Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Ned Jan 27, 2008 11:51 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 19

SAJ NI RES,PA JE !

/13/...medtem,ko male delničarje v Sloveniji množično in sramotno vsakodnevno mečejo oz.iztiskajo iz družb, pa jim bodo v Srbiji brezplačno razdelili privatizacijske delnice, saj je očitno,da je razlika tudi v njihovem vrednotenju pravic in zaščite državljana: Embarassed

Do delnic bodo upravičeni vsi polnoletni državljani, ki v procesu privatizacije doslej niso sodelovali, so po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA sporočili iz srbske agencije. Zahtevke za pridobitev delnic bo lahko vložilo približno 4.000.000 državljanov, in sicer do konca julija 2008.
Državljani bodo lahko kot mali delničarji po novem udeleženi:
- v naftni družbi NIS,
- energetski družbi ELEKTROPRIVREDA SRBIJE,
- operaterju telekomunikacij TELEKOM SRBIJA,
- letalski družbi JAT AIRWAYS,
- beograjskem letališču AERODROM NIKOLA TESLA
- farmacevtski družbi GALENIKA.

Pravico do prodaje delnic naj bi dobili šele po šestmesečnem prehodnem obdobju, dokler procesi privatizacije v vseh šestih družbah ne bi bili končani. V srbski javnosti razdelitev delnic ocenjujejo kot "volilni bonbonček". Mediji so s tem povezali tudi visoko volilno udeležbo v prvem krogu volitev prejšnjo nedeljo. Tik pred dnem volitev so se namreč pojavile govorice, da bodo dobili pravico do delnic le tisti državljani, ki bodo uveljavili volilno pravico. Sindikat v naftni družbi Nis je pred petkovim podpisom srbsko-ruske pogodbe, s katero je ruska naftna družba Gazprom kupila 51-odstotni delež Nisa, kritizirali, da bodo državljane, ki bodo dobili delnice te družbe, praktično preslepili. "Nihče več ne bo imel interesa, da bi pridobil delnice podjetja, ki je že v večinski lasti drugega lastnika," je pojasnil predsednik sindikata v Nisu Ljubiša Orbović. http://24ur.com/naslovnica/novice/gospodarstvo/20080127_3115934.php http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008012705288694 http://anubis.finance-on.net/202841/Nis_v_ve%E8inski_lasti_Rusov_energetski_sporazum_podpisan http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//295192/

/13/...tudi Slovenija bi se lahko iz tega česa naučila: Embarassed

http://www.finance.si/202999/Srbi_v_vrstah_za_brezpla%E8ne_delnice

/13/...okoli pol milijona delničarjev se je že vpisalo:
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=36632

/13/...tudi pri častljivih 108 letih delničarska vnema ne popusti: http://www.vecer.si/clanek2008021305294369

/13/...in še delni rezultati vpisa 3,7 mio malih delničarjev:
Za brezplačne delnice v Srbiji 3,7 milijona interesentov
Doslej se je 3,7 milijona Srbov vpisalo na seznam za brezplačne delnice šestih velikih podjetji. Odgovorni za privatizacijo pričakujejo, da bo končna številka presegla štiri milijone Za vpis brezplačnih delnic šestih državnih srbskih podjetij se je doslej prijavilo 3,7 milijona prebivalcev, je danes za srbsko nacionalno televizijo RTS povedal pomočnik srbskega finančnega ministra Nebojša Ćirić. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bo do skrajnega roka za vpis delnic, 31. julija, prijavilo štiri milijone interesentov. Kot poročajo srbski mediji, je Ćirić ocenil, da najverjetneje ne bo potrebno podaljšati roka za kvalifikacijo pri pridobitvi delnic šestih velikih srbskih družb. Državljani bodo lahko kot mali delničarji po novem udeleženi v naftni družbi Nis, energetski družbi Elektroprivreda Srbije, operaterju telekomunikacij Telekom Srbija, letalski družbi Jat Airways, beograjskem letališču Aerodrom Nikola Tesla ter farmacevtski družbi Galenika. Pravico do prodaje delnic naj bi dobili šele po šestmesečnem prehodnem obdobju, dokler procesi privatizacije v vseