukturiranje in vlaganje v strateško pomembna tržišča, so po seji sporočili javnosti. "Dokapitalizacijski načrt, ki ne predvideva izključitve prednostne pravice obstoječih delničarjev, je nastal na osnovi strateškega načrta uprave za obdobje 2008-2013 in zasleduje strateške cilje podjetja, ki svojo vizijo prepoznava kot vodilni regionalni ponudnik na področju celovite oskrbe potrošnikov v segmentu kakovostnih higienskih papirjev na področju jugovzhodne Evrope," so zapisali v sporočilu in dodali, da bo predlog dokapitalizacije 29. avgusta obravnavala še skupščina družbe. So pa Palomini nadzorniki med drugim tokrat obravnavali tudi konsolidirano in nekonsolidirano poročilo za lansko leto in se seznanili s poročilom o njenem tekočem poslovanju.
http://www.vecer.si/clanek2008072305345799
*****nadaljevanje na strani 24*****
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Sep 16, 2008 11:26 am; skupaj popravljeno 57 krat
Nazadnje urejal/a zoran13 21 Feb 2011 20:10; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 16 Feb 2011 17:53 Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI: |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1116
Objavljeno: Tor Feb 12, 2008 12:27 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
VARSTVO PRAVIC MALIH DELNIČARJEV V SLOVENIJI
/13/...ob naši vsakodnevni praksi gospodarskih družb, ki iztiskajo male delničarje iz družb ter (ne)nenaklonjeno zakonodajo za varstvo pravic malih delničarjev, na kar sem ob vsaki priložnosti venomer opozarjal, gredo vse čestitke dnevniku Večer, ki poglobljeno analizira problematiko na tem področju:
Po nekaj odmevnih iztisnitvah malih delničarjev iz lastništva družb se zdi, da se jih želijo "znebiti" predvsem v tistih družbah, kjer so prevzemni nameni tesno povezani z zasebnimi interesi prevzemnikov. Pred časom je bila aktualna iztisnitev malih delničarjev iz SCT-ja s strani družbe Delfi, družbe pooblaščenke SCT, zdaj pa v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) opažajo, da se napoveduje iztisnitev malih delničarjev še iz Delfija, nakar bo direktor Ivan Zidar z nekaj družbeniki Glotisa obvladoval SCT. Za Terme 3000 je VZMD v sredo oddalo zahtevo za sodni preizkus primernosti cene, saj Sava Kranj iz Term iztiska 440 delničarjev in jim ponuja 8,29 evra za delnico, ki je po besedah Rajka Stankoviča, sekretarja VZMD, nižja od borzne cene leta 2004. Zakaj so mali delničarji vse bolj moteč element v lastništvu podjetij?
Male delničarje iztiska tudi država
Še nekaj iztisov malih delničarjev: ti procesi so konec leta 2007 potekali na primer v družbah Aktiva Invest, KD Življenje, Adriatic Slovenica, zdaj pa se jim je pridružila tudi slovenska vlada, ki na eni strani razpršuje lastništvo s prodajo delnic NKBM, na drugi strani pa je konec januarja sprejela sklep o iztisnitvi malih delničarjev iz Slovenske izvozne in razvojne banke (SID banke).
"Mali delničarji so v sodobnem postkapitalističnem smislu le še zgodovinski relikt," pravi dr. Bogomir Kovač, predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, in dodaja, da iztisnitev za male delničarje ni nujno slaba, če se dobro organizirajo in dobijo za svoj delež pošteno ceno. A kaj je za koga poštena cena? "Sicer pa so mali delničarji zgolj prehodni lastniki," ob privatizaciji Nove KBM ugotavlja dr. Ivan Ribnikar, starosta slovenskega finančnega sistema. Dr. Bogomir Kovač pa dodaja: "Gre za pričakovan in normalen proces konsolidacije lastništva, ko gre za stare družbe in ko se lastnina korporacij konsolidira, ko se ob družbah začnejo razvrščati strateški lastniki." Toda problem je dvoplasten: na eni strani se male delničarje iztiska iz lastništva, po drugi pa nimajo dodatnih možnosti, da bi na ta trg na novo vstopali. "Pri nas primarni trg kapitala, ko družbe z razpisom novih delnic privabljajo male delničarje, slabo deluje. Mali delničarji so pravzaprav prehodni lastniki, ker prehajajo iz ene družbe v drugo. V slovenskih delniških družbah tudi zaradi nepoznavanja tovrstne kulture in nekoliko zaradi višjih stroškov, ker se večina družb financira s kreditiranjem, ne pa toliko z dokapitalizacijami, mali delničarji nimajo veliko novih naložbenih priložnosti. Razen tam, kjer se pojavlja država, ki zaradi nekih ekonomskih razlogov prodaja svoje premoženje," pravi Bogomir Kovač. Ali so torej mali delničarji zaželeni zgolj, dokler se lastnina družb ne stabilizira? "Dokler družba ne dobi strateških lastnikov, ki vplivajo na strategijo in razvoj družbe, so mali delničarji na nek način v nemilosti. Ko pa se lastniška struktura stabilizira in ko se družbe začno razvijati tudi z dokapitalizacijami, ki privabljajo kapital malih delničarjev, je zgodba nekoliko drugačna," pravi Bogomir Kovač. Mali delničarji so imeli v zgodovini razvoja delniških družb določeno vlogo, predvsem ko institucionalni lastniki še niso bili definirani ali dovolj finančno močni za aktivno lastništvo. Zdaj so te družbe vmesni faktor, ki zbirajo prihranke malih delničarjev in delujejo kot institucionalni lastniki. Prisiljeni v prodajo Ali je iztisnitev malih delničarjev iz lastništva družbe dobra ali slaba, je odvisno od stanja na trgu. Dejstvo je, da so mali delničarji vedno portfeljski lastniki, saj ne morejo imeti upravljavskih pravic. "Za male delničarje je pomembno, ali ob iztisnitvi dobijo primerno ceno ali so takrat prisiljeni v prodajo. Najbolj sporno je, če so prisiljeni v prodajo, ker se družba zapira in kasneje tudi umakne z borze," opozarja Bogomir Kovač.
Večji problem so nejavne družbe, za katere ne velja prevzemna zakonodaja, ugotavlja Rajko Stankovič in našteva primere:
Ilirija - knjigovodska vrednost delnice na dan cenitve je bila 93,68 evra, zdajšnja ponudba večinskega lastnika Janeza Rozmana je 25 evrov, postopek teče;
Droga Kolinska - proces je na drugi stopnji sodnega spora;
Donit Tesnit Medvode;
Color Medvode in Helios, kjer slednji kot večinski lastnik še vedno odkupuje delnice in ne želi dati iztisnitvene ponudbe, ker bi bila iztisnitvena cena višja od prevzemne (malih delničarjev je še okoli 2 do 3 odstotke).
Nadalje Kemofarmacija, kjer je nemški veledrogerist (skupaj z lastnimi delnicami Kemofarmacije) že 97-odstotni lastnik in se skuša izogniti iztisnitveni ponudbi. Še dva primera:
Splošna plovba - poteka poskus iztisa malih delničarjev iz Pomorske družbe (družbe pooblaščenke),
IBI Kranj - preprodaja družbi, ki nima nobenega zaposlenega.
"Zakon je jasen:
primerna denarna odškodnina je tista, ki je oblikovana z upoštevanjem določenih kriterijev, kot je cenitev družbe, revizorsko poročilo, diskontirani donosi prihodnjih let. Prevzemniki največkrat ne upoštevajo likvidacijske vrednosti, ampak najraje upoštevajo metodo diskontiranih donosov. Nepisano pravilo je, da je primerna odškodnina tista, ki ni manjša od likvidacijske vrednosti," je povedal Rajko Stankovič. Mali delničarji - večji ugled družbe Vseslovensko združenje malih delničarjev je ena od možnosti organiziranja malih delničarjev, druga možnost pa je, pravi Bogomir Kovač, da se mali delničarji organizirajo tudi znotraj posameznih družb. "Običajno se tem priključijo tudi zunanji mali lastniki. Toda če bi družbe želele poudariti svojo odgovornost in odprtost do malih delničarjev v smislu prave javne družbe, bi podjetje lahko celo spodbujalo ohranjanje določenega deleža malih delničarjev. To je značilno za velike družbe, kjer določen delež razpršenega lastništva v ničemer ne ogroža upravljanja podjetja," pravi Bogomir Kovač. Na takšni poti sta na primer Krka in Gorenje, ki bi lahko to razvijali kot posebno vrednoto, ki bi dvigovala ugled družbe. Kakšen zgled je pri tem država, ki razpršuje lastništvo v NKBM in ga koncentrira v Slovenski izvozni in razvojni banki? "Da se država loteva privatizacije tako, da med drugim prodaja tudi prebivalstvu, je dober model. To je politično in ekonomsko povsem ustrezno, saj bo razpršitvi lastništva v prvem krogu nujno sledila koncentracija v drugem krogu, ko bodo mali delničarji prodajali in jih bodo zamenjali večji in strateški lastniki. Država s prvim krogom ob razpršeni lastniški strukturi obdrži še razmeroma velik vpliv na upravljanje bivših državnih podjetij, a ob tem primerno politično nagradi tudi svoje državljane (volivce). To se v tujini običajno pojavlja v drugem delu volilnega politično-ekonomskega cikla, ko ima to še druge "blagodejne" politične učinke," ocenjuje Bogomir Kovač, ki pričakuje, da bo tudi pri NKBM v naslednjih dveh ali treh letih prišlo do osipa malih lastnikov in do koncentracije lastnine, ko bodo svojo vlogo prevzeli strateški lastniki.
***"Mali delničarji so zgodovinski relikt."
Dr. Bogomir Kovač
http://www.vecer.si/clanek2008021205293591
/13/...predstavitev novih pobud in predlogov VZMD v naši obstoječi zakonodaji:
Državni sekretar Ministrstva za gospodarstvo sprejel predsednika VZMD in vodjo ene od ekspertnih skupin, ki v okviru VZMD spremljajo in pripravljajo predloge sprememb in dopolnitev področne zakonodaje.
22.02.2008
Na sestanku je predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič - skupaj z vodjo ene od ekspertnih skupin, ki v okviru VZMD spremljajo in pripravljajo predloge sprememb in dopolnitev področne zakonodaje - državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo mag. Tomažu Jeršiču predstavil celovit sveženj predlogov. Gre za predloge sprememb in dopolnitev zakonodaje, ki so ga skozi daljše obdobje ter na podlagi neposredne prakse in izkušenj pripravile strokovne skupine VZMD, ob sodelovanju številnih uglednih zunanjih sodelavcev in pravnih pisarn. Skladno s konkretnimi zakonskimi predlogi in njihovimi utemeljitvami sta predstavnika VZMD izpostavila tudi nekaj najbolj perečih problemov in odprtih vprašanj, ki se na podlagi veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ter Zakona o prevzemih (ZPre-1) postavljajo manjšinskim delničarjem pri uresničevanju njihovih korporacijskih pravic - z usmeritvami za rešitev posameznega vprašanja ter primerjalno-pravnimi pripombami na posamezna vprašanja. Predlagala sta tudi sprejem povsem novega Zakona o družbah pooblaščenkah (finančnih holdingih) in zanj predložila cilje, namene in teze ter zagotovila, da bo popoln predlog zakona, vključno z obrazložitvami, ocenami in drugimi ustreznimi prilogami. Državni sekretar mag. Tomaž Jeršič je pozdravil prizadevanja VZMD ter utemeljene in konstruktivne prispevke k ureditvi problematike in izboljšanju razmer, tudi vsled ugodnejšega ekonomskega položaja posameznika in družbe. Sogovorniki so se tako dogovorili za intenzivno sodelovanje ter uskladitev podanih predlogov, ki bo zaokrožena s ponovnim sestankom, ki naj bi se ga udeležil tudi minister mag. Andrej Vizjak.
/13/...nadaljuje se serija člankov o varstvu pravic malih delničarjev, saj so tako,tudi podane nekatere dileme sedanje tako organiziranosti, kot tudi določb o varstvu pravic malih delničarjev:
Nekateri želijo biti absolutni lastniki Manjšinski delničarji bi lahko bili varovani pred izključitvijo, če bi v statutu delniške družbe ob ustanovitvi ali pozneje delničarji zapisali, da večinski delničar ne bo izvajal izključitve, pravi dr. Šime Ivanjko
***Dr. Šime Ivanjko: "O pravičnosti in primernosti denarnega nadomestila je danes težko govoriti."***
Najprej prevzemna ponudba, ostanek malih delničarjev, ki prevzemne ponudbe ne sprejme, pa večinski lastnik čez čas preprosto izključi, kar pomeni, da jim ponudi določeno ceno za njihove delnice. Mali delničarji so res pravno zavarovani, saj jim njihove lastnine nihče ne more kar odvzeti, a ceno, ki jo ponudi večinski lastnik, določi prav on. Zakaj so izključitve malih delničarjev vse pogostejše, smo vprašali dr. Šimeta Ivanjka, pravnika in profesorja na Pravni fakulteti v Mariboru. "Podobno kot v drugih tranzicijskih državah smo se tudi v Sloveniji ujeli v tako imenovano lastniško koncepcijo podjetništva, namesto puerističnega koncepta, kjer lastnina ne igra pomembne vloge, temveč dinamično spremenljivo, igri podobno partnerstvo. 50 let nismo smeli biti lastniki, zdaj pa želimo biti samostojni in "ponosni" lastniki, ker je lastnina sveta, če je zapisana v zemljiški knjigi ali sodnem registru. To je normalen pojav v primarnih fazah kapitalizma, ker je nujno z vpisano lastnino legalizirati tudi tisto, kar je legitimno sporno doseženo. Prevzeti od velikih uspehov v privatizaciji so nekateri prepričani, da so genialni podjetniki le, če so absolutni lastniki. Le tako so lahko prepričani, da so uspeli postati prepoznavni člani enopetinske družbe, ki se v Sloveniji šele oblikuje. In to brez velikega dela in potrebne sposobnosti. Zdaj želijo iz svoje sredine izločiti tiste, za katere mislijo, da jim niso dorasli in bi jih lahko motili kot vsiljive muhe, ki so pogosto nepotrebno nadležne.
To še posebej velja, če so med manjšinskimi delničarji delavci, ki poznajo glavnega delničarja kot nekoga, ki jim je v preteklosti bil enak." Oblika lastniškega egoizma Zakaj bi lahko bili mali delničarji moteč element v lastništvu gospodarskih družb? "Gre za psihološki pojav, ki je posledica enormnega podjetniškega uspeha posameznih struktur, ki pa ne temelji vedno na sposobnosti in delu.
To je oblika lastniškega egoizma in je daleč od podjetniškega interesa, ki bi bil ekonomsko utemeljen. Zanimivo je, da dejansko uspešni podjetniki, ki so uspeli z delom in svojo sposobnostjo, ne posegajo po tej možnosti, ker se zavedajo nujnosti povezovanja v uspešnem podjetništvu in medsebojne soodvisnosti vseh, ki so nastopali skupaj od začetka.
To je podobno odnosom v družini, v kateri je en član uspel, pa potem ne želi vedeti za neuspešne člane družine in se jih izogiba. Izključevanje manjšinskih delničarjev je del družbene igre med uspešnimi in neuspešnimi in pravo varuje uspešne, čeprav v evropski civilizaciji, ki temelji na biblijskem izročilu, uspešnost ne bi smela biti za sidrana v zavesti ljudi."
V kakšnih primerih pa je lahko izključitev malih delničarjev utemeljena? "Utemeljeni razlogi za izključitev manjšinskih delničarjev so lahko le, če so med glavnim delničarjem in manjšinskimi delničarji nastali spori in manjšinski delničarji motijo razvoj družbe, kar pa je izjema v praksi, ker tako majhno število delničarjev ne more motiti poslovanja. Lahko pa postavljajo glavnemu delničarju neprijetna vprašanja in probleme tudi posredujejo javnosti. Tega pa "uspešni" seveda ne želijo slišati, ker so zanje vprašanja, ki zanimajo minimalno število delničarjev, bagatelna." Nenazadnje je to prakso uporabila tudi država, ko je izključila male delničarje iz Slovenske izvozne in razvojne banke, pa je šlo za banke, zavarovalnice in večja podjetja. "Težko je razumeti, da to dela tudi država, razen če nima namena te banke privatizirati in na ta način doseči boljše cene ali pa zasleduje enake cilje kot posamezniki, to je imeti lastninske pravice v pomembnih gospodarskih subjektih brez prisotnosti tistih, ki bi motili in postavljali "nepotrebna vprašanja" nosilcem državne oblasti. Politična oblast pod plaščem države teži po naravi stvari po ekskluzivnosti in samostojnosti pri sprejemanju odločitev in se težko sprijazni z tem, da oblast in vodenje poslov v "svojih" družbah deli z drugimi solastniki, ker jih ne more obvladati s politično disciplino. V gospodarski družbi so enakopravni država in posameznik in nad posameznikom kot delničarjem država nima niti politične niti državne moči." Zaščita v statutu družbe Kako so zaščiteni interesi malih delničarjev ob izključitvi? "Zakon ne nudi velike zaščite skupini delničarjev, če so izpolnjeni pogoji za izključitev, razen natančno določenega postopka, ki pa posamezniku ne pomaga veliko. Manjšinski delničarji bi lahko bili varovani pred izključitvijo, če bi v statutu delniške družbe ob ustanovitvi ali pozneje delničarji zapisali, da večinski delničar ne bo izvajali izključitve. Po mojem bi bila takšna statutarna prepoved veljavna zaščita tistih, ki se jih lahko po zakonu izključi. Izključitev kot posebna pravna institucija korporacijskega prava je ekonomsko neutemeljena, je pa pravno dovoljena in je bolj predmet podjetniške kulture kot pa ekonomske potrebe." Ali je prav, da večinski lastnik sam določi višino odškodnine, ki jo ponudi malim delničarjem ob izključitvi? "Tako določa zakon, vendar lahko sodišče odloča o primernosti denarne odpravnine manjšinskim delničarjem, če se ne strinjajo s ponujeno denarno odpravnino. O pravičnosti in primernosti denarnega nadomestila je danes težko govoriti, ker manjšinskemu delničarju ne gre vedno za denarno vrednost, temveč za občutek biti lastnik. Mali delničar ima enako kot veliki osebno željo in potrebo biti udeležen kot lastnik v življenju neke družbe kot živega subjekta. Zato težko razume, da ga veliki delničar na prisilen način izključi, odvzame mu možnost biti ponosen na svojo lastnino. Delničarji so takrat osebno prizadeti, česar seveda nihče ne upošteva, še manj pa je to mogoče denarno ovrednotiti. Denar ima lahko vsak, vendar biti upravljavsko udeležen v družbi in imeti vsaj občutek, da sodeluješ vsaj enkrat letno na skupščini, je za male ljudi zelo pomembno. Tudi volilna pravica se ne more denarno ovrednotiti, vendar za posameznike občutek, da lahko volijo svojega predstavnika v državni oblasti, ni mogoče denarno ovrednotiti. Osebno menim, da je to temeljno vprašanje pri omenjenih postopkih, o čemer veliki ne razmišljajo. To še posebej velja za generacijo, ki je to lastnino, ki se ji prisilno jemlje, ustvarila s svojim delom in odrekanjem."
http://www.vecer.si/clanek2008022005296535
/13/...nadaljujejo se aktivnosti za prepotrebno in uspešno izpeljavo sprememb zakonodaje,ki bi bila ugodnejša za že tolikokrat zmanipulirane male delničarje ob hkratni promociji napovedanega junijskega svetovnega in evropskega kongresa Euroshareholders in WFIC od 19.do 22.junija 2008 v Ljubljani ter promocije novega projekta VZMD INVESTO.SI :
Na sestanku predsednika VZMD in gospodarskega ministra še zadnjič pred vladnim medresorskim usklajevanjem o pomembnih predlogih sprememb ZGD in ZPre ter o podpori programu VZMD investo.si - 25.03.2008 Predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič se je danes sestal z ministrom za gospodarstvo mag. Andrejem Vizjakom, državnim sekretarjem mag. Tomažem Jeršičem in njunimi strokovnimi sodelavci za področje zakonodaje. Na tokratnem sestanku so sogovorniki še zadnjič pred vladnim medresorskim usklajevanjem obravnavali predloge sprememb in dopolnitev Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o prevzemih. Po sestanku je mag. Verbič izrazil zadovoljstvo, ker so bili upoštevani nekateri pomembni predlogi VZMD. Hkrati je predsednik VZMD opozoril na perečo problematiko in pogosto prakso manipulacij z lastnimi delnicami družb, kar v predlogih novel zakonov še ni ustrezno rešeno in urejeno. Pri tem je izrazil željo: »Vendarle upam, da bo tudi v tem primeru Vlada Republike Slovenije - še pred vložitvijo novel zakonov v državnozborsko proceduro - prisluhnila strokovno utemeljenim in domišljenim predlogom VZMD, ki izhajajo iz večletne neposredne prakse soočanja z izigravanjem ter oškodovanjem malih in manjšinskih delničarjev.« Sicer je minister mag. Andrej Vizjak pozdravil prizadevanja VZMD vsled priprav srečanja evropskih in svetovnih organizacij delničarjev in investitorjev, ki ga VZMD organizira in gosti med 19. in 22. junijem v Ljubljani. Tako bo v sklopu tega pomembnega dogodka minister Vizjak nagovoril zbrane na Generalni skupščini Evropskega združenja delničarjev (Euroshareholders), hkrati pa je ponudil pomoč pri izvedbi obsežnega spremljajočega programa, ki se ga bodo udeležili tudi najvidnejši predstavniki Svetovne federacije investitorjev (WFIC – World Federation of Investors Corporations). Za omenjeni spremljajoči program, ki so ga v VZMD poimenovali investo.si, je minister Vizjak pokazal posebno zanimanje ter mu izrazil podporo. Toliko bolj, ker gre za izjemno priložnost za predstavitev slovenskega gospodarstva, razvojnih potencialov in možnosti investiranja v Sloveniji ter navezavo pomembnih stikov. Obe združenji, WFIC in Euroshareholders, sta namreč ugledni mednarodni instituciji, ki združujeta vplivne investitorje, ekonomiste in mnenjske voditelje na lokalnih, nacionalnih in transnacionalnih ravneh.
http://www.vzmd.si/investo/
/13/...stališča do predlogov novih določb Zakona o prevzemih ZPRe-1B,katerega dopolnitve je sprejela vlada, naj bi sedaj bolj ščitila problematiko malih delničarjev:
Stališče VZMD o noveli Zakona o prevzemih ˝˝VZMD pozdravlja odločitev Vlade o potrditvi novele Zakona o prevzemih.Vanj je vključena glavnina iz svežnja predlogov,ki so jih na podlagi neposredne prakse in izkušenj pripravile strokovne skupine VZMD,ob sodelovanju uglednih sodelavcev in pravnih pisarn - 11.04.2008 VZMD pozdravlja odločitev Vlade Republike Slovenije, sprejete na 165. seji, dne 10.04.2008, o potrditvi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (dalje: Zpre-1B) Ministrstva RS za gospodarstvo in o sprejemu po skrajšanem postopku v Državnem zboru Republike Slovenije. V Zpre-1B vsebovane spremembe so namenjene in zagotavljajo večjo zaščito manjšinskih delničarjev v delniških družbah. Hkrati razširjajo veljavnost določb prevzemne zakonodaje na širši krog delniških družb, kar bo nedvomno pripomoglo k zvišanju standardov »korporacijskega obnašanja« v Republiki Sloveniji. Ta razširitev bo nedvomno zajela tudi nekatere akutne primere družb pooblaščenk, na katere VZMD že vseskozi opozarja. Za to spremembo si je VZMD sicer prizadevala že ob sprejemanju sedaj veljavnega Zpre-1. Nadalje se s spremembo prevzemne zakonodaje nedvomno oži manevrski prostor za njeno izigravanje prek postopkov »parkiranja« delnic. Tudi ta problem (izigravanja predpisov) je, po oceni VZMD, v Sloveniji že presegel skrajne meje dobrega okusa, zato VZMD ob sprejemu predlaganih rešitev izraža zadovoljstvo in izreka Vladi RS priznanje. VZMD se za tokratno korektno sodelovanje v postopku in pri spremembah prevzemne zakonodaje zahvaljuje Ministrstvu za gospodarstvo in pozdravlja s strani VZMD predlagane, s strani Ministrstva za gospodarstvo sprejete, ter na seji Vlade RS potrjene spremembe Zakona o prevzemih. Hkrati pa je VZMD dolžna opozoriti na dva, po mnenju VZMD izredno pomembna, sklopa problemov, ki kljub predlogom, argumentom in vztrajanju VZMD, v predlogu Zpre-1B, žal, nista upoštevana. To sta problema zlorabe trgovanja z lastnimi delnicami, ki je širše narave in zadeva tudi spremembe določb Zakona o gospodarskih družbah ter problem izstisnitve manjšinskih delničarjev iz delniških družb po postopku in na način, predpisanem s sedaj veljavnim Zpre-1. Kar se tiče lastnih delnic, je »prevzemni prag« v ciljni družbi definiran kot 25-odstotni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi. Zato je določba 1. točke 3. odstavka obstoječega Zpre-1 v očitnem nasprotju z določbo, ki ureja prevzemni prag in določbami, ki določajo dodatne prevzemne pragove. Nemogoče je namreč pristati na tavtološko razlago, da »25 odstotni delež glasovalnih pravic« v zvezi z določbo 1. točke 3. odstavka 6. člena Zpre-1 (pri tem naj bi se v osnovo izrecno prištevale tudi lastne delnice) pomeni vse izdane delnice ciljne družbe, ker »so lastne delnice tudi delnice z glasovalno pravico, ki pa se zgolj trenutno ne morejo uresničevati«. Pravice iz lastnih delnic se ne morejo izvrševati v skladu z izrecnimi določbami ZGD-1, saj bi to pomenilo kršitev temeljnih načel gospodarskega prava. Ravno zaradi tega dejstva je, po mnenju VZMD, potrebno iz osnove za izračun prevzemnega pragu (in dodatnih prevzemnih pragov) odšteti lastne delnice. Le-te namreč spreminjajo upravljavsko strukturo ciljne družbe, na ta način pa uprava ciljne družbe presega načela delitve pristojnosti med organe delniške družbe (posega neposredno v samo strukturo lastništva in spreminja upravljavska upravičenja). Pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic je zato lahko zgolj izjema od temeljnih pravil in bi se zato morala uporabljati zgolj v izjemnih primerih. VZMD poudarja, da gre pri tem (problematiki trgovanja z lastnimi delnicami) tudi za to, da oseba ali osebe ki v ciljni družbi »delujejo usklajeno«, in ki »skoraj dosegajo« prevzemni prag ali dodatni prevzemni prag, v tej družbi nedvomno izvršujejo pomembno upravljavsko funkcijo in bi si zato v praksi težko predstavljali, da bi uprave v teh družbah pridobivale lastne delnice brez soglasja teh, največjih, delničarjev. V tistih redkih posameznih primerih, ko bi uprave ciljnih družb s pridobivanjem lastnih delnic morda zlorabile ta institut, zgolj zaradi ali z namenom povzročitve preseganja pragov morebitnih prevzemnikov (in s tem morebitnega odvzema njihovih glasovalnih pravic), torej kot nedovoljen obrambni mehanizem, pa je potrebno v Zakonu, ki ureja gospodarske družbe zagotoviti sankcije za te primere, ki bodo na voljo prizadetim delničarjem - prevzemnikom. Dodatno bi v takih situacijah, po določbah obstoječega ZPre-1 lahko nastopila tudi ATVP kot objektivni in neodvisni zunanji organ od katere presoje bo odvisna morebitna sankcija. Morebitna pridobitev lastnih delnic s strani uprave ciljne družbe po objavi prevzemne namere pa že sedaj zapade pod prepovedano obrambno dejanje. Za dokončno razrešitev podnormiranosti tako glede pridobivanja kot tudi glede odsvajanja lastnih delnic in posledično zlorabe tega instituta v praksi, bodo poleg te spremembe potrebne tudi vsebinske spremembe ZGD-1. Ob tem je treba poudariti, da rešitve, ki se pripravljajo na nivoju evropske zakonodaje, po mnenju VZMD, za slovenske razmere niso povsem ustrezne, saj se dejansko stanje na tem področju v Sloveniji močno razlikuje od dejanskega stanja in kulture, ki sicer velja v »stari« Evropi, na kar je predsednik VZMD opozoril tudi predstavnike Evropske komisije in predstavnike Evropskega združenja delničarjev na zadnji skupščini Euroshareholders v Bruslju. Ob tem VZMD opozarja še na dejstvo, da se bo zaradi »zapiranja« vrzeli v prevzemni zakonodaji, zelo verjetno povečal obseg zlorab pri ostalih, še odprtih vrzeli, torej tudi in predvsem pri institutu (v načelu nedovoljenega trgovanja z) lastnih(mi) delnic(ami). Zato VZMD predlaga, da se poleg sprememb vsebovanih v – s strani Vlade RS potrjenega Zpre-1B - dodatno vnese naslednja sprememba: »V 1. točki 3. odstavka 6. člena se za besedo »vključno« črtajo »z lastnimi delnicami in«.« Drugi sklop problemov je povezan z zlorabo instituta iztisnitve v primeru, ko do tega pride po preseganju 90% praga v ciljni družbi, z uspešno izvedeno prevzemno ponudbo. V tem smislu pozdravljamo s strani Vlade RS sprejeto spremembo 28. člena Zpre-1, vendar pa hkrati ocenjujemo, da ta sprememba ne seže dovolj daleč ter da bo njena posledica predvsem podražitev postopkov prevzema. Hkrati je jasno, da bodo te, dodatne obveznosti prevzemnika, delničarjem ciljnih družb pregledno razkrile morebiten razkorak med »pravično« in »pravo« vrednostjo oziroma ceno delnic ciljne družbe. Ob tem VZMD zavzema dodatno stališče, da bi bilo v splošnem, potrebno zaostriti odgovornost revizorjev. Pri postopkih izključitev manjšinskih delničarjev iz delniških družb, gre po mnenju VZMD za zelo grob poseg v lastninsko pravico (preostalih) delničarjev, saj le-ti z vpisom sklepa skupščine o izključitvi v sodni register, ex-lege izgubijo imetništvo oz. drugače, lastninsko pravico nad svojimi delnicami. Dodatno je problematično dejstvo, da se zaradi definicije cene v prevzemnih postopkih, torej t.i. »pravične cene« kot najvišje plačane za posamezno delnico v preteklem letu (natančneje primerjaj 17. člen Zpre-1), izgubi vsakršna povezava med dejansko vrednostjo družbe in s tem posamezne delnice, kot bi se pri teh postopkih sicer ugotavljala v skladu z določbami ZGD-1 in na drugi strani, zgolj »z najvišjo plačano ceno delnice« v preteklem letu. Na ta način je prevzemnikom omogočeno doseganje nizkih cen pri prevzemnih postopkih, po katerih potem zaradi dikcije obstoječega 68. člena Zpre-1 »izplačajo« izstisnjene delničarje. Tiste torej, ki niso sprejeli prevzemne ponudbe (s katero bi prevzemnik presegel 90% prag vseh delnic), ker bi lahko presodili da »pravična cena« za delnico, ponujena v skladu z določba mi Zpre-1 ne odraža »prave vrednosti« družbe in s tem njene delnice. Ker zaradi tega v praksi prihaja do iztisnitev – torej de facto razlastitev - po nizkih (včasih celo smešnih) odpravninah oziroma drugače, »cenah«, popolnoma nepovezanih z dejansko vrednostjo ciljne družbe (le z »najvišjo plačano ceno v zadnjih 12 mesecih«) in ker zaradi dikcije 68. člena delničarjem ni omogočena niti presoja primernosti »denarne odpravnine«, do katere sicer so upravičeni pod pogoji in po postopku predpisanem z ZGD-1 ter bistveno, ker v teh primerih ne obstaja javni interes, ki bi upravičeval tako grob v poseg v lastninsko pravico brez kakršnekoli možnosti objektivizacije ali vsaj preveritve zato plačane cene, je potrebno zagotoviti najmanj enak postopek preveritve primernosti »pravične cene« (denarne odpravnine) kot sicer. ˝˝ V Ljubljani, dne 11.04.2008 /13/...kot že velikokrat povedano,bodo v naši družbi še naprej nezaščiteni mali delničarji in bodo tako premoženje pridobivali veliki delničarji na njihov račun,zato je potrebno spremeniti neustrezne zakonske določbe ZGD-1B in ZPre-1 in povišati standarde za zaščito malih delničarjev:
Ostra,izjemno pomembna opozorila in amandmaji VZMD pred spremembo gospodarske zakonodaje
V Državnem zboru je predsednik VZMD sinoči v roku vložil obsežen predlog amandmajev VZMD k novelama ZGD-1B in Zpre-1. Trenutni predlog ZGD-1B po oceni VZMD pomeni razmah novih iger brez meja za vse večje lastnike. - 30.05.2008 Pred Državnim zborom Republike Slovenije je pozno sinoči, ob vložitvi obsežnega Mnenja in amandmajev VZMD k Predlogu novel ZGD-1B in Zpre-1, mag. Kristjan Verbič poudaril: »Če bi bil sprejet predlog novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1B) v vsebini, kot je trenutno predlagana, bi to, po oceni VZMD, brez dvoma pomenilo odprtje novih iger brez vseh meja za vse večje in večinske lastnike (delničarje) gospodarskih subjektov Republike Slovenije. Kot je bilo tudi javno izpostavljeno VZMD v pretežni meri pozdravlja Predlog Zakona o prevzemih (Zpre-1B), vendar pa smo dolžni opozoriti na dva, po mnenju VZMD izredno pomembna, sklopa problemov, ki kljub predlogom, argumentom in vztrajanju VZMD, v predlogu Zpre-1B, doslej nista upoštevana.« To sta problema zlorabe trgovanja z lastnimi delnicami, ki je širše narave in zadeva tudi spremembe določb ZGD ter problem izstisnitve manjšinskih delničarjev iz delniških družb po postopku in na način, predpisan s sedaj veljavnim Zpre-1; ta namreč za ta postopek de facto razlastitve ob vsakršni odsotnosti javnega interesa - torej zgolj v imenu interesa prevzemnika(!) - izrecno izključuje kakršnokoli možnost preveritve ustreznosti cene oziroma dolgovane vrednosti za - na ta način - pridobljeno premoženje. Po mnenju VZMD je ob tem še vedno problematičen tudi 22. člen Zpre-1, ki vsebuje preveč izjem od uporabe tega zakona, nekatere celo očitno in odkrito namenjene (določenim) »finančnim holdingom«. Zato VZMD pravočasno vlaga predloge amandmajev k noveli ZGD-1B in k noveli ZPre-1B z namenom uvesti minimalne zakonske standarde na področju korporacijske zakonodaje ter na področju prevzemne zakonodaje v Republiki Sloveniji. Cilj predlaganih amandmajev je dolgoročna normalizacija stanja na področju korporacijske zakonodaje ter na področju prevzemne zakonodaje, kot ga naravnost zahtevata zatečeno dejansko stanje v RS ter dolgoročna vzpostavitev minimalnega nivoja kulture in obnašanja gospodarskih subjektov na področju RS. Vsi predlagani amandmaji so celovito in natančno obrazloženi. Po mnenju VZMD predlagani amandmaji nimajo učinka na javnofinančna sredstva, na usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije, na postopke oziroma poslovanje javne uprave / pravosodnih organov s strankami (državljani in pravnimi osebami) oziroma na obveznosti strank do javne uprave (administrativna bremena), na gospodarstvo, na obseg državnih pomoči, na okolje in na socialni položaj posameznikov. Po mnenju VZMD sprejem predlaganih amandmajev prav tako ne bo imel drugih posledic. VZMD zaradi vsega navedenega predlaga, da Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije sprejme predlagane amandmaje k Predlogu Zpre-1B in Predlogu ZGD-1B. V nasprotnem primeru pa naj Odbor za gospodarstvo do vseh predstavljenih argumentov in amandmajev zavzame pisno utemeljeno stališče. V nadaljevanju zato podajamo tiste predloge, ki so po mnenju VZMD nujni, za vzpostavitev MINIMALNIH zakonskih kavtel - namenjenih varstvu vseh delničarjev gospodarskih družb v RS, ne samo manjšinskih (v obstoječi zakonodaji pa včasih celo povsem direktno namenjenih varstvu večinskih) - katerih namen in cilj je izključno dolgoročnejša normalizacija obstoječega (grotesknega) položaja na tem področju ter ugodnejši položaj posameznika in skupnosti v celoti. Kratkemu povzetku Obrazložitev amandmajev in mnenj VZMD k Predlogu novel ZGD-1B in Zpre-1 sledi malenkost obsežnejši povzetek, medtem ko je celotna obsežna verzija v prilogi. Mnenje VZMD o predlogu novele ZGD-1B ter predlog amandmajev k ZGD-1B z obrazložitvijo I. Splošno Gospodarska zakonodaja v Republiki Sloveniji je bila od samega začetka dalje (očitno) sistemsko neustrezna, nedomišljena, ter je vsebovala nacionalne posebnosti, kar povsem jasno dokazujeta tako večina de facto izvedenih postopkov lastninske konsolidacije v RS v preteklosti in njihov končni rezultat kot tudi vse, vselej-zakasnele reforme, dopolnitve, spremembe in drugačna »krpanja« finančno – gospodarsko pravne zakonodaje, na drugi strani. Vso zakonodajo, njene vsakoletne dopolnitve, perpetualne reforme, dodatke, spremembe, popravke itd. je sprejemal Državni Zbor Republike Slovenije v njegovi vsakokratni sestavi. Po mnenju VZMD je pomemben razlog, ki je v preteklosti prispeval (sodeč po določbah novel ZPre-1B in ZGD-1B pa se tako stanje le nadaljuje) k danes zatečenem stanju, popolna alienacija argumentacije in v preteklosti sprejetih predpisov od dejanskega stanja in dogajanja na tem področju v Republiki Sloveniji. Predpisi, ki so se sprejemali v preteklosti so bili vselej (zgolj) nominalno utemeljeni na praksah razvitih, zahodnih držav pri čemer pa naj bi - kot taki - urejali (dejansko) stanje tranzicije v Republiki Sloveniji. Dodatno pa so se ti predpisi na nivoju izvedbe (in posledično v gospodarski praksi) vselej razlikovali ali odstopali od nominalno zatrjevanih praks in rešitev, sprejetih in v veljavi v razvitih zahodnih ekonomijah, kar je vse skupaj povzročilo prenos bodisi nikoli celovitih rešitev ali pa slovensko posebnih »eksperimentov» v notranjo zakonodajo in s tem v veljavo na področju Republike Slovenije. Nenazadnje pa sta, po mnenju VZMD, k celotni situaciji, poleg navedenega, pomembno prispevala tudi nivo in kultura ne samo gospodarskih subjektov v Republiki Sloveniji oziroma njihovih zastopnikov temveč tudi personalne sestave celotnega institucionalnega okvira. ZGD-1 naj bi bil celovit zakon, ki vsebuje tudi določbe o delniških družbah. V veliki meri, čeravno včasih »malo tu – malo tam« se je slovenski zakonodajalec pri določitvi posameznih rešitev zgledoval po pravni ureditvi v Nemčiji in Avstriji, deloma pa še v Švici. V podrobnostih pa je slovenska ureditev očitno odstopala od vzorov v Nemčiji in Avstriji. V podrobnostih se je, po mnenju VZMD, v vmesnem času v Republiki Sloveniji tudi odvil proces »lastninske konsolidacije« vse do (vmesnega) rezultata, kateremu smo priča danes. Dodatno je treba upoštevati, da je zgodovina upravljanja korporacij in razpršenosti lastništva družb v Sloveniji, kot tranzicijski državi, drugačna od razmer v državah, kjer so se pravice delničarjev v delniških družbah razvile v drugačnem družbeno-zgodovinskem in gospodarskem kontekstu. Zato bi bilo sistem varstva zapisanih pravic manjšinskih delničarjev smiselno dograditi glede na specifične potrebe tukajšnjega okolja, predvsem glede na visok odstotek razpršenega kapitala v številnih družbah, ki je posledica lastninskega preoblikovanja podjetij. Dodatno pa kaže urediti nekatere ključne probleme, ki so v preteklosti omogočili in še danes omogočajo tak način »konsolidacije lastništva«, kakršnemu smo priča v Republiki Sloveniji. Če bi bil sprejet predlog novele ZGD-1B v vsebini kot je trenutno predlagana, bi to, po oceni VZMD, brez dvoma pomenilo odprtje novih iger brez vseh meja za vse večje in večinske lastnike (delničarje) gospodarskih subjektov Republike Slovenije. V nadaljevanju zato podajamo tiste predloge, ki so po mnenju VZMD nujni, za vzpostavitev MINIMALNIH zakonskih kavtel, namenjenih varstvu vseh - ne samo večinskih - delničarjev gospodarskih družb v Republiki Sloveniji ter katerih namen in cilj je dolgoročnejša normalizacija obstoječega položaja na tem področju. VI. Sklepno VZMD pravočasno vlaga predloge amandmajev k noveli ZGD-1B z namenom uvesti minimalne zakonske standarde na področju korporacijske zakonodaje v Republiki Sloveniji. Cilj predlaganih amandmajev je dolgoročna normalizacija stanja na področju korporacijske zakonodaje kot ga zahteva dejansko stanje v Republiki Sloveniji ter vzpostavitev minimalnega nivoja kulture in obnašanja gospodarskih subjektov na področju Republike Slovenije. Vsi predlagani amandmaji so celovito in natančno obrazloženi. Po mnenju VZMD predlagani amandmaji nimajo učinka na javnofinančna sredstva, na usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije, na postopke oziroma poslovanje javne uprave / pravosodnih organov s strankami (državljani in pravnimi osebami) oziroma na obveznosti strank do javne uprave (administrativna bremena), na gospodarstvo, na obseg državnih pomoči, na okolje in na socialni položaj posameznikov. Po mnenju VZMD sprejem predlaganih amandmajev prav tako ne bo imel drugih posledic. VZMD zaradi vsega navedenega predlaga, da Odbor za gospodarstvo sprejme predlagane amandmaja k Predlogu ZGD-1B. V nasprotnem primeru pa naj Odbor za gospodarstvo do vseh predstavljenih argumentov in amandmajev zavzame pisno utemeljeno stališče. Mnenje VZMD o predlogu novele Zpre-1 ter predlog amandmajev k Zpre-1B z obrazložitvijo I. Splošno Prevzemna zakonodaja, skupaj z gospodarsko v Republiki Sloveniji (dalje: RS) je od samega začetka dalje neustrezna, polna izjem, (očitno) sistemsko neustrezna, kar povsem jasno dokazujeta tako večina de facto izvedenih prevzemnih postopkov v RS v preteklosti, še bolj pa njihov končni rezultat / učinek. Po mnenju VZMD je pomemben razlog, ki je v preteklosti prispeval (sodeč po določbah novel ZPre-1 in ZGD-1B pa se tako stanje le nadaljuje) k danes zatečenem stanju, popolna alienacija argumentacije in v preteklosti sprejetih (vseh, tudi korporacijskih, stečajnih in) predpisov (trga vrednostnih papirjev) od dejanskega stanja in dogajanja na tem področju v RS. Predpisi, ki so se sprejemali v preteklosti so bili (zgolj) nominalno utemeljeni na praksah razvitih, zahodnih držav pri čemer pa naj bi - kot taki - urejali (dejansko) stanje tranzicije v RS. Dodatno se je dogajal prenos slovensko posebnih »eksperimentov» v notranjo zakonodajo in s tem v veljavo na področju RS. Očiten primer tega je omogočanje ustanavljanja družb pooblaščenk kot »obrambnega mehanizma pred sovražnimi prevzemi« ter vse mnogotere zlorabe, ki so se na tej podlagi v poslovni praksi zgodile v preteklem obdobju. Nenazadnje pa sta, po mnenju VZMD, k celotni situaciji, poleg navedenega, prispevala tudi nivo in kultura ne samo gospodarskih subjektov v RS oziroma njihovih zastopnikov temveč tudi personalne sestave celotnega institucionalnega okvira. Znotraj tega VZMD deloma pozdravlja predlog Zpre-1B, vendar pa smo dolžni opozoriti na dva, po mnenju VZMD izredno pomembna, sklopa problemov, ki kljub predlogom, argumentom in vztrajanju VZMD, v predlogu Zpre-1B, doslej nista upoštevana. To sta problema zlorabe trgovanja z lastnimi delnicami, ki je širše narave in zadeva tudi spremembe določb Zakona o gospodarskih družbah ter problem izstisnitve manjšinskih delničarjev iz delniških družb po postopku in na način, predpisanem s sedaj veljavnim Zpre-1; ta namreč za ta postopek de facto razlastitve ob vsakršni odsotnosti javnega interesa, torej zgolj v imenu interesa prevzemnika izrecno izključuje kakršnokoli možnost preveritve ustreznosti cene oziroma dolgovane vrednosti za - na ta način - pridobljeno premoženje. Po mnenju VZMD je ob tem še vedno problematičen 22. člen Zpre-1, ki vsebuje preveč izjem od uporabe tega zakona, nekatere celo očitno in odkrito namenjene (določenim) »finančnim holdingom«. V nadaljevanju zato podajamo tiste predloge, ki so po mnenju VZMD nujni, za vzpostavitev MINIMALNIH zakonskih kavtel, namenjenih varstvu vseh - ne samo manjšinskih (v obstoječi zakonodaji pa včasih celo povsem direktno namenjenih varstvu večinskih) - delničarjev gospodarskih družb v RS ter katerih namen in cilj je dolgoročnejša normalizacija obstoječega (grotesknega) položaja na tem področju. VI. Sklepno VZMD pravočasno vlaga predloge amandmajev k noveli ZPre-1B z namenom uvesti minimalne zakonske standarde na področju prevzemne zakonodaje v RS. Cilj predlaganih amandmajev je dolgoročna normalizacija stanja na področju prevzemne zakonodaje kot ga naravnost zahteva zatečeno dejansko stanje v RS ter dolgoročna vzpostavitev minimalnega nivoja kulture in obnašanja gospodarskih subjektov na področju RS. Vsi predlagani amandmaji so celovito in natančno obrazloženi. Po mnenju VZMD predlagani amandmaji nimajo učinka na javnofinančna sredstva, na usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije, na postopke oziroma poslovanje javne uprave / pravosodnih organov s strankami (državljani in pravnimi osebami) oziroma na obveznosti strank do javne uprave (administrativna bremena), na gospodarstvo, na obseg državnih pomoči, na okolje in na socialni položaj posameznikov. Po mnenju VZMD sprejem predlaganih amandmajev prav tako ne bo imel drugih posledic. VZMD zaradi vsega navedenega predlaga, da Odbor za gospodarstvo sprejme predlagane amandmaja k Predlogu Zpre-1B. V nasprotnem primeru pa naj Odbor za gospodarstvo do vseh predstavljenih argumentov in amandmajev zavzame pisno utemeljeno stališče.
http://www.mali-delnicarji.si/?news=246&lang=slo
/13/...nadaljujejo se prikazi možnih posledic novele ZGD-1B sprejetih sklepov na odboru DZ RS in se še naprej na tak način favorizira večinske delničarje, posebej finančne holdinge - bivši PIDi:
Prikaz možnih posledic novele ZGD-1B; VZMD TV s potrjevanja na Odboru DZ RS Novela ZGD-1B,kot je trenutno predlagana,bi pomenila odprtje novega področja možnih zlorab za večinske delničarje,še posebej za lastnike »finančnih holdingov« (bivših PIDov). Ilustrativni prikaz posledic in poročilo VZMD TV s potrditvene seje Odbora DZ RS.
09.06.2008
Primer, ki bo naveden v nadaljevanju je zgolj ilustrativen in je deloma povzet po javno objavljenih člankih in odzivih v časopisu Finance in poslovnih poročilih dveh gospodarskih družb v RS. In sicer:
1. Sava, d.d., v konsolidiranih izkazih ocenjuje vrednost delnic Gorenjske banke, d.d., na 1.113 EUR na delnico (po cca. knjigovodski vrednosti);
2. Sava, d.d., v nekonsolidiranih izkazih izkazuje vrednost delnic Gorenjske banke, d.d., na 587 EUR za posamezno delnico (po cca. nabavni vrednosti);
3. Merkur, d.d., v svojih izkazih po izvedenem managerskem prevzemu, izstisnitvi malih delničarjev in umiku iz organiziranega trga izkazal vrednost delnic Gorenjske banke, d.d., v višini 3.050 EUR na delnico; Vsi izkazi za poslovno leto 2007 (in vse vrednosti izkazane v njih) obeh družb so revidirani - s strani iste revizijske družbe in - s strani iste fizične osebe znotraj te hiše. V vseh primerih je mnenje revizorja izdano brez pridržka, skratka ista revizijska družba implicitno in brez pridržka potrjuje in soglaša z vsemi tremi vrednostmi iste delnice iste družbe (Gorenjske banke, d.d.) v istem obdobju pri čemer se najvišja in najnižja vrednost iste delnice med seboj razlikujeta za 520%.V absolutnem znesku pomeni – brez pridržkov priznana revidirana, v poslovnih izkazih izkazana vrednost – preračunane razlike v vrednosti med najmanjšo in največjo revidirano vrednostjo iste količine delnic iste družbe v enakem obdobju cca. 709.000.000,00 EUR!
Po obstoječem ZGD-1 je odgovornost revizorja omejena na 150.000 EUR kar pomeni, da obstoječi ZGD-1, nalaga revizorjem v RS breme odgovornosti v višini cca. 0,02 enega (!) procenta razlike v vrednosti istega »stvarnega vložka«.
Navedbe revizijske hiše v tej zvezi z dne 06.05.2008 so naslednje:
Revizijska družba, je revidirala računovodske izkaze družb za leto 2007, ki jih navajate v članku, vendar bi poudarili, da revizijska hiša izkaze revidira, ne sestavlja. Za vse izkaze je družba, izdala pritrdilno mnenje, kar pomeni, da so izkazi sestavljeni v skladu z računovodskimi usmeritvami družb in v skladu z okvirom računovodskega poročanja, opredeljenim v internih aktih družb, ki so za Savo, d. d., SRS, za konsolidirane računovodske izkaze Sava in Merkur, d. d., pa MSRP. Navedeno pomeni, da je lahko ista naložba drugače ovrednotena, če tako omogočajo ali zahtevajo standardi. Vse tri vrednosti, ki so navedene, so pravilne, za razumevanje vsebine pa je treba poznati računovodske standarde in prebrati celotno poročilo. Družba, slovenski poslovni javnosti zagotavlja, da je bila revizija obeh obravnavanih družb in vseh naših drugih strank opravljena v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja, zakonom o revidiranju in drugimi pravili revidiranja. Predpostavimo, da je vse navedeno s strani revizijske hiše (torej preračunana 520% razlika v vrednosti iste delnice iste družbe v enakem obdobju ali drugače cca. 710. mio EUR te razlike) v popolnem skladu z vsemi strokovni standardi, v veljavi na tem področju, pri čemer mislimo na ustrezne in relevantne sklope obstoječe korporacijske zakonodaje (ZGD-1), relevantna veljavna računovodska pravila (SRS in MSRP) in pravila revizijske stroke. Te razlike so torej zakonito, strokovno pravilno in legitimno utemeljene v slovenskem pravnem sistemu. Povedano drugače, revizor pri tem ni zagrešil nobene strokovne napake. Hkrati je stanje po obstoječi zakonodaji (ZGD-1) stanje tudi naslednje: - odgovornost revizorja je omejena na največ 150.00,00 EUR - za dokapitalizacijo s stvarnim vložkom v obliki delnic se zahteva cenitev in revidiranje ocenjen vrednosti stvarnega vložka (delnic). Predlog novele ZGD-1B kot je bil potrjen včeraj na seji Odbora DZ RS za gospodarstvo : - odpravlja obveznost revizije za – za potrebe ilustracije povsem izmišljen - primer, da bi bile te delnice (Gorenjske banke d.d.) v nadaljevanju uporabljene kot stvarni vložek v dokapitalizaciji druge družbe (npr. kake druge banke); - v primeru, če je bila vrednost teh delnic že revidirana in se izkazuje v preteklem letnem poročilu; - in s tem izključuje revizorjevo odgovornost za morebitno zagrešene napake (ki sicer sploh ni podana, saj so vse vrednosti skladne z veljavnimi predpisi stroke) v takem postopku dokapitalizacije (ker ne bi revidiral vrednoti tega stvarnega vložka v dokapitalizaciji, saj to, po predlogu novele, ne bo več potrebno) ter hkrati - nominalno povečuje odgovornost revizorja (vendar ne več v postopku dokapitalizacije) na maksimalni znesek 1.000.000 EUR. Zgolj kot primerjava - bi ta sprememba v konkretnem izmišljenem primeru povečala odgovornost revizorja v primerjavi z razliko v revidirani vrednoti »stvarnega vložka« - delnic iste družbe v enakem obdobju- iz 0,02 enega (!) procenta na 0,14 enega (!) procenta te razlike. Obrazložitev predloga ZGD-1B v tem delu navaja: V skladu s členom 10 Druge direktive je načeloma vsako prispevanje stvarnih vložkov predmet pregleda s strani neodvisnega izvedenca (revizorja; prvi do tretji odstavek člena 10 Druge direktive). Novi člen 10a, uveden z Direktivo 2006/68/ES, relativizira to zahtevo. Na podlagi člena 10a je postala uporaba prvega do tretjega odstavka člena 10 Druge direktive subsidiarna. Pregled stvarnih vložkov s strani neodvisnega izvedenca ni več potreben takrat, ko je stvarni vložek že bil pregledan s strani neodvisnega izvedenca ali ko je vrednost stvarnega vložka ustrezno določljiva na drug (cenejši in lažje dostopen, vendar enako kvaliteten) način. Predlagatelj torej meni, da kljub temu, da je taka ureditev zgolj opcijska, - v primeru
1. ustanovitve nove družbe s stvarnim vložkom ali
2. dokapitalizacije družbe s stvarnim vložkom - ni potrebno revidirati vrednosti takega stvarnega vložka - če izvira poštena vrednost predmeta stvarnega vložka (netržnih delnic) iz posameznega predmeta stvarnega vložka, izkazanega v revidiranem letnem poročilu prejšnjega poslovnega leta. Nadalje predlagatelj novele ZGD-1B meni, da je ta revidirana poštena vrednost istega stvarnega vložka tisti drug, cenejši, lažje dostopen in enako kvaliteten način, zaradi katerega je potrebno – čeravno evropska direktiva tega ne zahteva - liberalizirati obstoječo zakonodajo na tem področju z oziroma na dejansko stanje na področju gospodarsko in finančno-pravne prakse (ne teorije) v Republiki Sloveniji in obstoječ slovenski pravni sistem v širšem smislu; torej korporacijsko in drugo finančno zakonodajo, pravila cenilske in revizorske stroke ter vsa pravila izkazovanja vrednosti stvarnih vložkov v poslovnih knjigah gospodarskih družb. Ob tem poudarimo, da bi bila po mednarodnih računovodskih standardih izkazovana vrednost istega števila delnic iste družbe cca 880. mio EUR (preračunano po izkazih družbe Merkur d.d.), slovenski računovodski standardi (Sava d.d.) pa dopuščajo izkazovanje istega paketa delnic v višini 160 mio. EUR. Oboje je po obstoječi zakonodaji in pravilih možno, zakonito in legitimno, obvezna uporaba MSRP (v nasprotju z uporabo SRS) pa je z obstoječim ZGD-1 predpisana za redke delniške družbe (npr. nekatere večje javne družbe). S predlogom novele ZGD-1B bi v primeru spremembe tega »sredstva« v »stvarni vložek« lahko prišli do zakonitih in strokovno utemeljenih razlik v višini cca. tri četrt milijarde EUR. To bi bilo ceneje. Ob tem se povečuje tudi odgovornost revizorja in sicer iz obstoječih 0,0002% v namišljenem primeru na predlaganih 0,0014% potencialnih razlik v pošteni vrednosti istih stvarnih vložkov, hkrati pa se revizorje izključuje iz teh postopkov, saj njihova vloga z ozirom na drug cenejši in enako kvaliteten način, ni več potrebna. Ne glede na te- zgolj ilustrativne izračune - bi moral revizor, da bi postal odgovoren, kršiti tudi pravila stroke. Bistvo problema je po oceni VZMD v zakonodaji, ne v storjenih prekrških. Iz obrazložitve predloga novele ZGD-1B izhaja tudi naslednje: … »Poglavitne rešitve zakona se nanašajo na implementacijo evropskih direktiv v slovenski pravni red in sicer poenostavitev določenih institutov (vrednotenje stvarnih vložkov, pridobivanje in financiranje lastnih delnic, varstvo upnikov v primeru zmanjšanja vpisanega kapitala), zvišanje kriterijev za razvrščanje družb po velikosti (za majhne in srednje družbe), razkrivanje zunajbilančnih operacij, razkrivanje transakcij, v katere je družba vstopila s povezanimi družbami in osebami, kolektivna odgovornost članov upravnih, poslovodnih in nadzornih organov družbe v zvezi s pripravo in objavo letnih računovodskih izkazov in letnega poročila.« V samem predlogu novele ZGD-1B pa se v 7. členu in v direktnem nasprotju s to obrazložitvijo predlaga, da se: »Iz transakcij se lahko izvzamejo transakcije med obvladujočo in odvisno družbo, če je obvladujoča družba imetnica vseh deležev odvisne družbe, razen če se z vrednostnimi papirji katere od družb trguje na organiziranem trgu;« Tudi ta določba bo po mnenju VZMD okrepila postopke iztisnitev malih delničarjev po izvedenih prevzemnih postopkih in umika tako prevzetih javnih družb z borze ob dejstvu, da je obstoječa ureditev tega postopka v Zpre-1 (ki se z novelo Zpre-1B ne spreminja) neustavna, saj 68. člen Zpre-1 razlastninjenim delničarjem ne omogoča objektivizacije, v postopku iztisnitve, plačane cene. Po končanem postopku izstisnitve in umiku z organiziranega trga se v takih družbah rado ugotovi »nenadno povečanje vrednosti dotedaj podvrednoteno izkazovanih sredstev«. Vse v skladu z veljavno zakonodajo. VZMD zato ponavlja, da bi sprejem predloga novele ZGD-1B v vsebini kot je trenutno predlagana – poleg že obstoječih - pomenil odprtje novega področja možnih zlorab za večinske delničarje gospodarskih subjektov Republike Slovenije, po oceni VZMD še posebej za lastnike »finančnih holdingov« (bivših PIDov). Zato, VZMD vztraja pri sprejemu vseh s strani VZMD predlaganih amandmajev (ne samo glede stvarnih vložkov), ki so namenjenih varstvu vseh - ne samo večinskih - delničarjev gospodarskih družb v Republiki Sloveniji in ki predstavljajo najmanjše možne popravke obstoječe zakonodaje. In še v živo iz omenjene seje:
http://www.youtube.com/watch?v=Fbh1DIgpPVU
http://www.youtube.com/watch?v=IoH_tvlzLnA
http://www.youtube.com/watch?v=viERPIDr6fc
http://www.youtube.com/watch?v=LDVsCb1odc4
http://www.youtube.com/watch?v=bdaqQgvF104
http://www.youtube.com/watch?v=fQOxrqTBUk8
http://www.youtube.com/watch?v=1RBSyZWlQaQ
http://www.youtube.com/watch?v=SLVL7LywHPg
http://www.youtube.com/watch?v=kJXwxlQ-faI
http://www.youtube.com/watch?v=FO0GyIgz-aw
/13/...s strani VZMD so bili dani predlogi za spremembe in dopolnitve novel ZGD-1C ter ZGD-1, ki naj bi izboljšali upravljanje podjetij ter že prepotrebno varstvo malih delničarjev, kar v Sloveniji še vedno ni odlika ampak prej ugotovizev, da se v postopkih ščiti zgolj in samo velike delničarje:
VZMD ministru poslal predlog sprememb in dopolnitev k noveli ZGD-1C Predsednik VZMD je danes - še pred postopkom vladnega medresorskega usklajevanja - pristojnemu resornemu Ministru za gospodarstvo dr. Mateju Lahovniku poslal obsežen »Predlog sprememb in dopolnitev VZMD k noveli ZGD-1C ter k ZGD-1« z utemeljitvami. V spremnem dopisu se je mag. Verbič ministru Lahovniku med drugim zahvalil za pismo, v katerem je izrazil pripravljenost Ministrstva za gospodarstvo in Vlade Republike Slovenije, da izboljšata stanje na področju upravljanja družb v Republiki Sloveniji, ter povabil VZMD, naj sodeluje s predlogi pri noveli Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1C). - 03.02.2009 Predlog VZMD je vsebinsko razdeljen na dva dela, pri čemer prvi del dokumenta vsebuje predloge in obrazložitve glede na Predlog novele ZGD-1C, drugi pa dodatne predloge, ki jih trenutni predlog novele ZGD-1C sicer ne naslavlja, po mnenju VZMD pa so nujni za normalizacijo stanja na področju korporativnega upravljanja in slovenske korporacijske zakonodaje nasploh. Po prepričanju VZMD namreč stanje na področju upravljanja družb ali t. i. »corporate governance« v Republiki Sloveniji zahteva korenito preureditev, kar je VZMD utemeljeval že v dosedanjih dopisih in pobudah Vladi Republike Slovenije, nazadnje pa tudi ob nedavnem obisku vodje Sektorja za pravo družb pri Ministrstvu za gospodarstvo na sedežu VZMD, dne 14. 1. 2009. Takrat je VZMD Vladi Republike Slovenije posredoval tudi obsežnejše pisno stališče »Temeljna izhodišča VZMD glede upravljanja družb v Republiki Sloveniji«, s katerim so bili predstavljeni le nekateri - po mnenju VZMD najpomembnejši - razlogi, izhodišča in povode za zatečeno - po oceni VZMD porazno - stanje na področju upravljanja družb v Republiki Sloveniji. Natančneje in skupaj z relevantno pravno prakso, izhajajočo tudi iz nekaterih tožb, ki so jih člani VZMD v preteklih nekaj letih delovanja sprožili pred pristojnimi sodišči, pa so bili - ob prisotnosti predstavnice Ministrstva za gospodarstvo - predstavljeni tudi Misiji OECD, ob obisku na sedežu VZMD, dne 15. 1. 2009. »Z veliko mero upanja v dejansko izboljšanje na dotičnem področju Vam pošiljam Predlog sprememb in dopolnitev VZMD k noveli ZGD-1C ter k ZGD-1, v prilogi pa še štiri dodatne relevantne dokumente VZMD,« je v spremnem dopisu ministru Lahovniku zapisal mag. Verbič. Tako je z željo po karseda konstruktivnem in uspešnem sodelovanju dopisu ministru priložil še pisno stališče »VZMD principles for OECD«, v obliki komentarjev na dokument »OECD; Accession self-assessment Slovenia« po posameznih principih oziroma načelih, ter tudi dokumenta »Mnenje VZMD o predlogu novele ZGD-1B ter predlog amandmajev k ZGD-1B z obrazložitvijo« in »Ilustrativni prikaz spornih in zaskrbljujočih določb Novele ZGD-1B«, ki sta bila poslana in predstavljena Vladi Republike Slovenije in poslancem Državnega zbora Republike Slovenije v prejšnjem mandatu – in sicer v vseh fazah zakonodajnega postopka sprejemanja prejšnje novele Zakona o gospodarskih družbah: ZGD-1B. http://www.mali-delnicarji.si/?news=336&lang=slo
*** Obisk misije OECD na sedežu VZMD:
http://www.youtube.com/watch?v=ePtL8ChtpLc
*** Načela korporativnega upravljanja OECD:
http://www.youtube.com/watch?v=1nKnCXa-rYw&feature=related
/13/...sedaj so tudi na ATVP spoznali, da prevzemna zakonodaja ščiti samo največje delnicarje, do malih delničarjev, pa je diskriminatorna, posebej pri usklajenem delovanju, kjer pa še vedno primanjkuje sodne prakse:
Žugelj bo Lahovniku predlagal spremembo prevzemne zakonodaje Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) bo ministrstvu za gospodarstvo v prihodnjih dneh predlagala spremembo prevzemne zakonodaje, je po včerajšnji obravnavi v tožbi ATVP zoper največje lastnike Istrabenza na okrožnem sodišču v Kopru dejal direktor agencije Damjan Žugelj. "Zavzemamo se za korenite spremembe v določbah usklajenega delovanja. Pri tem ne želimo le razjasniti obstoječih določb, ampak omogočiti nove varovalke, ki nam bodo omogočale delovanje. Konec koncev je naša naloga ščititi male delničarje, zato moramo delovati proaktivno," je pojasnil Žugelj. Ob tem je poudaril, da bo ATVP ministrstvu, ki ga vodi Matej Lahovnik, spremembe predlagala ne glede na razplet sodnega postopka v zadevi Istrabenz. Kot je znano, je ATVP septembra lani zoper Istrabenz in pet večjih lastnikov te družbe (Maksimo Holding, Maksimo Invest, NFD Holding, Daimond in Fidino) vložila tožbo na razveljavitev sklepov o razrešnici upravi in nadzornemu svetu Istrabenza, ki so jih delničarji sprejeli na avgustovski skupščini družbe. Pri tem so našteti lastniki o sklepih glasovali, čeprav jim je ATVP pred tem zaradi domnevno usklajenega delovanja začasno odvzela glasovalne pravice. Žugelj je sicer po včerajšnji obravnavi dejal, da je bila ta "korektna", v postopku pa "upa na zmago". "Ne glede na lastniške spremembe, ki so se v tem času zgodile v Istrabenzu, se v zadevi odloča o bistvenih pravnih vprašanjih. Prvič v zgodovini ATVP je tovrstna zadeva na sodišču, zato z zanimanjem pričakujemo vzpostavitev sodne prakse. Ta primer bo odpiral ali zapiral poti v prihodnje," je dejal prvi mož ATVP. Ta se je za uvedbo prekrškovnega postopka zoper lastnike Istrabenza odločila po tem, ko je maja lani pridobila sporazum o izvajanju finančnega inženiringa v Istrabenzu, ki so ga podpisali večji delničarji Istrabenza. Odvetnik lastnikov Istrabenza Srečo Jadek je včeraj ocenil, da ATVP ni uspelo izkazati usklajenega delovanja. "Odločba agencije je že padla na vrhovnem sodišču. Čeprav se je to zgodilo zaradi postopkovnih razlogov, je imelo pet lastnikov Istrabenza pred skupščino skupaj v lasti manj delnic kot največji delničar Petrol, zato niso bili zavezani k objavi prevzemne ponudbe. Zakonodaja je jasna. Če jo razumemo drugače, bi morala tudi oseba, ki deduje delnice, objaviti prevzemno ponudbo," je dejal Jadek.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042244127
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Feb 12, 2009 2:32 pm; skupaj popravljeno 16 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 16 Feb 2011 17:56 Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI: |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1116
Objavljeno: Tor Feb 12, 2008 12:46 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
POŠTENA CENA IZKLJUČITVE
/13/... med osnovnimi pravicami malega delničarja naj bi bila tudi določitev prave oz.poštene cene delnic, pa si to malo pobliže oglejmo: 
Kaj je poštena cena za izključitev malih delničarjev
Mali delničarji so pravno zelo dobro zaščiteni, z vsemi evropskimi standardi in še nad njimi, pravi dr. Marijan Kocbek s Pravne fakultete v Mariboru Dr. Marijan Kocbek: "Delniška družba je namenjena razpršenemu lastništvu." "Ko pride do večje koncentracije lastništva, ko ima posamezni lastnik ali skupina več kot 75 odstotkov kapitala, takšni lastniki pogosto želijo imeti 100-odstotno lastništvo - bodisi glede upravljanja bodisi zato, ker ne želijo deliti dobička z drugimi delničarji. Normalna težnja takšnega lastnika je, da želi imeti popoln nadzor nad gospodarsko družbo. Mali delničarji so pri tem absolutno pravno zaščiteni z različnimi pravnimi inštrumenti, tako po Zakonu o gospodarskih družbah kot po Zakonu o prevzemih," je povedal dr. Marijan Kocbek, profesor na Pravni fakulteti v Mariboru.
Iztisnitev malih delničarjev lahko poteka po različnih poteh. "Ena od poti je, da večinski delničar kupi delnico malega delničarja, da se o pravnem poslu sama sporazumeta. Če je glavni delničar več kot 90-odstotni lastnik, sam odloči o izključitvi malih delničarjev, da pridobi njihove delnice za pravično odškodnino. Ta je bodisi enaka, kot je bila v prevzemni ponudbi, če pa ni bilo prevzemnega postopka, mora biti pravična cena določena z revizorskim postopkom. Revizor pri tej ocenitvi upošteva stanje družbe, vse pretekle in bodoče donose in tako dalje," pojasnjuje dr. Marijan Kocbek.
Iztisnitev je mogoča tudi pri povečanju osnovnega kapitala, če je izključena prednostna pravica delničarjev. "Pri tem je cela vrsta zakonskih varovalk, da se lahko to zgodi le izjemoma, če je to v ekonomskem interesu družbe in po posebnem postopku. Še posebej v tem primeru mora biti cena pravična. Preprosto povedano, pri takšni dokapitalizaciji lahko kupujejo delnice ne le povabljeni, ampak vsi zainteresirani. To je glavna delničarjeva pravica, ki je v praksi mnogokrat kršena, ker so delničarji premalo pozorni na to, saj bi lahko sklepe o izključitvi, če to ni v interesu podjetja, izpodbijali, saj skoraj ni razloga, da bi lahko pri denarni dokapitalizaciji sodelovala le ozka skupina povabljenih," pravi Marijan Kocbek. "Pri drugih oblikah izključitev delničarjev, iztisnitev je zgolj pogovorni izraz, kot so statusna preoblikovanja, združitve in pri zmanjšanjih osnovnega kapitala, Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) zagotavlja absolutno pravno varstvo, ker mora vsak delničar s tem individualno soglašati. Mali delničarji so pravno izjemno zaščiteni z vsemi evropskimi standardi in še nad njimi, vprašanje je le, kako jih znajo uveljaviti in kako se uspejo organizirati. Kaže, da jim to preko Vseslovenskega združenja malih delničarjev uspeva," pravi Marijan Kocbek in dodaja, da lahko ima v skladu z evropskimi normativi posamezni lastnik, ko doseže ali preseže 90 odstotkov lastništva, pravico tudi do 100-odstotnega, saj gre za tako visoko koncentracijo, ko razpršenosti lastništva ni več. "Delniška družba je namreč namenjena razpršenemu lastništvu, če pa tega ni, ima večinski lastnik pravico preostalih deset odstotkov lastnikov izključiti," pojasnjuje Marijan Kocbek.
http://www.vecer.si/clanek2008021205293592
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Avg 24, 2008 12:37 pm; skupaj popravljeno 5 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 16 Feb 2011 18:02 Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI: |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1116
Objavljeno: Tor Feb 12, 2008 12:51 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
POLITIKA POLITIKE
/13/...začela se je oglašati tudi politika, ampak to je za nas že prepozno:
Komu koristi zakonodaja?
"Zakon o gospodarskih družbah v 384. členu omogoča tako imenovano iztisnitev malih delničarjev, podrobneje pa je vsebina opredeljena v 68. členu zakona o prevzemih. V poslanski skupni nepovezanih poslancev Lipa smo prepričani, da sta obe določbi napisani v korist in zaščito glavnega delničarja (90-odstotnega osnovnega kapitala), in da v deprivilegiran (odvisen) položaj postavljata male delničarje. V zadnjem času vlada sicer ustvarja vtis, da na deklarativni ravni skrbi za pravice malih delničarjev. Žal pa vse do danes niste storili po naši oceni ničesar, kar bi lahko to tudi potrdilo, je v pisnem poslanskem vprašanju ministru za gospodarstvo Andreju Vizjaku zapisal poslanec Sašo Peče in pozval ministra, da popravi zakon o prevzemih, ki bo tudi po treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe omogočal ustrezno denarno odpravnino, v zameno za izključitev manjšinskih delničarjev. Poslanska skupina predlaga, da zakon za obdobje od treh mesecev naprej kot ustrezno denarno odpravnino opredeli revalorizirano ceno v taki višini, kot je bila določena v prevzemni ponudbi s koeficientom klasičnega bančnega depozita določenega s strani Banke Slovenije oziroma Evropske centralne banke, ker se vse prepogosto dogaja, da se manjšinske delničarje izključuje proti njihovi volji in po obdobju, daljšem od treh mesecev. In še to za ceno, ki jo določi nosilec 90 odstotkov kapitala, saj mu obstoječi zakon o gospodarskih družbah omogoča, da sam določi zanj primerno denarno odpravnino. http://www.vecer.si/clanek2008021205293593 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 16 Feb 2011 18:04 Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI: |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1116
Objavljeno: Sre Feb 13, 2008 12:09 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
RATING LETA 2007
/13/...podeljene so bile nagrade družbam:
Bonitetna hiša Dun&Bradstreet in I d.o.o. iz Ljubljane sta včeraj podjetjem Danfoss Trata, Slovenski industriji jekla in Halcomu podelila priznanje rating leta 2007. Te družbe imajo najugodnejši dejavnik tveganja in obveznosti plačujejo v roku.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//298556/
*ISKRENE ČESTITKE*
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:08 pm; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 18 Feb 2011 14:47 Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI: |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1116
Objavljeno: Pet Feb 15, 2008 9:13 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE IN ATVP
/13/...dopolnitev pravil družbam za upravljanje bo prineslo novosti oz.obvezo, da bodo morale le-te vnaprej določiti porabo čistega dobička:
Družbe za upravljanje (DZU) bodo morale že v prospektu in pravilih upravljanja določiti, kaj bodo počele s čistimi dobički in prihodki, ki jih ustvarijo vzajemni skladi, je v podrobnejši spremembi pravil določila Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Pri večini skladov je sicer običajno, da se morebitni dobički reinvestirajo, po novem pa bo morala biti uporaba čistih dobičkov že vnaprej določena in jasno razvidna iz prospekta sklada. Če bodo torej pri svojih skladih DZU želeli, da se dobički reinvestirajo, bodo morali že vnaprej izrecno navesti, da imetnikom investicijskih kuponov čistega dobička ne bodo izplačevali v obdobju imetništva, temveč šele ob izplačilu odkupne vrednosti investicijskega kupona vzajemnega sklada. V primeru izplačila čistega dobička bodo morale družbe za upravljanje med drugim navesti, kako pogosto ga bodo izplačevale, kolikšen delež dobička se bo razdelil, najnižji znesek izplačila in časovni odlog izplačila za primere, ko pogoji razdelitve ne bodo izpolnjeni. Kot pojasnjuje član uprave družbe NLB Skladi Bachtiar Djalil, sklep ATVP večjih sprememb ne prinaša, saj so morali DZU že pred tem razkriti, ali bo sklad izplačeval dobičke ali ne, sklep pa je, kot pravi, le posledica sprememb zakonodaje. Z njim se strinja tudi članica uprave Medvešek Pušnik DZU Natalija Stošicki, ki dodaja, da sklep ATVP le podrobneje izkazuje nekatere stvari, medtem ko vsebinskih sprememb ne vnaša.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/298891/
/13/...že dolgo pričakovana uveljavitev pravilnika o določitvi pogojev za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila stranke,obenem pomeni,da bodo DZU-ji lahko svojim vlagateljem ponudili nakup po spletu,identifikacijo pa bodo lahko opravili s pomočjo omenjenega potrdila (SIGEN CA,SIGOV CA,POSTArCA,HALCOM CA,AC NLB):
Tako je problematična tudi možnost elektronske identifikacije zakonitih zastopnikov pravnih oseb ter izvajanje zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma,predvsem glede kontrole prvega vplačila,kar je mogoče samo s transakcijskega računa stranke,ki se predstavlja z digitalnim potrdilom.Trenutno namreč DZU-ji nimajo pravice vpogleda v register transakcijskih računov strank. Uporaba digitalnih certifikatov je po več kot 10 letih še vedno v povojih,saj ni splošno dostopnih orodij za izdelavo digitalnih podpisov s temi certifikati.Trenutno se uporabljajo rešitve posameznih proizvajalcev,ki pa strankam ne zagotavljajo proste uporabe in izbire programske opreme.To kaže predvsem na nezrelost tehnologije. Zato se vedno bolj razvijajo tudi e-storitve...
http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&so=Delo%20FT&da=20080303&pa=30&ar=50fa748659d4ebd6833ff494b455f32f08ffb09346b42a4ce7085a2cd9b0ea50e882085779db382368041f0873653b6cb185903808dad8153c837df1a203&ty=html
/13/...postavljen je nov direktor g.Damijan Žugelj in pred njim je veliko veliko dela za vzpostavitev kolikor toliko normalnih razmer, saj bi težko rekli, da so upravičili mesto prvega nadzornika na zapletenem trgu vrednostnih papirjev v Sloveniji:
Vlada je včeraj za novega direktorja agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) s 1. aprilom imenovala 36-letnega Damijana Žuglja, do zdaj direktorja Uradnega lista (UL). "Za zdaj lahko rečem samo, da sem imenovanja vesel," je bil prvi Žugljev odziv, ki je prepričan, da so na njegov izbor (drugi primeren kandidat je bil Urh Bahovec iz ATVP) odločilno vplivale tri stvari; uspešno delo na UL, predvsem zasluge za prehod v 100-odstotno državno last, korektnost in nepolitičnost. "Nisem član nobene stranke in nimam političnih botrov, vsekakor pa me veseli, da imam podporo vladajočih," je dodal Žugaj. Ob tem je še dejal, da ne glede na drugačna ugibanja izpolnjuje razpisne pogoje, kar so z imenovanjem potrdili tudi pristojni. Zanimajo ga predvsem parkirišča "Ne vem še, katere bodo osrednje točke mojega dela, vsekakor pa bom začel pri osnovah. Do zdaj sem namreč nekoliko pogrešal večjo agresivnost ATVP, pravzaprav se je velikokrat zataknilo že pri najpreprostejših odločbah. Vse je trajalo predolgo, pa tudi komunikacija ni bila optimalna. Čeprav so nekaj delali, tega ni vedel nihče, kar ni prav. Poleg tega ocenjujem, da je problem parkirišč veliko večji od težav z insajderstvom," meni novi nadzornik, ki dela svojega predhodnika Nevena Boraka ni želel oceniti. "To bi bilo nekorektno, vsekakor pa imam svoje mnenje," je razložil. In kako dejaven je on na tem trgu? "Še iz časa certifikatov imam 182 delnic NFD2, sicer pa sem se s tem nehal ukvarjati že pred tremi leti. Zdaj pa bi bila kakršnakoli tovrstna dejavnost tako ali tako nehigienska," odgovarja. Žugelj išče sodelavce Žugelj pravi, da je dobra ekipa eden od njegovih osrednjih ciljev. "Imen še nimam, vsekakor pa želim najboljše ljudi. Tako je bilo tudi na UL, vendar tamkajšnjih sodelavcev ne bom pripeljal na ATVP. Verjetno imajo tam sami kar nekaj dobrih kadrov, ki pa do zdaj niso bili izkoriščeni," je končal Žugelj. Razrešitev: Žan Jan Oplotnik ni več v svetu ATVP Vlada je včeraj z mesta člana sveta ATVP razrešila Žana Jana Oplotnika, in sicer zaradi nezdružljivosti funkcij. Omenjeni je od lani namreč tudi član uprave Darsa.
http://www.finance.si/206790/Damjan_%AEugelj_ATVP_Za%E8el_bom_pri_osnovah
/13/...poglobljena analiza o dogajanju na ATVP ter o potrebi nadziranja tistih, ki nadzirajo:
http://www.finance.si/207024/Public_Enemy_Borak_na_smeti%B9%E8e_zgodovine
/13/...ko se politika vmeša v opravljeno prakso potem je lahko res vroče: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//306963/
/13/...komaj je bilo opravljeno imenovanje novega direktorja ATVP-ja so že spet polemike tako velike,da bi lahko prišlo do njegovega odpoklica zaradi očitanih preteklih navideznih poslov:
V kabinetu predsednika vlade Janeza Janše so nam včeraj pojasnili, da je predsednik vlade v ponedeljek od direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Nevena Boraka prejel pismo, v katerem ga je seznanil "z nekaterimi dejstvi v povezavi z Damjanom Žugljem, ki ga je vlada na predlog ministra za finance imenovala na mesto direktorja ATVP". Vlada je pri nedavnem imenovanju Damjana Žuglja za direktorja ATVP spregledala njegovo dvomljivo izpolnjevanje zahtevanih delovnih izkušenj. Prihodnji teden lahko zato v parlamentu pričakujemo, da bodo poslanci od generalnega sekretarja vlade in ministra za javno upravo dobili pojasnila o tem, na kakšnih pravnih temeljih je bilo Žuglju kot delovna izkušnja upoštevano tudi študentsko delo, na kar smo opozorili v Dnevniku. Na Janšev kabinet smo se obrnili zaradi informacij, da naj bi bil Žugelj pred leti vpleten v tako imenovane navidezne posle, zaradi katerih je takrat licenco izgubilo šest borznih posrednikov, ATVP pa je zaradi premajhnega nadzora nad trgom sprožila tudi postopek odvzema licence nekdanjemu predsedniku in članu uprave Ljubljanske borze. Predsednik vlade je, kot so nam pojasnili v njegovem kabinetu, v odgovoru sedanjemu direktorju ATVP zagotovil, da bodo njegova opozorila, čeprav so prišla pozno oziroma že po imenovanju Žuglja, upoštevali in da bo premier pristojnemu ministrstvu predlagal zamenjavo Žuglja še pred njegovim nastopom mandata, če bo dosedanji direktor ATVP svoje opozorilo podkrepil tudi z dokazi. V kabinetu predsednika vlade za zdaj odgovora Nevena Boraka oziroma želenih dokazil še niso prejeli. Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Bajuk, pa so dokazila od ATVP očitno že prejeli, saj so na naša vprašanja odgovorili, da ministrstvo zadevo preučuje. Čeprav nam je Žugelj včeraj zagotovil, da za očitke o svoji domnevni vpletenosti v navidezne posle prvič sliši od nas in da ga nihče z vlade ni prosil za pojasnila, nam je predsednik vlade pojasnil, da so Žuglja povprašali, ali je bil kadar koli pravnomočno obsojen ali tudi samo obravnavan zaradi sodelovanja pri navideznih poslih. To je Žugelj odločno zanikal in dodal, da lahko to kadar koli dokaže. Prav tako je Žugelj predstavnikom vlade zatrdil, da za takšno dejanje nikoli ni bil sodno, kazensko ali upravno preganjan, niti ni nikoli od pristojnih institucij dobil nobenega povabila bodisi kot priča bodisi kot udeleženec za razjasnitev zadeve, prav tako zoper njega ni bil začet noben postopek. Enako je Žugelj zatrdil za Dnevnik. Poleg tega je poudaril, da ni seznanjen s tem, da naj bi se njegovo takratno podjetje O'Bearney omenjalo v postopkih ATVP zoper borzne posrednike. "Ni mi znano, kaj naj bi zagrešil. Če drži, kar govorite, in če bi to vedel, ne bi nikoli kandidiral za direktorja ATVP. Ne vem pa, kako naj se branim, če o tem ne vem nič," je dejal Žugelj in zanikal, da bi sodeloval pri kakršni koli zlorabi. "Kot vsak državljan sem trgoval z vrednostnimi papirji. Tega ne zanikam, ampak to je moja pravica," je dodal. Po naših informacijah naj bi bilo podjetje O'Bearney, katerega solastnika sta bila takrat Damjan Žugelj in Grega Meden (trenutno zaposlen v KD Holdingu), v letih 1999 in 2000 vključeno v tako imenovane navidezne posle, ko so lastniki vrednostnih papirjev te najprej prodali pod ceno in jih takoj, še isti dan, kupili nazaj po visoki ceni. Pri tem sploh ni prišlo do preknjižbe delnic, je pa podjetje ustvarilo navidezno izgubo. Eden od učinkov takšnih poslov so davčne koristi. In sicer naj bi šlo v primeru Žugljevega podjetja za trgovanje z nakupnimi boni Banke Slovenije trinajste izdaje. V letih od 1999 do 2001 je bilo tovrstnih kršitev pravil borze precej, ATVP pa je, kot rečeno, šestim borznim posrednikom odvzela licenco, okoli deset kandidatov pa zaradi vpletenosti v navidezne posle na ATVP ni dobilo dovoljenja za opravljanje funkcij članov uprav borznih hiš ali družb za upravljanje. ATVP je lahko po takratni zakonodaji ukrepala zgolj proti borznim posrednikom, je pa z dogajanjem seznanila Banko Slovenije, državno tožilstvo in urad za preprečevanje pranja denarja. Poslovanje podjetja O'Bearney se omenja v postopku pred vrhovnim sodiščem, ki ga je zaradi odvzema licence sprožil Predrag Stamenković, nekdanji borzni posrednik BPH in PM$amp;A. Juhart opozarja na nujno kredibilnost direktorja ATVP Zakaj je navidezni posel škodljiv? Juhart opozarja na nujno kredibilnost direktorja ATVP Na vprašanje, ali je nekdo, za kogar obstaja utemeljen sum, da je bil vpleten v navidezne posle, lahko primeren direktor ATVP, je dolgoletni predsednik sveta ATVP dr. Miha Juhart odgovoril nikalno. "To namreč vzbuja dvom o njegovi kredibilnosti. Trga ne more nadzirati nekdo, ki ga je v preteklosti izkoriščal." Zakaj je navidezni posel škodljiv? V sodni praksi - to je zapisano tudi v eni od sodb vrhovnega sodišča - se je v zvezi z odvzemom dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika enemu od njih izoblikovala vsebina pojma navidezni posel. In sicer, da gre za transakcijo, ki ne služi povezovanju ponudbe in povpraševanja, kar se najjasneje pokaže v tem, da po zaključenem poslu ali skupini poslov vrednostni papir pristane v rokah prvotnega lastnika. Po nekaj (največkrat dveh) časovno neposredno povezanih pravnih poslih se lastništvo papirja ne spremeni. ATVP je v postopku pred vrhovnim sodiščem predložila preglednice, ki nazorno prikazujejo, da so v vseh primerih stranke (bodisi ista stranka ali več strank, ki v zaporednih aplikacijah zamenjajo vlogi kupec-prodajalec) sočasno podale nasprotna prodajna in nakupna naročila za enako količino enakega vrednostnega papirja, borzni posrednik pa je takšna naročila izvršil s sklenitvijo poslov nekaj minut po njihovem sprejemu. ATVP je opozorila, da so takšni fiktivni posli prepovedani in škodljivi, saj je treba ščititi integriteto borznega trga. To pomeni preprečiti prikazovanje fiktivnih prometnosti določenega vrednostnega papirja, kar bi lahko umetno dvignilo njihovo ceno, zavedlo kupce ter povzročilo nestabilnost na borznem trgu in nezaupanje vlagateljev.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//307155/
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//308659/
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//308760/
/13/...in spregovori tudi glavni akter Damjan Žugelj ter doda:
Kaj je po vašem mnenju vzrok, povod za vse te obtožbe na vaš račun le nekaj dni pred začetkom mandata? Začelo se je kmalu po mojem imenovanj za direktorja uradnega lista, ki sem ga nato vseeno normalno prevzel in tudi uspešno vodil. Vzorec se je ponovil. Ne vem, zakaj stvari, kot so moj doktorat, podjetje, lastninjenje uradnega lista in podobno, koga motijo, saj so bile ves čas javne in pregledne. Če pa že jih, zakaj niso že prej ukrepali? Očitno je nekaj hudo narobe oziroma je nekdo zaskrbljen. Jaz zagotovo nisem. Kaj pa ima z vsem skupaj vaš predhodnik Neven Borak? Z vsebino njegovega pisanja sem seznanjen le iz medijev. Ne vem zanesljivo, ali je v ozadju, in o tem ne nameravam ugibati. Sicer pa je raven vseh obtožb skupaj tako nizkotna, da se s tem ne mislim ukvarjati. Nekdo, pa to ni grožnja, bo račun, ki bo izdan, plačal. Na Boraka je zadnjih pet let letelo ogromno očitkov, da ni naredil nič, to pa naj bi bila tudi posledica različnih pritiskov. Kako se jim boste uprli vi? Najprej se bom seznanil s kadrovskimi, materialnimi in tehničnimi temelji agencije: stanjem tima sodelavcev, kaj je bilo do zdaj storjenega, kateri postopki potekajo, v kateri fazi so, ali so bili kateri opuščeni in zakaj ... Nisem politična figura, kar bi mi številni radi pripisali. Jaz se tega preprosto ne grem. Vzemimo hipotetičen primer. Predsednik vlade, katere- koli, od vas zahteva, da enega od postopkov ne končate. Kako se odzovete, se uprete ali ponudite odstop? Končal bi ga do konca. In ne bi odstopil. Pa bi o teh pritiskih obvestili javnost? Zagotovo, sploh ker so mediji lahko v takih primerih vsem v veliko pomoč. Poleg tega je agencija že po definiciji neodvisen organ in tako mora tudi delovati. Torej lahko pričakujemo, da boste s prstom pokazali na vsakega, politika ali gospodarstvenika, ki bi želel vplivati na vas? Seveda, z imenom in priimkom, to je moje poslanstvo. Ker bi to bilo izsiljevanje, moram to storiti. Moram ščititi neodvisnost institucije, ki jo vodim, in ustrezno ukrepati. Nobenega tajkuna, ne levega ne desnega, se ne bojim. Se vam ne zdi to nekoliko naivno razmišljanje? Verjetno. Zavedam se, da bo v praksi stvar nekoliko težja. Brez pogovarjanja, tudi s politiko, ne gre, sploh ker je minister za finance moj prvi nadrejeni. A za primere, ki so nehigienski, nepravilni, še vedno velja moja prejšnja trditev. Tudi pri prijateljih, sorodnikih. Bo za tako delo dovolj le svež pristop, ali boste morali potegniti tudi kadrovske poteze? In kje boste v tem primeru dobili ljudi? Ne bom začel z odpuščanji. Nasprotno, po mojih informacijah je na agenciji kadrovski primanjkljaj. Kar je odlično, saj lahko ekipo močno okrepiš, ne da bi ti kdo očital reze. Pri tem stavim na kombinacijo starejšega, izkušenega vodstva v kombinaciji z mladimi, nadobudnimi strokovnjaki. Nekaj jih imam že v mislih. Kaj bosta torej počela Borak in vaš protikandidat Urh Bahovec? Ju ne poznam in ne želim soditi prezgodaj. Poleg tega z njima nimam težav, to sem izkazal tudi s tem, ko nisem komentiral njunih potez, predvsem Bahovčevih. Vsekakor pa ne bomo odlagališče kadrov. Torej, kdor je in bo delal dobro, bo ostal, sicer takoj leti. Vključno z mano, da se prav razumemo. Z ATVP je med odvetnike odšla prva pravnica Alja Markovič Čas, ki je zasedala eno najpomembnejših funkcij na agenciji. Že imate njenega naslednika? Ja, nekoga že imam v mislih, ampak imena ne bom razkril. Lahko rečem, da ne bom iskal med prijatelji ali znanci, zagotovo pa na podlagi priporočil in strokovnosti. Imam mnenje o dogajanju na trgu, prve tarče še ne Politiki ponavadi pričakujejo sto dni miru. Koliko časa vam moramo dati, preden od vas lahko zahtevamo prve rezultate? Mesec dni, prosim. Zagrabiti nameravam takoj. Kako podrobno ste seznanjeni z dosedanjimi odločitvami agencije? Sploh nisem, namenoma se pred prihodom na agencijo nisem seznanjal s tem. Ne želim, da bi na prihodnje odločitve vplivale pretekle. Kako dobro poznate zakone, na podlagi katerih boste morali delati: zakon o trgu finančnih instrumentov, o prevzemih, o gospodarskih družbah ... Dovolj dobro, da lahko opravljam naloge direktorja, verjetno pa premalo, da bi lahko v tem trenutku reševal poseben test. Ne nazadnje so na agenciji strokovne službe za to, da preverijo, ali odločba stoji. Jih pa toliko dobro poznam, da me ne bi mogli izigrati. Kako dobro pa poznate akterje s slovenskega kapitalskega trga? Poznam številne ljudi. Stikov z njimi, razen s svojim bratrancem Gregom Medenom, ki je borzni posrednik, nimam. Z borzo se ne ukvarjam - imam le nekaj delnic, še iz certifikata. Kaj pa trenutne zgodbe? Poznam jih in imam o njih svoje mnenje. Informacije sem si nabiral predvsem iz časopisov. Nimam težav s tem, da se trg razvija, da se družbe privatizirajo oziroma da se kapital prerazporedi. Dokler je to v okviru zapisanih pravil. Kdo pa sem jaz, da bi odločal, kdo ima lahko denar? Že imate kakšno "tarčo", ki si jo boste najprej ogledali? Nikakor ne. Dobra osnova je eden od člankov Public enemy, ki jih objavljate v Financah. Lahko rečem, če ciljate na to, da mi za tajkune, tako leve kot desne, "dol visi". Če želite od mene slišati, da bom jutri napadel koga konkretnega, pa se motite. Kaj pa, če ga je Borak že? ATVP je pred nekaj dnevi zoper družbi, ki sta se izogibali objavi prevzemne ponudbe, uvedel postopek. Še 18 primerov ni zaključenih. Za kateri dve družbi mislite, da gre? (smeh) Ne morem komentirati. No, vas konkretno vprašamo. Bi po vašem mnenju Laško in Infond morala objaviti prevzemno ponudbo za Mercator? Tudi tega ne morem komentirati. Mogoče se pa postopek v agenciji že izvaja, ne vem. To lahko komentiram čez 30 dni. Kako se boste lotili družb iz davčnih oaz, za katere je več ali manj znano, čigave so? Pa skritih družbeniških pogodb o lastništvih? Težko, a v prvi vrsti skupaj z davčno upravo in drugimi institucijami, ki so pristojne za to. Treba bo zavihati rokave. To nameravam storiti v najkrajšem možnem času. Vprašati se bo treba tudi, koliko je trda in neprožna politika botrovala odlivu kapitala v te oaze. A to ni moje delo. Več sodelovanja z Dursom, varuhom konkurence ... S kom boste po vašem mnenju najbolje sodelovali? Kot vem, dosedanje sodelovanje ATVP z drugimi organi ni bilo najboljše. Ne sme ostati pri tem, da bi bila agencija sama svoj namen. Zagotovo bom sodeloval z Dursom, uradom za varstvo konkurence, borzo ... Poznam gospoda Simiča, drugih predstojnikov osebno ne. Vse pohvale Janiju Soršaku za njegovo delo. Ne nameravam pa delati tako, da bi agencija postala neko strašilo. Dejstvo je, da akterji trga iščejo luknje v sistemu. Na eni strani bom dostopen, na drugi pa bom jasno pokazal, kakšna so pravila. Imate občutek, da se več poslov na našem kapitalskem trgu dela po pravilih ali pod mizo? Borza je razvita in deluje. V zvezi s posli v ozadju pa za zdaj še nisem imel možnosti preveriti tistega, o čemer javnost špekulira. Ne smemo biti črnogledi - zakaj bi trdili, da gre vse v napačno smer? Niti ni narobe, da se dogajajo nepravilnosti - nadzorniki se na teh primerih učimo in pomagamo pri razvoju trga. Nameravate pripraviti nove kazenske določbe za najtežje kršitve? Zamrznitev glasovalnih pravic, denimo, je najtežja kazen, ki lahko doleti tistega, ki se izogiba prevzemni ponudbi. Globe so tudi nizke glede na pridobljeno korist. Tudi UVK jih je. Včasih je tudi to dovolj. Če bom ugotovil, in to se bo verjetno izkazalo v kratkem času, da gre za kakšne pomanjkljivosti, slabosti ali nejasnosti zakonodaje glede izvajanja v praksi, vsekakor. Predvsem si bom prizadeval za poenostavitve, definitivno pa mora biti kazen vzgojna. Ena vaših prvih nalog bo tudi soglasje za prodajo ljubljanske borze. Kakšno je vaše stališče do tega? Tudi ne bi komentiral. Pred leti se je govorilo o ustanovitvi skupne nadzorne agencije za kapitalski, bančni in zavarovalniški trg. Nekaj podobnega je včeraj predlagal tudi ameriški finančni minister Henry M. Paulson. Podpirate to idejo? Bi taka agencija po vašem mnenju preprečila več zlorab na trgu? Gospoda in njegove ideje ne poznam. Združevanje agencij pa bi bilo morda smiselno. So razlogi za in proti. Ni namreč nujno, da bi taka agencija preprečila več zlorab, ker gre tu za vprašanje "sistema kontrol in ravnovesij". O stolčku v taki agenciji pa za zdaj ne razmišljam - še ATVP nisem dobro prevzel. Kaj očitajo Žuglju: Janša domnevne dokaze še vedno proučuje "O zahtevi za izdajo začasne odredbe, ki jo je hkrati s tožbo vložil tožnik Urh Bahovec (tudi kandidat za direktorja ATVP, op. a.), smo odločali včeraj in zahtevo zavrnili. O tožbi bomo odločali po opravljenem pripravljalnem postopku," so sporočili z upravnega sodišča. S primerom se je ukvarjalo tudi pristojno finančno ministrstvo, kjer so skopo pojasnili: "Če bodo očitana nezakonita dejanja Damjanu Žuglju dokazana, bo minister za finance primerno ukrepal." Za komentar smo prosili še premiera Janeza Janšo, ki je bil tudi prejemnik gradiva z očitki na Žugljev račun. "Borakovo pošto še proučujemo," se glasi odgovor. Spomnimo, da se je na novega direktorja ATVP zgrnil niz obtožb o sumljivo pridobljenem doktoratu, spornih delovnih izkušnjah, nezakonitem posredovanju pri privatizaciji uradnega lista in navideznih poslih njegovega podjetja O‘Bearney.
http://www.finance.si/208955/Tajkunov_se_ne_bojim_ne_levih_ne_desnih
/13/...na ATVPju so že v oktobru 2007 sprejeli nove predpise o podeljevanju prepotrebnih licenc,nakar naj bi v aprilu 2008 sprejeli še nekaj podzakonskih predpisov za njihovo uveljavitev in zdaj še takšna razbremenilna blamaža takšne vrste,sicer pa kaj naj bi v resnici sploh drugega počeli:
Bajuk za razbremenitev ATVP Ministrstvo za finance ocenjuje, da je izdajanje dovoljenj za borzne posrednike in člane uprav DZU velika obremenitev za ATVP, zato predlaga, da jim tega ne bi bilo treba početi Finančno ministrstvo, ki ga vodi Andrej Bajuk, je za obravnavo na vladi pripravilo predlog novele zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, s katero predlaga manjše spremembe tega zakona, ki po pojasnilih avtorjev pomenijo zmanjšanje administrativne obremenjenosti Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). ATVP mora do 25. oktobra izdati 3000 dovoljenj Kot piše v obrazložitvi predloga novele zakona, ki je objavljen na spletnih straneh vlade, bi morala ATVP po zdaj veljavni ureditvi do letošnjega 25. oktobra izdati približno 3000 dovoljenj za že uspešno opravljene preizkuse znanj, potrebne za opravljanje poslov borznega posrednika ali člana uprave družbe za upravljanje, poleg teh pa tudi za osebe, ki so do uveljavitve zakona pridobile potrdilo o opravljenem preizkusu strokovnega znanja, potrebnega za trženje investicijskih skladov in prodajo investicijskih kuponov oz. delnic investicijskih skladov. MF: Izdajanje dovoljenj velika obremenitev Na finančnem ministrstvu ocenjujejo, da bi izdaja dovoljenja vsaki izmed teh oseb za ATVP pomenila veliko kadrovsko in administrativo obremenitev, za upravičence oz. vlagatelje zahtev pa dodatne stroške in porabo časa. Če bodo predlagane spremembe zakona sprejete, tako ATVP teh dovoljenj ne bo potrebno izdati.
http://www.finance.si/211909
/13/...tako je Svet Agencije je na seji, 23. 4. 2008 sprejel sveženj podzakonskih predpisov, sprejetih na podlagi ZISDU - 1B in sicer:
ZISDU - 1B
* Sklep o dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za oblikovanje krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov in vsebini javne objave o pridobitvi dovoljenja za oblikovanje krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov
* Sklep o dokumentaciji, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali bodo imetniki investicijskih kuponov oziroma delnic tujih investicijskih skladov deležni ustrezne ravni zaščite
* Sklep o načinu zamenjave investicijskih kuponov prenosnega vzajemnega sklada za investicijske kupone prevzemnega vzajemnega sklada
* Sklep o o dokumentaciji, ki jo je treba priložiti k zahtevi za izdajo dovoljenja za združitev oziroma delitev investicijskih družb
* Sklep o obveščanju Agencije za trg vrednostnih papirjev o prenosu posamezne storitve upravljanja investicijskih skladov
* Sklep o obveščanju vlagateljev in dostopnosti dokumentacije o preoblikovanju vzajemnih skladov
* Sklep o podrobnejši vsebini in načinu vodenja evidence imetnikov investicijskih kuponov
* Sklep o podrobnejši vsebini pravil upravljanja vzajemnega sklada
* Sklep o podrobnejši vsebini prospekta in izvlečka prospekta vzajemnega sklada, prospekta krovnega sklada in izvlečka prospekta podsklada krovnega sklada
* Sklep o revizijskem pregledu letnega poročila družbe za upravljanje
* Sklep o vsebini podatkov iz prospekta oziroma izvlečka prospekta vzajemnega sklada, za spremembo katerih ni potrebno dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev
http://www.a-tvp.si/content.asp?id=926
/13/...zopet se zadeve komplicirajo,saj so bile zakomplicirane že od vsega začetka:
Komisija je Žuglju med delovne izkušnje prištela tudi študentsko delo Upravno sodišče odpravilo sklep o imenovanju direktorja ATVP Ljubljana - Upravno sodišče je odpravilo sklep vlade in uradniškega sveta o imenovanju Damjana Žuglja za direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Iz ATVP so danes sporočili, da se je svet ATVP s sodbo upravnega sodišča, s katero je odpravilo sklep vlade o Žugljevem imenovanju, seznanil v sredo. Svet je vladi predlagal, naj Žuglja imenuje za vršilca dolžnosti direktorja agencije. O nadaljnjih postopkih glede imenovanja direktorja ATVP naj bi po pisanju današnjega Dnevnik vlada razpravljala na današnji seji, česar pa na uradu vlade za komuniciranje niso mogli potrditi. Žugelj ne izpolnuje razpisnih pogojev Postopek imenovanja direktorja ATVP je sodišče presojalo na predlog njegovega protikandidata za mesto direktorja agencije Urha Bahovca, ki je na sodišču dokazoval, da Žugelj, prej direktor Uradnega lista RS, ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Komisija mu je med izkušnje prištela tudi študentsko delo Pri imenovanju Žuglja naj bi bile vprašljive njegove delovne izkušnje. Žuglju je natečajna komisija, ki jo je vodil generalni sekretar vlade Božo Predalič, med drugim med delovne izkušnje prištela tudi študentsko delo. Vendar se sodišče naj ne bi opredeljevalo do Žugljevih delovnih izkušenj, ampak naj bi se pri odločitvi opiralo na trditev, da je uradniški svet v obrazložitvi predloga za Žugljevo imenovanje neustrezno opredelil predlog za imenovanje, kar naj bi označili za hujšo kršitev postopka imenovanja. Vlada naj bi po pisanju časnika danes imenovala tudi nove člane sveta ATVP. Sedanjim članom sveta, razen Žuglju, je z uveljavitvijo sprememb zakona namreč potekel mandat. V svetu so doslej sedeli še Mojca Majič, Edo Pirkmajer, Alenka Selak in nekdanji direktor agencije Neven Borak.
http://www.siol.net/gospodarstvo/2008/07/atvp.aspx
/13/...družbe za upravljanje še vedno čakajo na obljubljena jim dovoljenja: Čakalna vrsta za dovoljenja za vzajemne sklade se krajša Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) se v zadnjem času skrajšujejo čakalne vrste za pridobitev dovoljenja za upravljanje vzajemnih skladov. Na več naših družbah za upravljanje so nam namreč povedali, da v zadnjem času postopki za pridobitev dovoljenja tečejo nekoliko hitreje kot v preteklosti, čeprav si želijo, da bi se čakalni čas skrajšal na le nekaj mesecev, kot je običajno v tujini. ATVP je sicer do 10. julija letos izdala že kar devet dovoljenj za upravljanje vzajemnih skladov oziroma le dve manj kot v vsem lanskem letu, medtem ko imajo v postopku še 11 vlog. Kot pojasnjujejo na naših družbah za upravljanje, je bilo v minulih letih nekaj povsem običajnega, da smo morali na dovoljenja ATVP za upravljanje vzajemnih skladov čakati celo več kot leto dni, vendar pa jih je v vmesnem času prehitevala tuja konkurenca. Na ATVP sicer pravijo, da "od prejema popolne vloge za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnih skladov odločajo v najkrajšem možnem času, ki ne presega en mesec." Vendar pa je, kot pojasnjujejo v družbah za upravljanje, ključen predvsem čas pred oddajo popolne vloge, saj od ATVP navadno prejmejo večkratno zahtevo za dopolnitev vloge. Že v kratkem pa se bo čakalni čas za izdajo dovoljenja še dodatno skrajšal, saj naj bi se prospekti za vzajemne sklade bolj standardizirali in poenotili, kar bo vplivalo predvsem na manj zahtev ATVP za dopolnitve vlog. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/337261
*** nadaljevanje na strani 33 ***
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Nov 17, 2008 6:32 pm; skupaj popravljeno 23 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 18 Feb 2011 14:49 Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI: |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1116
Objavljeno: Sob Feb 16, 2008 6:16 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
AMERIŠKE ZAVAROVALNICE
/13/...zopet še en problem za ameriške zavarovalnice, ki bodo morale rešiti zavarovanje obveznic, saj sedaj jamčijo ža več kot 2000.milijard dolarjev obveznic, kar zna zopet vnesti nemir na področje, ki je bilo še pred kratkim ocenjeno za dokaj varnega:
Naslovnice glavnih poslovnih časnikov na drugi strani Atlantskega oceana te dni polnijo novice, povezane s težavami zavarovalnic, ki se ukvarjajo z zavarovanjem obveznic. Posel teh zavarovalnic je pred časom veljal za enega varnejših. Malokdaj se je namreč zgodilo, da bi morale te zavarovalnice pok |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 18 Feb 2011 14:52 Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI: |
|
|
zoran13
guruPridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Pon Feb 25, 2008 3:57 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 21
VISA
/13/...ne samo pri nas ampak tudi v tujini so popularni IPO, saj segajo zneski pri njih v nepredstavljive višave:
Največji ponudnik kartičnih storitev Visa namerava z prvo javno ponudbo delnic (IPO) zbrati 17 milijard dolarjev sredstev, poroča Bloomberg. Družba namerava prodati 406 milijonov delnic razreda A za 37 do 42 dolarjev. Investicijske banke imajo opcijo, da prodajo nadaljnjih 40,6 milijona delnic. Delnice bodo uvrščene v trgovanje na newyorški borzi pod oznako V. Zanimanje za IPO upada Kartični ponudnik s sedežem v San Franciscu se je za javno ponudbo delnic odločil v obdobju ko povpraševanje za nove delnice upada. To leto je 97 ameriških družb s javno prodajo delnic zbralo skupaj 12 milijard dolarjev sredstev kar je 43 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Visine delnice bo prodajalo 15 bank, vključno s JP Morgan Chase, Goldman Sachs Group in Bank of America.
http://www.finance.si/205688/Visa_z_IPO_do_17_milijard_dolarjev
/13/...zadeve so se uresničile in so tako zbrali v največjemu rekordnemu IPO-ju v zgodovini z 17,9mio$:
Največji ponudnik kartičnih storitev na svetu Visa je včeraj z javno ponudbo delnic (IPO) zbral 17,9 milijarde dolarjev sredstev, kar je rekordni IPO v ameriški zgodovini, poroča Financial Times. Cena 406 milijonov delnic je bila postavljena pri 44 dolarjih, kar je nad prvotno postavljenim razponom med 37 in 42 dolarjev. Z delnicami se bo pričelo na newyorški borzi trgovati že danes, nosile pa bodo oznako V. Do uspešne javne ponudbe je prišlo kljub veliki napetosti na finančnih trgih, cena delnice pa se je izoblikovala po močnem rezu v ameriško referenčno obrestno mero, ki jo je tamkajšnja centralna banka Fed znižala s treh na 2,25 odstotka. Banke si manejo roke Delnice bo prodajalo 15 bank, največ si od posla lahko obeta JP Morgan Chase, ki bo po pričakovanjih zaslužila 1,2 milijarde dolarjev. Na drugo mesto se s 600 milijoni dolarjev uvršča Bank of America, Citigroup pa bo dobila okoli 300 milijonov dolarjev. Po pojasnilih analitikov največja ponudnika kartičnih storitev Visa in MasterCard nista izpostavljena kreditnim tveganjem, saj nasprotno kot American Express in Discover Financial Services imetnikom kartic ne ponujata kreditov. To tveganje prevzamejo banke. Visa visoko nad prejšnjim rekordom Visa lahko na trg umesti še dodatnih 40,6 milijona delnic, s katerimi bi se znesek IPO-ja povečal na 19,65 milijarde dolarjev. Prejšnja rekordna vrednost zbranih sredstev je znašala 10,6 milijarde dolarjev, leta 2000 jih je z javno ponudbo uspel zbrati eden največjih ponudnikov mobilne telefonije na svetu AT&T Wireless.
http://www.finance.si/207866/Visi_uspel_rekorden_IPO
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:09 pm; skupaj popravljeno 3 krat
Nazadnje urejal/a zoran13 19 Feb 2011 09:33; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 18 Feb 2011 14:54 Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI: |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Tor Feb 26, 2008 10:58 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
SAJ NE RES,PA JE !
/13/...kako iz pičlih 50 penijev narediti miljon funtov oz.1,3mio€ s pomočjo konjskih dirk, saj je bila možnost za takšen dobitek le 1:2.000.000:
V soboto je neki Britanec stavil na vrstni red osmih konjev v višini 50 penijev in za zmago prejel milijon funtov (1,3 milijona evrov), poroča Business.hr. Možnosti za dobitek so bile ena proti dvema milijonoma, je povedal predstavnik stavnice William Hill. Moški je konjske stave vplačal v petek v Yorkshiru, vendar do sobote, ko je naključno prišel v stavnico v Bedaleu, ni vedel za zmagoslavni dobitek. Ko so mu povedali za dobitek je menda prebledel in povedal, da mora novico najprej povedati svoji ženi. Dva izmed konjev, na katera je stavil srečni Britanec, sta se imenovala "Ali ni to sreča" (zmagovalni konj) in "Sanje se uresničujejo" (zadnjeuvrščeni konj). To je bil prvi milijonski dobitek v zgodovini te stavnice.
http://www.finance.si/205686/Za_vlo%BEenih_50_penijev_prejel_milijon_funtov
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:09 pm; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 18 Feb 2011 14:58 Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI: |
|
|
zoran13
guruPridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Sre Feb 27, 2008 4:40 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
ZAVAROVALNICE IN ZAVAROVANCI
/13/...že veliko let je preteklo,ko je tedanji predsednik uprave Slovenice d.d. g.Zvone Ivanušič v njegovi znameniti izjavi in objavi v Delu o ˝Kanibalizmu med zavarovalnicami˝, ki je povzročila nemalo polemik in tudi napačnega razumevanja, saj je tudi sedanji trenutek razvoja zavarovalnic ter prehoda zavarovancev iz ene k drugi in obratno, po pretečenih toliko letih na enakij stopnji razvoja dogodkov kot je bil takrat in zato predmet raznoraznih analiz: 
Kako "ukrasti" zavarovance konkurenci
Klasične slovenske zavarovalnice so lani precej upočasnile rast tržnih deležev, Triglavu se je celo rahlo znižal. Zbrana premija konstantno narašča, težišče je še vedno na življenjskih zavarovanjih, ki dosegajo 32 odstotkov zbrane premije
***Dr. Darko Medved: "Ključni problem je premalo zavarovalniških strokovnjakov." Kje so bile lani slovenske zavarovalnice in kam gredo v letu 2008? Državljani namreč vsakodnevno ugotavljamo, da je pametno zavarovati prav vse po vrsti, kajti nikoli se ne ve, kaj nas doleti. Tako bi pričakovali, da zavarovalničarjem ni treba skrbeti za posel. A podatki o poslovanju za leto 2007 kažejo, da se morajo za rast in dobiček vseeno zelo truditi. To še posebno velja za največjo Zavarovalnico Triglav (ZT), ki ima skupaj s Triglav Zdravstveno zavarovalnico 42,9-odstotni tržni delež (sam ZT okoli 40-odstotnega) in Andrej Kocič, predsednik uprave ZT, pravi, da je lani zavarovalnica ta delež obdržala, kar je že velik uspeh. Po podatkih iz njenega letnega poročila za leto 2006 (tržni delež je znašal 41 odstotkov) pa se ji je celo nekoliko znižal. Kdor bo boljši, prodornejši Kakšne možnosti za rast obsega posla imajo slovenske zavarovalnice na domačem trgu, kjer kaže, da je trg razdeljen, možnosti za širitev pa edino te, da druga drugi "kradejo" zavarovance. Dr. Darko Medved, član uprave zavarovalnice KD Življenje, pravi: "Slovenske zavarovalnice so prav gotovo naredile korak naprej k stabilni rasti tako na področju življenjskih zavarovanj kot na področju premoženjskih zavarovanj. Življenjska zavarovanja z 32-odstotnim deležem v skupni premiji vseh zavarovalnic v letu 2007 postajajo vse pomembnejša zavarovalna vrsta tudi v Sloveniji. Ob še vedno dokaj nizkem deležu življenjske premije v BDP lahko tudi v prihodnosti pričakujemo nadpovprečne rasti prav na tem področju. Na to kaže podatek, da je povprečna penetracija življenjske premije v EU okrog šestodstotna, v Sloveniji pa je še vedno pod dvema odstotkoma." Kako lahko zavarovalnice izkoristijo to priložnost? "Zavarovalnice jih bodo dosegle s ponudbo inovativnih produktov in stroškovno učinkovitih prodajnih poti. Zmagovalke na področju življenjskih zavarovanj v letu 2008 pa bodo tiste, ki bodo največ vlagale v lastni razvoj in znanje svojih kadrov," napoveduje Darko Medved. Umirjene rasti Tri največje zavarovalnice so za zdaj še povsem v domači lasti: Triglav je v lasti večjih podjetij in države, 34 odstotkov pa ima še nenominiranega kapitala, Zavarovalnico Maribor v skoraj polovičnem razmerju obvladujeta Pozavarovalnica Sava in NKBM, Adriatic Slovenico pa povsem obvladuje KD Holding. Zavarovalnica Triglav je lani po nerevidiranih podatkih lani zbrala za 707,6 milijona evrov bruto obračunane premije, kar pomeni v primerjavi s koncem leta 2006 približno sedemodstotno rast. Likvidirala pa je za 368 milijonov evrov škod. Podatkov o lanskem dobičku v zavarovalnici še ne morejo posredovati, ker jih mora najprej obravnavati nadzorni svet, v poslovnem poročilu za leto 2006 je ZT izkazala za 132,5 milijona bilančnega dobička (od tega je bilo za 102,7 milijona evrov prenesenega dobička), čisti dobiček poslovnega leta 2006 je dosegel 29,807 milijona evrov. Iz tega lahko sklepamo, da bodo podatki o dobičku za leto 2007 v ZT podobni ali nekoliko višji. Druga največja zavarovalnica po tržnem deležu je Adriatic Slovenica (AS), ki je lani med klasičnimi zavarovalnicami dosegla 14,2-odstotni delež (pri premoženjskih zavarovanjih 18,2-odstotnega) in je zbrala 251 milijonov evrov bruto obračunane premije (v letu 2006 pa 233 milijonov, kar pomeni osemodstotno rast). V letu 2006 je AS dosegel 13,5 milijona evrov čistega dobička in v zavarovalnici ocenjujejo, da so lani "pridelali" nekoliko več dobička. Tik za petami AS je Zavarovalnica Maribor (ZM) s 13,2-odstotnim tržnim deležem med klasičnimi zavarovalnicami. Lani so v ZM zbrali 234,35 milijona evrov bruto premije, kar je za 11,43 odstotka več kot v letu 2006 (ko so zbrali 210,31 milijona evrov bruto premije). V ZM so lani po prvih ocenah dosegli 6,5 milijona evrov dobička pred davki, kar je za dva odstotka več kot v letu 2006. Kakšno bo leto 2008? "Na področju premoženjskih zavarovanj ni pričakovati tako intenzivne rasti v letu 2008 kot to velja za življenjska zavarovanja. Pa vendar je na področju premoženjskih zavarovanj še veliko prostora za izboljšave. Tako je po prvih ocenah kombinirani količnik, to je seštevek stroškovnega in škodnega količnika pri premoženjskih zavarovanjih še vedno krepko nad 100, medtem ko razvitejši trgi dosegajo vrednosti pod 95. Kombinirani količnik namreč meri poslovno učinkovitost zavarovalnic, saj z vsoto deleža dejanskih stroškov v premiji in škod v premiji meri, kako so zavarovalnice uspešne pri svojem poslovanju. Z večanjem poslovne učinkovitosti se bo pomembno izboljšala donosnost na kapital zavarovalnic," pravi Darko Medved. Slovenske zavarovalnice so lani živahneje nastopale na tujih trgih in verjetno jim ne preostane drugega, kot da ta prizadevanja nadaljujejo, kar napovedujeta tako Andrej Kocič kot Drago Cotar, predsednik uprave ZM. Darko Medved o tem meni: "Pričakujemo, da bodo nekatere slovenske zavarovalnice močneje prisotne na ključnih trgih jugovzhodne in centralne Evrope. Prav gotovo pa za doseganje ambicioznih širitvenih ciljev ostaja še vedno ključni problem relativno ozka baza zavarovalnih strokovnjakov in zavarovalnega menedžmenta. Zato bo treba v letu 2008 in v prihodnje več naporov vložiti v vzpostavitev fakultetnega izobraževalnega sistema za področje zavarovalništva. Slovenski zavarovalni trg je še vedno v razvojni fazi in ima še kar nekaj let pred seboj, da bo dosegel evropsko povprečje. To pa je prav gotovo priložnost za razvoj in rast za tiste, ki se bodo obnašali tržno."
http://www.vecer.si/clanek2008022705298909
***Ob siceršnjem klavrnem stanju na področju zavarovalništva, bi lahko ugotovili, da še vedno nimamo prepotrebnih strokovnih šol za področje zavarovalništva, kot je to v tujini povsem normalno***zoran13
/13/...po vsej verjetnosti bo leto 2008 tudi leto prevzemov na bančnozavarovalniškem področju:
"Ker so se tržni deleži večine zavarovalnic le neznatno povečali, to hkrati pomeni, da so se manjšega dela zavarovalnic neznatno zmanjšali. Videti je, da ni mogoče povečati tržnega deleže brez prevzemov, ki jih pa ni bilo. V bančništvu je na primer tako, da predvsem podružnice tujih bank povečujejo svoji tržni delež, ker imajo za naše razmere neomejeno vrečo denarja pri svojih materah. Lahko zadostijo potrebam po posojilih, ki na koncu koncev odločajo o rasti banke. Težko je napovedati, kdo bo koga prevzel ali se združil v letu 2008. Verjetno je zavarovalništvo podobno tako imenovanem "retail" bančništvu. Tuja banka, ki na novo nastane in vstopi na nek trg, se praviloma ne loti bančništva na drobno, to je s prebivalstvom. V te posle gre samo, če pride na nek trg s prevzemom že obstoječe banke. Ker v zavarovalništvu ni bilo tega vstopa tujih zavarovalnic, ni agresivnosti s strani tujih zavarovalnic, kar bi se naj pričakovalo. Za naše finančne institucije je globalni trg del Balkana. Ker pa so na tem trgu zavarovalnice iz razvitega dela Evrope, to kljub vsemu ni nekaj zaplankanega. Triglav in še kdo je verjetno tehnološko usposobljen delovati te tem "globalnem" trgu, vendar je za potreben tudi kapital. Tega pa finančna institucija iz majhne ekonomije ne more imeti prav dosti," ocenjuje položaj slovenskih zavarovalnic dr. Ivan Ribnikar, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
http://www.vecer.si/clanek2008022705298912
/13/...predlog lastninjenja zavarovalnic, ki ga je predlagal državni svet niso sprejeli:
Tako kot je pred dnevi odbor za gospodarstvo ocenil, da predlog zakona o lastninskem preoblikovanju nenominiranega kapitala zavarovalnic, ki ga je predlagal državni svet, ni primeren, je to včeraj storila tudi večina v državnem zboru. Predlog zakona, v katerem svetniki predlagajo, da lastnik 35 odstotkov Zavarovalnice Triglav postane pokojninski zavod, to premoženje pa naj bi v imenu zavoda upravljala Kapitalska družba, je tako končal v zakonodajnem košu. Kot je znano, je državni svet ta zakon predlagal po tistem, ko je proti vladnemu predlogu, da bi to premoženje prevzela državna Kapitalska družba, na referendumu glasovalo 72 odstotkov volilcev. Vlada je predlogu zakona nasprotovala, ker je pripravila svojega. V njem tako kot državni svetniki predlaga, naj se omenjene delnice zavarovalnice prenese na pokojninski zavod, vendar k temu dodaja niz določb, ki natančneje določajo njihovo upravljanje. Predlagajo, da mora zavod zaradi tega, da se ohrani slovenski značaj zavarovalnice, obvezno zadržati več kot 25-odstotni delež, preostanek pa lahko proda po predpisih, ki urejajo prodajo državnega premoženja. To pomeni, da mora s tem soglašati državni zbor. Opozicija je takšna stališča, ki so jih ponovili tudi poslanci vladnih SDS, NSi in SLS, medtem ko so v DeSUS glede tega ostali nevtralni, ocenila kot ponavljanje prakse, da vladajoča večina v parlamentu zavrne vse predloge, ki jih predlaga opozicija ali državni svet. Menili so, da bi vlada lahko pripravila dopolnila k predlogu državnih svetnikov, s čimer bi pridobili mesec dni časa. Tako pa se mora z novim, tokrat vladnim predlogom z enako vsebino, vse začeti znova. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//309726/
/13/...tudi gornje sklicevanje na strokovno integriteto, mu ni pomagalo:
Darko Medved zapustil KD Življenje
Darko Medved je potrdil naše informacije, da ni več član uprave zavarovalnice KD Življenje. "V KD Življenju smo v treh letih dosegli zastavljene cilje, poslovanje pa je stabilno. Zato smo se pred mojim odhodom na dopust dogovorili za sporazumno razrešitev, ki smo jo formalno izpeljali prejšnji teden," pojasnjuje Medved. Dodaja, da ima v bližnji prihodnosti cilj, da pridobi akademski naziv docent, po tem pa ne izključuje možnosti, da bi se začel z zavarovalništvom ponovno ukvarjati v praksi. Spomnimo, da je imel Medved precejšnje probleme z Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN) pri podelitvi licence za člana uprave. Medved je namreč na zaslišanje za licenco čakal kar dve leti, medtem ko je v preteklosti AZN prosilcu za licenco za člana uprave Vzajemne Francetu Arharju ugodil brez zaslišanja. Pred prihodom v KD Življenje je bil Medved član uprave Zavarovalnice Triglav. V KD Življenje pojasnjujejo, da namesto Medveda ni bil imenovan v upravo nihče in da je po novem uprava dvočlanska. Kot je znano, je predsednik uprave Matija Šenk, članica uprave pa Mateja Keržič. Za komentar o Medvedovi razrešitvi smo hoteli prositi predsednika nadzornega sveta KD Življenje Draška Veselinoviča, vendar je bil nedosegljiv.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/342131
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:09 pm; skupaj popravljeno 4 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 18 Feb 2011 19:58 Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI: |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Sre Feb 27, 2008 8:29 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
DOLAR $ in EURO €
/13/...je prebil zgodovinsko magično mejo 1,5EUR, tako, da je posledično tudi nafta poskočila na 101$:
Cena ameriške nafte je danes presegla 101 dolar za sod, potem ko je nizek tečaj dolarja spodbudil vlagatelje k investiranju v energetske terminske pogodbe. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v aprilu se je danes v elektronskem trgovanju podražila za 24 centov na 101,12 dolarja za sod. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v aprilu se je v torek podražila za 1,65 dolarja na 100,88 dolarja za 159-litrski sod, v kasnejšem elektronskem trgovanju pa je dosegla ceno 101,43 dolarja za sod. Severnomorska nafta brent se je danes v Londonu podražila za 15 centov na 99,62 dolarja za sod. Višje zaloge nafte Vlagatelji danes čakajo objavo tedenskega poročila o ameriških zalogah, ki naj bi po pričakovanjih analitikov pokazalo, da so se pretekli teden zaloge surove nafte zvišale za 2,4 milijona sodov, zaloge bencina naj bi bile višje za 400 tisoč sodov, medtem ko naj bi se zaloge destilatov, med njimi kurilnega olja in dizla, znižale za 1,8 milijona sodov. Na cene vpliva tudi strah pred motnjo v dobavi nafte zaradi intervencije turške vojske na severu Iraka. € je v torek zvečer prvič presegel mejo 1,50 $. 15.03.2008 - 1,5688$
28.03.2008 - 1,5771$
11.04.2008 - 1,5912$
15.04.2008 - 1,5968$
15.07.2008 - 1,6038$
06.10.2008 - 1,3551$
27.10.2008 - 1.2526$
http://www.finance.si/205899/Ob_pocenitvi_dolarja_nafta_presegla_101_dolar
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:09 pm; skupaj popravljeno 8 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 18 Feb 2011 20:00 Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI: |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Sre Feb 27, 2008 8:35 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
MICROSOFT
/13/...na koncu se morajo tudi giganti pokoriti:
Evropska komisija je danes ameriškemu računalniškemu gigantu Microsoft naložila novo kazen v višini 899 milijonov evrov, ker do oktobra 2007 ni spoštoval odločitve komisije iz marca 2004. V tem času je lahko podjetje zaračunavalo previsoke cene za dostop do informacij in je tako zlorabilo svoj monopolni položaj na trgu. Pred pol leta je pristal na tri zahteve EU Microsoft je sicer oktobra pristal na tri zahteve Bruslja iz leta 2004: zagotavljanje odprtosti dostopa do informacij proizvajalcem sistemskih rešitev, določitev enotnega plačila licenčnin, katerih nominalni znesek je 10 tisoč evrov, ter zmanjšanje licenčnine za globalno licenco, vključno s patenti, s 5,95 odstotka na 0,4 odstotka. Oktobra je komisija najavila, da bo kmalu odločila tudi o tem, ali je Microsoft kršil pravo EU s pretiranimi cenami za podatke, potrebne za združljivost programske opreme s svojimi sistemi. Prvo podjetje, ki je kaznovano zaradi neupoštevanja protimonopolne odločitve "Microsoft je prvo podjetje v 50-letni zgodovini politike konkurence EU, ki ga je morala komisija kaznovati zaradi neupoštevanja protimonopolne odločitve," pa je danes pojasnila komisarka. Izrazila je upanje, da bo današnja odločitev "končala temno poglavje" Microsofta pri neupoštevanju odločitev pristojnih oblasti. Microsoftu pred tremi leti 497 milijonov evrov kazni Sodišče prve stopnje v Luxembourgu je 17. septembra potrdilo odločitev Evropske komisije, ki je Microsoftu leta 2004 naložila 497 milijonov evrov kazni zaradi zlorabe monopolnega položaja na trgu. Poleg kazni je komisija Microsoftu naložila tudi, da mora trgu ponuditi verzijo operacijskega sistema Windows brez predvajalnika Media Player ter da mora tekmecem na trgu del razkriti kode operacijskega sistema Windows, da bo njihova programska oprema združljiva z Windowsi.
http://www.finance.si/205915/Bruselj_Microsoftu_nalo%BEil_%B9e_899_milijonov_evrov_kazni
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:10 pm; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 18 Feb 2011 20:11 Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI: |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Čet Feb 28, 2008 8:24 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
LIP RADOMLJE d.d. in MALI DELNIČARJI
/13/...izgleda,da so bili dogodki v Palomi le ena možnih uvertur dogajanj v gospodarskih družbah, ki so tarče managerskih odkupov:
Gre za eklatanten primer poskusa nezakonitega managerskega prevzema, zato delavci in delničarji upajo, da bodo pristojne institucije in organi pregona vendarle ukrepali pravočasno - po večletnih kršitvah direktorja, ki si brezobzirno prizadeva prevzeti po - 28.02.2008 Nezaslišane nezakonitosti, ki jih v LIP Radomlje, d.d., uprizarja direktor Asto Dvornik, se v zadnjih mesecih še stopnjujejo vse do vrelišča. To utegne v naslednjih dneh pripeljati do izbruha revolta med prek 270 delavci in povečini malimi delničarji podjetja, ki so doslej trpeli strahovite pritiske s strani direktorja Asta Dvornika in nekaterih drugih vodilnih v podjetju. Ti preko svojega podjetja Rubicon design, d.o.o., ustanovljenega z vloženimi delnicami LIP Radomlje, d.d., na vsak način skušajo poceni prevzeti podjetje LIP Radomlje. Pri tem ne izbirajo sredstev in uporabljajo vse znane in neznane metode oškodovanja družbe, malih delničarjev in delavcev: manipulacije s skladom lastnih delnic, uporaba »parkirišč« delnic (kot kaže med drugimi tudi investicijka družba (!) Infond ID 1 in GBD – Gorenjska borzno posredniška družba), prisila delavcev-delničarjev k prodaji delnic po določeni ceni izbrani borzni družbi (spet GBD), seveda pod grožnjo izgube delovnega mesta itn. V nadaljevanju sledi opis včerajšnjih in današnjih šokantnih dogodkov, s strani zgroženega predsednika Sveta delavcev LIP Radomlje Nuraga Begića in predsednika Sekcije malih delničarjev LIP Radomlje pri VZMD Toneta Žiberta, v imenu 282 članov Sekcije. Direktor LIP Radomlje odpoklicuje svet delavcev !?! V družbi LIP Radomlje direktor po hitrem postopku želi odpoklicati svet delavcev. V sredo, 27. 2. 2008 je sklical zbor delavcev, kjer je bila osredja tema prav to. Na zboru je direktor ocenjeval delo sveta delavcev, tolmačil Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) in poudaril, da svet delavcev ne razume ZSDU in na koncu postavil zahtevo, da takoj naslednji dan, v sredo, 28. 2. 2008 delavci v tajništvu direktorja podpišejo pisno zahtevo za razrešitev sveta delavcev. Na direktorjeve obtožbe je odgovoril predsednik sveta delavcev Nuraga Begič. Poudaril je, da direktor nima pravice sklicevati zbora delavcev, še najmanj pa z namenom, da razrešuje svet delavcev. Vprašal se je kakšen zbor je to, če se ne piše zapisnika. Svetu delavcev v se od izvolitve januarja 2006 direktor ni pustil, da bi normalno deloval v okviru zakonskih pooblastil. Predsednik sveta delavcev je bil dvakrat pri direktorju z namenom, da se dogovorita za sodelovanje, pa je direktor ponujeno sodelovanje odklonil. Stališče direktorja je bilo, da je svet delavcev le informativni organ, jasno je povedal, da ne priznava sveta delavcev. Predsednik sveta delavcev je poudaril, da svet delavcev ni zadovoljen z delom člana nadzornega sveta, ki ga imenuje svet delavcev. Ta član ne predstavlja sveta delavcev oz. delavcev, ampak zagovarja le direktorjeva stališča v nadzornem svetu. Direktor zato želi preprečiti zamenjavo sedanjega člana sveta delavcev v nadzornem svetu, načrtovano na uradno sklicani seji za 3. 3. 2008. Včerajšnji »zbor delavcev« sicer ni sprejel nobenih sklepov, vendar so se aktivnosti za odpoklic sveta delavcev pričele izvajati takoj. V četrtek, 28. 2. 2008 je, po – najverjetneje - direktorjevem nalogu in nalogu nekaterih vodij dela, podpisalo izjavo za odpoklic sveta delavcev zadostno število delavcev, da je volilna komisija lahko že za petek, 29. 2. 2008 razpisala volitve za odpoklic sveta delavcev. To se lahko dogaja samo zato, ker so zaposleni v družbi v nenehnem strahu, ne upajo se javno povedati resnice, tisti, ki se uprejo in povedo resnico, so prej ali slej uvrščeni na seznam za prekinitev delovnega razmerja. Takoj se pričnejo izvajati prerazporeditve in znižanje plače. Ker se je predsednik sveta delavcev zoperstavil direktorju, mu je sledila kazen, saj je bil trikrat degradiran in sedaj še sledi odpoklic celotnega sveta delavcev. Grozoviti pritiski na zaposlene se izvajajo vseskozi. Zaposleni pravijo, da jih je že zjutraj strah, kaj bo v službi. Pritiski so se izvajali ko je direktor načrtoval prevzem podjetja, pa se mu to ni posrečilo. Načrtovan prevzem družbe je potekal od novembra 2006 do februarja 2008. Delničarje, ki so bili v delovnem razmerju je klical na sestanke in od njih zahteval, da delnice prodajo njemu oz. njegovi zasebni družbi. Tistim, ki to niso hoteli narediti pa se je grozilo, da bodo ob delo. Leta 2006 so imeli mali delničarji LIP-a v lasti 50,6% osnovnega kapitala. Direktorju je uspelo odkupiti le 9,02 % teh delnic, ostalo so mali delničarji prodali strateškemu partnerju. V tem primeru se direktor ni znal vprašati, kaj je razlog, da ni uspel odkupiti več delnic. Ni razumel tega, da mu delničarji ne zaupajo. Ni razumel tega, da je polovica zaposlenih delničarjev delnice prodala drugemu kupcu, ne pa njemu. To so dokazi, ki potrjujejo, da direktor z grožnjami in pritiski ne more in ne sme uspeti. Svet delavcev je prepričan, da nezakonita razrešitev sveta delavcev ne bo uspela in da bodo končno pričele ukrepati tudi pristojne institucije in organi pregona. Predsednik Sveta delavcev LIP Radomlje Nuraga Begić Predsednik Sekcije malih delničarjev LIP Radomlje pri VZMD Tone Žibert
/13/...kljub protestom je direktor ukrepal po svoje:
Direktor Lipa Radomlje dosegel odstavitev predsednika sveta delavcev V Lipu Radomlje se odnosi med direktorjem Astom Dvornikom in zaposlenimi vse bolj zaostrujejo. Kot smo poročali že včeraj, naj bi direktor, kot so trdno prepričani mali delničarji, skušal nezakonito prevzeti družbo in jih oškodovati. Nezakonito pa je po besedah predsednika sveta delavcev Nurage Begića dosegel tudi njegovo odstavitev. Kot je pojasnil Begić, je Dvorniku uspelo s podpisi 30 somišljenikov, ki so združeni v podjetju Rubicon design (lastnik skoraj 30 odstotkov Lipa Radomlje), za včeraj razpisati volitve o njegovi odstavitvi. Direktorjev predlog je podprlo 62 odstotkov delavcev. "Moja odstavitev je nezakonita, zato se bom pritožil. Direktorju je uspelo, ker je pritiskal na delavce," je po volitvah povedal Begić. Direktor skuša z njegovo odstavitvijo, kot je pojasnil, preprečiti svetu delavcev, da bi zamenjali svojega predstavnika v nadzornem svetu družbe, Hermana Gmajnerja, ki namesto delavcev podpira direktorja. "O odpoklicu Gmajnerja bo svet delavcev govoril v ponedeljek, zato je Dvornik tudi dosegel ekspresne volitve o moji odstavitvi." Dvornik pojasnjuje, da nikoli ni načrtoval nikakršne odstavitve sveta delavcev, temveč je le želel med delavci preveriti, ali so zadovoljni s predsednikom sveta delavcev, zato jih je na sredinem zboru tudi pozval, naj to izkažejo s podpisi. Zbrali so jih več kot 10 odstotkov, kolikor je potrebno za razpis volitev. Kot je dejal, svet delavcev deluje slabo, kar ugotavlja tudi sam v svojem poročilu. Celotna zgodba, kot je opozoril predsednik sekcije malih delničarjev Lipa Radomlje pri Vseslovenskem združenju malih delničarjev Tone Žibert, sega v obdobje 2006, ko je Dvornik prek Gorenjske borznoposredniške družbe zgolj nekaterim delničarjem poslal ponudbo o odkupu delnic Lipa Radomlje po ceni 1,46 evra za delnico. Nato pa so izvedeli še, da ustanavlja Rubicon design, prek katerega skuša izpeljati prevzem družbe. Da mali delničarji ne bi bili oškodovani, so se organizirali. Sporazum je podpisalo 282 delničarjev in večina teh je delnice pred kratkim prodala Mercati, ki so jo izbrali kot primerno strateško partnerico. Za delnico so dobili 5,5 evra, od družbe pa zagotovila, da bo Lip Radomlje razvijala naprej, je dejal Žibert. Bitka za večinski delež Med delničarji Lipa Radomlje, ki ima v lasti tudi 44.000 kvadratnih metrov nepremičnin (kot zazidljivo območje bi bile po ocenah direktorja Asta Dvornika vredne okoli 8 milijonov evrov), se bodo v kratkem zgodili veliki premiki. Največji lastnik Rubicon design po Dvornikovih besedah skupaj s prijateljskimi družbami obvladuje že 57 odstotkov družbe. Drugi največji lastnik je s 25,91 odstotka delnic Mercata, ki so ji delnice prodali mali delničarji podpisniki delničarskega sporazuma. Zagotovljenih naj bi že imela dobrih 40 odstotkov Lipa Radomlje, je povedal direktor Mercate Marko Mencin. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//302390/
/13/...direktor je prodal tudi lastne delnice podjetja Lop Radomlje d.d.družbi IGEM, še preden bi se lahko o njihovi prodaji odločali delničarji na skupščini 18.marca 2008:
Direktor Lipa Radomlje, v katerem se v zadnjih dneh odvijajo pomembni lastniški premiki, Asto Dvornik je, še preden bi delničarji lahko na skupščini 18. marca odločali o umiku lastnih delnic, te prodal. Kupec je bila družba Igem, ki se ukvarja z organizacijo izvedbe stavbnih projektov. Zakaj je 6,47 odstotka delnic prodal tik pred skupščino, Dvornik ni želel pojasniti. Prav tako ne, po kakšni ceni jih je prodal in zakaj jih je prodal temu gradbenemu podjetju. Dejal je le, da si že deset let prizadevajo družbo ubraniti pred sovražnim prevzemom. Prav poskus poceni prevzema družbe in oškodovanje delničarjev pa Dvorniku očitajo mali delničarji, ki so se povezali v okviru Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD). Prevzem naj bi Dvornik izpeljal prek družbe Rubicon design, ki jo je ustanovil skupaj z vodilnimi v Lipu Radomlje in ima v lasti slabih 30 odstotkov družbe. Največji lastnik Lipa Radomlje je v teh dneh sicer postal finančni holding Mercata, ki je svoj delež povečal z dobrih 25 odstotkov (ta delež so ji kot strateški partnerici prodali mali delničarji, podpisniki delničarskega sporazuma) na skoraj 39 odstotkov. Delničar Lipa Radomlje je z odkupom 5,47-odstotnega deleža od Mladinskega servisa Kranj postala tudi družba Nufin, ki je v lasti Maxfina, sicer blizu Gorenjski borznoposredniški hiši (GBD). Zadnja je tudi lastnica slabih štirih odstotkov Lipa Radomlje in naj bi bila po prepričanju VZMD v dogovorih z Dvornikom. Med večjimi lastniki je uradno tudi še Infond ID (7,19 odstotka), ki pa je po Dvornikovih besedah delež prodal njihovemu dobavitelju iz BiH - družbi Elgrad. Zastopnik malih delničarjev Tone Žibert (nekdanji zaposleni in nekdanji delničar) je prepričan, da je Dvornik s prodajo namerno pohitel in zanemaril njihov poziv, naj lastnih delnic družbe ne prodaja pred skupščino. Najbolj sporno je po njegovi oceni to, da delnic ni prodal obstoječim delničarjem, ki so se odzvali na dopis, da so lastne delnice družbe naprodaj. Mali delničarji Dvorniku očitajo tudi netransparentno polnjenje sklada lastnih delnic od leta 2002, zato delničarjem predlagajo izredno revizijo poslov z delnicami in še nekaterih drugih poslov v zadnjih petih letih. Dvornik priznava, da odkupa delnic v minulih letih niso ponudili vsem delničarjem hkrati, kar je bila napaka: "To je ugotovila tudi analiza, ki smo jo po očitkih malih delničarjev naročili pri pravnem inštitutu mariborske pravne fakultete." Dvornik je sicer prepričan, da so vsi zapleti posledica osebnih interesov Žiberta in predsednika VZMD Kristjana Verbiča. "Verbič mi ves čas grozi z medijsko gonjo in inšpekcijami. Podobno pa grozi tudi Elgradu," je opozoril in dodal, da so zaradi Verbiča zastali tudi pogovori o sodelovanju med Rubicon design in Mercato. Verbič je na drugi strani prepričan, da skuša Dvornik del proizvodnje Lipa Radomlje preseliti v BiH, kar so ugotovili iz pogovorov s predstavniki tega podjetja. Dvornik takšne načrte zanika. Begić ostaja predsednik sveta delavcev Nuraga Begić ostaja predsednik sveta delavcev, saj je volilna komisija napačno interpretirala rezultate. Za njegovo odstavitev, za katero se je zavzemal direktor Asto Dvornik, je glasovalo 59 odstotkov udeležencev volitev, a zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju zahteva večino glasov vseh delavcev z volilno pravico, tako da glasov ni bilo dovolj. Še več, svet delavcev je načrtovano zamenjal predstavnika delavcev v nadzornem svetu Hermana Gmajnerja, ki so mu očitali, da ne zastopa interesov delavcev. Prav to je s poskusom odstavitve Begića skušal preprečiti Dvornik, ki je prepričan, da je svet delavcev voden od zunaj. Na Gmajnerjevo mesto je svet delavcev zdaj imenoval predsednika VZMD Kristjana Verbiča.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//303460/
/13/...prvič si lahko ogledate tudi prispevek s Predsednikom sekcije LIP Radomlje pri VZMD TONE-tom ŽIBERT-om o problematiki malih delničarjev v LIP RADOMLJE na TV skupaj z glasovnim posnetkom, ki je nastal v PRVI TV ODDAJI na VZMD:
http://www.mali-delnicarji.si/?news=229&lang=slo
/13/...napadi in šikaniranja Svet delavcev se nadaljujejo, saj so že prestopili Rubicon in sicer:
LIP Radomlje – ponoven napad na Svet delavcev Predsednik Sveta delavcev LIP Radomlje pojasnjuje ozadja jutrišnjega ponovnega poskusa obglavljenja Sveta delavcev, potem ko direktorju nedavno ni uspelo razrešiti predsednika Sveta, ki je izvolil novega predstavnika v Nadzorni svet družbe.
14.04.2008
LIP RADOMLJE
SVET DELAVCEV
ZAKAJ SE JUTRI ODPOKLICUJE PET ČLANOV SVETA DELAVCEV
Kdo je dal pobudo za odpoklic članov Sveta delavcev? Imamo res tako osveščene delavce, da so se nekateri po osmih letih prebudili in začeli kritično ocenjevati delo Sveta delavcev. Zelo zadovoljen sem, če je temu res tako. Trdim, da je v ozadju vodstvo podjetja, za tem stojijo vsi ali večina družbenikov RUBICON, d.o.o, ki so prodali svoje delnice po 7 €. Tisti, ki ste dali zahtevo za odpoklic petih članov Sveta delavcev, pa ste le orodje že omenjenih. Poglejmo moj primer in se s tega naučimo to, da ne bomo dali glas za odpoklic članov Sveta delavcev, ki delajo za vas, za vaše pravice, za vaše plače, se upajo izpostaviti in opozoriti na nepravilnosti. Teh pa je bilo veliko. Leta 2006 sem bil med 11(enajstimi), ki naj bi ustanovili RUBICON, d.o.o. Družba se je ustanavljala skrivnostno, o tem zaposleni delavci niste vedeli ničesar. Po štirih mesecih sem se upal direktorju reči: "Jaz ne bom med vami, ker hočete oguljufati male delničarje". Vse to se je res zgodilo, direktor je preko Gorenjske borzne družbe (GBD) poslal ponudbo za odkup delnic po 1,46 €, nato 2 € in nazadnje 2,49 €. Direktor je ustanovil družbo RUBICON, d.o.o. Nato je na zborih delavcev nagovarjal delničarje naj prodajo delnice po 4,30 €, nato 4,50 € in nazadnje po 4,7 €. Veliko vas je prodalo delnice po tej ceni. Direktor in njegovi člani RUBICONA pa so 7. marca 2008 prodali svoje delnice po 7 €. Kaj bomo rekli na to? Ta komentar prepuščam vam. Poglejmo še tale primer: Ivan Šalamon je delnice prodal po 2 EUR, kupci RUBICONA pa so njegove delnice prodali po 7 €. Takih primerov je bilo kar veliko. Na koncu lahko rečem samo to, da je direktor izkoristil notranje informacije in to je nezakonito početje. Delničarji, ki ste prodali delnice preko GBD po nižji ceni, lahko zahtevate izplačilo razlike do 7€, to pa je cena, po kateri so prodali družbeniki RUBICONA svoje delnice. Razlog za odpoklic 5(petih) članov Sveta delavcev ni v nedelu, slabem delu, ampak samo zato, ker je Svet delavcev odpoklical Hermana Gmajnerja s funkcije člana Nadzornega sveta, ki ga predlaga Svet delavcev in namesto njega imenoval mag. Kristjana Verbiča, predsednika VZMD – Vseslovenskega združenja malih delničarjev. Svet delavcev je strokovno delo Hermana Gmajnerja ocenil zelo pozitivno. Tudi odločitev direktorja, da ga imenuje na funkcijo tehničnega direktorja, je bila pravilna, saj je strokoven, je dober organizator dela in upamo, da bo znal razumeti, kaj so pravice delavcev. Njegovo delo v Nadzornem svetu pa smo ocenili kot nezadovoljivo, saj ni sodeloval s Svetom, ni pridobival informacij, kaj dela Svet in ni dajal povratnih informacij, o čem je odločal Nadzorni svet. Svet delavcev je prepričan, da se je odločil pravilno in v Nadzorni svet imenoval človeka, ki se že aktivno bori za pravice delavcev. Mag. Kristjan Verbič je zaradi razjasnitve številnih manipulacij in izigravanj zahteval sklic seje Nadzornega sveta, ki je še vedno nezakonito prekinjena s strani predsednika Nadzornega sveta. Pri tem gre tudi za izplačila razlike, do katere morate biti upravičeni pri prodaji svojih delnic. Zakaj toliko truda, da se odpokliče člane Sveta delavcev? Ali se sploh zavedate, kaj direktor dela z nami? Ker je prodal svoje delnice, je sedaj samo direktor, zakaj ima potem toliko pripomb na delo Sveta delavcev? Svet delavcev bo od direktorja zahteval, da se popravi plačni sistem, da se vsem, ki prejemajo nižjo plačo od minimalne, le ta dvigne za toliko, da ne bodo več prejemali doplačila. V primeru doplačila k osnovni plači so nadure opravljene brezplačno. Kar veliko plač je bilo zvišanih, pa nihče ne ve zakaj? To bodo aktivnosti Sveta delavcev v prihodnje in vztrajali bomo pri tem, da se navedeni primeri rešijo. Dobro preberite analizo poslovanja za zadnjih pet let. Za slabe plače je kriva slaba prodaja. Kdo pa vodi prodajo? Direktor podjetja. Za nedoseganje prodajnega plana pa do sedaj nihče ni odgovarjal. Tukaj pa bi lahko odločno nastopil predstavnik Sveta delavcev v Nadzornem svetu, pa se to ni zgodilo. Zato priporočamo, dobro razmislite predno se odločite za odpoklic članov Sveta delavcev. Zapomnite si, da se s tem odpovedujete vsem pravicam, ki so zapisane v ZSDU. Predlagam vam, da ne glasujete za odpoklic petih članov Sveta delavcev, člani Sveta delavcev pa vam zagotavljamo, da se bomo z vsemi močmi borili za naše pravice.
Radomlje, 14. april 2008 Nuraga Begić, predsednik Sveta delavcev
LIP RADOMLJE SVET DELAVCEV
O B V E S T I L O
Ko sem prebral zahtevek za odpoklic petih članov Sveta delavcev, sem se počutil ponižanega. Vprašal sem se, kaj so Iva Pohlin, Nurija Rekić, Jožica Ribič, Branka Puh in Božena Šalamon slabega naredili, da so si od nekaterih sodelavcev zaslužili odpoklic S funkcije člana, članice Sveta delavcev. Ker predlagatelji niso imeli razloga, da bi zahtevek argumentirali s slabim delom, so v zahtevek zapisali:
1. Da jih odpoklicujejo zaradi tega, ker smo imeli sestanek Sveta delavcev izven podjetja. Vprašam vas, kaj pa je pri tem narobe? Svet delavcev se lahko sestaja kjerkoli, zato to ne more biti razlog za odpoklic.
2. Da jih odpoklicujejo zaradi tega, ker Svet delavcev ni obveščal zaposlenih delavcev, kdaj imamo sestanek in kakšen je dnevni red. Taka zahteva ni predpisana v Poslovniku Sveta delavcev. Tako obveščanje do sedaj ni bila praksa. To ni počel Svet v prejšnjem sestavu, zato nisem videl potrebe, da bi to počel ta Svet delavcev. Če pa bi bila taka zahteva izražena, bi Svet delavcev to naredil z velikim zadovoljstvom. Sprašujem vas, dragi sodelavci, je to res argument za odpoklic petih članov, je to nedelavnost Sveta delavcev? 3. Da jih odpoklicujejo zaradi tega, ker nas sprašujejo, kje smo dobili soglasje oziroma privolitev, kako naj glasujemo na sestanku dne 3. 3. 2008. Pri tem vprašanju predlagatelji niso bili konkretni, niso imeli poguma, da bi konkretno povedali, da mislijo na razrešitev Hermana Gmajnerja. Več o tem boste lahko še prebrali. Pri delu smo se vedno držali Poslovnika, ZSDU in delovali v interesu vseh delavcev.Tekoče smo vas informirali o vseh pomembnih zadevah. Zakaj potem odpoklic? Lahko si mislim, kdo je pravi naročnik teh odpoklicev? Ne dovolimo, da se na tak neosnovan način odpokličejo predlagani člani. Vprašati se moramo, kdo bo še želel delati v Svetu delavcev na način, ki ga iz ozadja načrtuje nekdo. Sodelavci dobro premislite za koga dela Svet delavcev, komu koristi in komu je ta trenutek napoti in zakaj.
4. Da jih odpoklicujejo, ker smo izvolili za predstavnika v Nadzornem svetu zunanjega člana. To je Svet delavcev naredil v skladu z Zakonom o soupravljanju delavcev. Nastale razmere v podjetju, veliko krivic, ki se dogajajo, so nas pripeljale do tega, da smo videli edino rešitev v tem, da v Nadzorni svet imenujemo mag. Kristjana Verbiča. Predstavil se nam je in nas z argumenti, sposobnostjo in komunikativnostjo. Prepričani smo, da lahko prav on največ naredi za delavce. Če bi ugotovili, da ne daje pričakovanih rezultatov dela, ki jih pričakujemo vsi, ga bomo zamenjali. Edini razlog je, da mag. Kristjan Verbič ni po godu vodstvu družbe, saj je takoj po izvolitvi zahteval sejo Nadzornega sveta in razjasnitev razmer in domnevnih nezakonitosti. Odtlej predsednik Nazornega sveta blokira delo Nadzornega sveta in je prekinil sejo za nedoločen čas. 5. Zanimivo je, da predlagatelji niso podali zahtevka za odpoklic vseh članov Sveta. Svet je doslej in bo tudi v bodoče deloval zakonito. Vse sklepe je sprejemal s konsenzom ali z večino glasov. Delavkam in delavcem predlagam, da se nehamo deliti med seboj, kdo je za Svet in kdo je proti. Združimo naše moči za obranitev delavskih pravic. Člani Sveta delavcev smo se do sedaj maksimalno izpostavili za zaščito vaših pravic, tako bomo delali tudi v prihodnje.
ZATO PRIČAKUJEM, DA V TOREK, 15. 4. 2008 NE BOMO GLASOVALI ZA RAZREŠITEV PREDLAGANIH ČLANOV SVETA DELAVCEV.
Radomlje, 14. 4. 2008
Begić Nuraga, predsednik Sveta delavcev
/13/...scenarij odstavitve spet ni uspel:
V Lipu Radomlje poskus odstavitve sveta delavcev znova padel v vodo V Lipu Radomlje, kjer sta si v zadnjih mesecih vodstvo in svet delavcev hudo v laseh, poleg tega pa se z obtožbami o slabih namenih z družbo obkladajo še največji lastniki, so zaposleni včeraj glasovali o odstavitvi petih članov sveta delavcev. V Lipu Radomlje poskus odstavitve sveta delavcev znova padel v vodo. "Odpoklic ni uspel, zaradi česar sem vesel," je povedal predsednik sveta delavcev Nuraga Begić. Kaj več ni hotel povedati, ker da sta se z direktorjem družbe Astom Dvornikom včeraj dogovorila, da o tem medijev za zdaj ne bosta obveščala. Včerajšnje glasovanje je bilo sicer že drugo podobno v zadnjih dveh mesecih. Konec februarja so namreč potekale volitve o odstavitvi predsednika sveta Begića, a glasov za odstavitev tudi takrat ni bilo dovolj. Po Begićevih besedah, tako kot za poskusom njegove odstavitve tudi za včerajšnjim stoji Dvornik. "Imamo res tako ozaveščene delavce, da so se nekateri po osmih letih prebudili in začeli kritično ocenjevati delo sveta?" se v dopisu, ki ga je poslal prek Vseslovenskega združenja malih delničarjev, sprašuje Begić. Prepričan je, da je bil razlog za poskus odpoklica članov sveta zgolj to, da je svet pred časom iz nadzornega sveta zaradi nezadovoljstva z njegovim delom odpoklical predstavnika zaposlenih Hermana Gmajnerja in na njegov položaj imenoval predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjana Verbiča. Dvornik je očitek, da on odstavlja svet delavcev, zavrnil kot natolcevanje. Pojasnil je, da je pri poskusu odstavitve Begića sodeloval le toliko, da je zaposlenim povedal, kakšen je postopek, če z delom sveta niso zadovoljni. Za včerajšnje glasovanje pa so se zaposleni organizirali sami, je poudaril in dodal, da so bili zaposleni zgroženi, ko je svet delavcev zamenjal Gmajnerja, ne da bi se o tem najprej posvetoval z njimi. Stanovalci zaradi hrupa na državni okoljski inšpektorat Stanovalci, živeči na severni strani Lipa Radomlje, so se zaradi hrupa iz tovarne (žagalnice, drobilnika in transporta drobljencev) pred letom dni obrnili na lokalnega okoljskega inšpektorja. Družba je predložila program ukrepov, ki bi jih morala uvesti do septembra lani. A stanovalci po letu dni ugotavljajo, da se razmere niso izboljšale, zato so se v začetku februarja obrnili na državni inšpektorat za okolje in prostor, od koder pa še do danes niso dobili odgovora, je opozoril predstavnik tamkajšnjih stanovalcev Zlatko Gumilar. Direktor Asto Dvornik je pojasnil, da so septembra lani opravili meritve, ki so pokazale, da so "kazalci hrupa pred vsemi za hrup občutljivimi stanovanjskimi objekti v dovoljenih mejah". Prekoračitev za 3 decibele so ugotovili le na zahodni meji, in sicer v dnevnem in večernem času. Povedal je še, da bodo na zahodni strani podjetja zaradi hrupa iz kompresorske postaje predvidoma do konca junija izvedli zahtevnejšo sanacijo. Žagalnico, ki so jo postavili lani, so že obdali s polkrožno zvočno ogrado, motorne žage nadomestili z manj hrupnimi električnimi, drobilnik prestavili v zaprt prostor, začeli pa so postavljati tudi protihrupno ogrado na severni strani podjetja.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//312779/
/13/...situacija se ponovno po gordijevsko zapleta:
Ponoven posmeh pravni državi vodilnih v LIP Radomlje
Predsednik NS LIP Radomlje že po eni uri ponovno prekinil nadaljevanje seje(po mesecu in pol!) in z namestnikom popolnoma ohromil delovanje nadzornega organa družbe v njenih najtežjih časih.
Ogorčen predstavnik delavcev v NS, mag.Verbič, podaja izjavo:
25.04.2008
Predsednik Nadzornega sveta (NS) LIP Radomlje, d.d., Andrej Flis, je današnje nadaljevanje seje NS že po eni uri ponovno prekinil. Izkazalo se je, da sta se preostala člana Nadzornega sveta, tako predsednik kot podpredsednik, mag. Marjan Peršak, že dobro uro pred napovedanim nadaljevanjem seje sestala z direktorjem družbe, Astom Dvornikom, in po ponovni prekinitvi seje (danes) so s svojim sestankom v pisarni direktorja nadaljevali. Seja NS, v katerega sem bil izvoljen kot predstavnik delavcev, je bila prekinjena po enem mesecu in pol od začetka seje. Sklic seje NS sem zahteval neposredno po svoji izvolitvi, zaradi nujne potrebe po obravnavi akutnih razmer v družbi LIP Radomlje. Hkrati sem pripravil obsežno gradivo, vključno s sklepi, ki naj bi jih NS obravnaval in sprejemal že ob samem začetku seje, pred mesecem in pol, ali pa ob današnjem nadaljevanju. Za to sejo sem predlagal gradiva in sklepe, vezane na: poskus odpoklica članov in predsednika Sveta delavcev; postopke, povezane s prodajo sklada lastnih delnic, kjer je več kot očitno - in v tej smeri govorijo številni argumenti in dokumenti, ki so mi bili posredovani - da so bili ti postopki opravljeni protizakonito; zaskrbljujoče stanje poslovanje družbe LIP Radomlje, d.d., v letu 2007 in seveda načine, kako obstoječe stanje poskušati izboljšati, v smislu obravnave tudi strateškega načrta družbe, in številne druge odločitve, ki bi jih nujno moral obravnavati in sprejeti NS družbe. Kot že ničkolikorat doslej sem primoran ponovno opozoriti na nedopustno ravnanje, ne samo predsednika NS, ampak tudi njegovega namestnika, mag. Marjana Peršaka, saj enostavno ne opravljata tistih nalog in odgovornosti, ki bi jih kot člana NS morala opravljati. O tem zgovorno priča že dejstvo, da je bila seja prekinjena za nedoločen čas - navkljub soglasno sprejetemu sklepu ob prvem srečanju, torej pred mesecem in pol, da se seja nadaljuje najprej, ko je možno, s točnim datumom čez štiri dni. To se ni zgodilo - seja se je namreč nadaljevala šele danes, kar je v nasprotju tako s poslovnikom NS, kakor tudi z Zakonom o gospodarskih družbah. Na moje vztrajanje, naj predsednik NS vsaj navede razloge in pove, kdaj se bo seja ponovno(!) nadaljevala ni bilo odgovora. NS LIP Radomlje, d.d., je tako še vedno blokiran s strani preostalih dveh članov - predsednika NS Andreja Flisa in njegovega namestnika, mag. Marjana Peršaka. Dodatno skrb pri tem vzbuja tudi dejstvo, da je namestnik predsednika NS LIP Radomlje, mag. Marjan Peršak, tudi član Izpitne komisije pri Združenju članov nadzornih svetov (ZČNS) in je bil na nedavni letni skupščini ZČNS celo izvoljen za nadomestnega člana Častnega razsodišča tega združenja. Na takšno nedopustno prakso sem - kot edini razpravljalec na letni skupščini ZČNS - tudi opozoril in pozval k spremembi oziroma umiku takšnega predloga. Tega predloga predsedujoči žal ni dal na glasovanje(kot ločen predlog). Tako je bil mag. Marjan Peršak, direktor Inštituta za razvoj učečega se podjetja - v likvidaciji, izvoljen celo za nadomestnega člana v Častnem razsodišču ZČNS, hkrati pa že opravlja funkcijo člana Izpitne komisije ZČNS, ki podeljuje licence za člane nadzornih svetov. Po drugi strani pa isti mag. Peršak ne spoštuje Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Zakona o gospodarskih družbah, ter blokira delo Nadzornega sveta LIP Radomlje, d.d., in to v situaciji, ki je za podjetje z blizu 300 zaposlenimi in z več kot 110-letno tradicijo še kako pereča. mag. Kristjan Verbič, član NS LIP Radomlje, d.d., izvoljen kot predstavnik delavcev
/13/...seja skupščine 09.07.2008 bo znova peklensko vroča:
Mercata znova zahteva izredno revizijo poslovanja Lipa Radomlje
Na skupščini Lipa Radomlje, ki je sklicana za 9. julij, bo, glede na razširitve, ki jih je predlagal skoraj 38-odstotni delničar družbe Mercata, pestro. Mercata, ki jo vodi Marko Mencin, lastnica Lipa Radomlje pa je postala z nedavnim odkupom delnic od malih delničarjev, namreč zahteva izredno revizijo poslovanja družbe v zadnjih petih letih. "Pri poslovanju družbe Lip Radomlje z lastnimi delnicami obstaja sum, da je prišlo do oškodovanja družbe in neenakopravnega obravnavanja delničarjev, hkrati pa naj bi družba sama financirala tretje osebe pri nakupu svojih delnic ali dajala zavarovanja (poroštva) ali na druge načine pomagala pri nakupih njenih delnic," zahtevek za revizijo pojasnjuje Mercata. Zaradi domnevnih nepravilnosti pri poslovanju Lipa Radomlje Mercata med drugim predlaga, da revizor pregleda poslovanje sklada lastnih delnic družbe, poslovanje z Gorenjsko borzno posredniško družbo, nakup lastnih delnic družbe leta 2006 na podlagi leta 2002 sklenjene opcijske pogodbe, sklepanje posojilnih pogodb, poslovanje družbe z nepremičninami, poslovanje, povezano s prodajo delnic družbe v lasti Infond ID 1, in pregled vseh poslov, sklenjenih z družbama Rubicon Dizajn in Igem. Direktor Lipa Radomlje Asto Dvornik je na vprašanje, kako komentira Mencinove zahteve, odgovoril, da ozadje teh zahtev najbolje pozna Mencin sam, da pa očitane nepravilnosti nimajo nobene podlage. "Mencin dobro ve, da ni bilo nikakršnih nepravilnosti," je dejal Dvornik in dodal, da je Mercata družba, ki bi za primerno ceno prodala vsak delež. V ozadju zahtevka za revizijo naj bi tako bilo tudi izsiljevanje za višjo ceno. To je sicer že drugi poskus Mercate za uvedbo izredne revizije v Lipu Radomlje. Prvi se je izjalovil na marčni skupščini, ko so proti predlogu glasovali delničarji, povezani z Dvornikom. Večinski lastnik radomeljske družbe je družba Igem, ki ima v neposredni in posredni lasti več kot polovico delnic. Do večinskega deleža pa je prišla z odkupom Dvornikove družbe Rubicon dizajn.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/330755
/13/...odpoklic člana sveta delavcev Kristjana Verbiča že buri duhove:
Delavci "pospremili" Kristjana Verbiča iz nadzornega sveta Lipa Radomlje Ker predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič v nadzornem svetu Lipa Radomlje "ni deloval konstruktivno in ni zastopal interesov zaposlenih", ga je svet delavcev radomeljske družbe razrešil s funkcije člana nadzornega sveta, razkrivajo dokumenti, s katerimi razpolagamo na Dnevniku. Čeprav VZMD Kristjana Verbiča skoraj vsakotedensko pošilja poročila o svojem delovanju, jim v več kot štirih mesecih ni uspelo sporočiti, da je svet delavcev Lipa Radomlje Verbiča soglasno razrešil iz nadzornega sveta družbe, saj »ni deloval konstruktivno in ni zastopal interesov zaposlenih«. O tem je Verbič javnost obvestil šele po poizvedovanju Dnevnika, ko je vsem predstavnikom medijev poslal naša vprašanja in svoje odgovore. Svet delavcev je o Verbičevi razrešitvi sicer glasoval tajno, vendar so jo podprli vsi prisotni člani sveta delavcev. Za novega člana nadzornega sveta je svet delavcev imenoval Matjaža Humarja. Uradnih pojasnil o Verbičevi razrešitvi nam v zadnjih dneh ni uspelo pridobiti, direktor Lipa Radomlje Asto Dvornik pa sprememb v nadzornem svetu ni želel komentirati. Po neuradnih informacijah je eden od očitkov sveta delavcev, ki je letel na Verbiča, tudi njegova nedostopnost in nepripravljenost komunicirati z zaposlenimi, ki jih je v nadzornem svetu zastopal. Očitke Verbič označuje kot "popolnoma neresnične", naša vprašanja pa kot "tendenciozna", in zatrjuje, da se je odzival na vsa vabila sveta delavcev in nadzornega sveta. "Svet delavcev je o odpoklicu odločal po zamenjavi njegovega predsednika Nurage Begića (Begiću je prenehalo delovno razmerje v Lipu Radomlje in s tem tudi članstvo v svetu delavcev, op. p.) po precej ‘problematičnem’ postopku ter s prav takšno predzgodovino," nam je sporočil Verbič. In zakaj o svoji razrešitvi ni obvestil javnosti, če VZMD skoraj vsakotedensko pošilja sporočila o svojem delovanju? "To (razrešitev) nima nobene povezave z VZMD," nam je v telefonskem odgovoru povedal Verbič. "Ker je združenje članov nadzornih svetov (ZČNS) v obravnavi moje prijave člana nadzornega sveta Lipa Radomlje Marjana Peršaka zavzelo stališče, da je delovanje nadzornega sveta interna zadeva družbe in ni stvar javnosti, tega v tistem trenutku nisem komentiral," se je Verbič v pisnem odgovoru nekoliko popravil in dodal, da je bil tedaj "dlje časa službeno odsoten v tujini". Omenimo, da je Verbič po poizvedovanju Dnevnika naša vprašanja in svoje odgovore poslal vsem medijem. Ob tem spomnimo, da je Verbič še tik pred imenovanjem v nadzorni svet večkrat javno opozarjal na domnevne nepravilnosti pri vodenju Lipa Radomlje, oškodovanje pri prodaji lastnih delnic, tedanjima članoma nadzornega sveta Peršaku in Andreju Flisu pa je med drugim očital blokado dela nadzornega sveta. Očitki sicer sovpadajo s časom, ko je potekal boj za prevlado v lastništvu Lipa Radomlje med ljubljanskim holdingom Mercata na eni strani ter menedžerji in družbo Igem Tomaža Ročnika na drugi. Z nakupom večinskega deleža družbe Rubicon Dizajn (do prodaje v lasti nekaj deset vodilnih v Lipu Radomlje), sklada lastnih delnic, deleža nekdanjega Infond ID... je večinski lastnik postal Ročnik, ki zdaj obvladuje že več kot polovico lastništva, medtem ko ima Mercata v lasti slabih 40 odstotkov vseh delnic.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042248323Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Mar 01, 2009 10:29 pm; skupaj popravljeno 11 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zoran13
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.01. 2011, 20:16
Prispevkov: 2940
|
| Objavljeno: 18 Feb 2011 20:13 Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI: |
|
|
zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1122
Objavljeno: Pet Feb 29, 2008 10:22 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
SAJ NI RES,PA JE!
/13/...in potem nekateri še vedno trdijo, da ima možnost vsak postati borzni posrednik: 
EVAN DOOLEY, zdaj že odpuščeni borzni posrednik pri MF Global je pri trgovanju s pogodbami za dobavo pšenice trgoval z večjimi pozicijami, kot mu je bilo dovoljeno, za kar je kriva napaka v računalniškem sistemu, poroča FT. Na včeraj zelo razburkanem trgu pšenice je tako ustvaril za 141 milijonov dolarjev (94 milijonov evrov) izgube.
Med izgubami, ki so posledica nepooblaščenega trgovanja, naj bi bila ta največja v zgodovini trgovanja s kmetijskimi surovinami, čeprav se v primerjavi s skoraj pet milijard evrov, kot je finančno hišo Société Générale stal Jérôme Kerviel, zdi kot drobtinica. Delnica MF Global se je včeraj pocenila za približno 27 odstotkov.
http://www.finance.si/206161/Prekr%B9il_pooblastila_in_ustvaril_141_milijonsko_izgubo
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:10 pm; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
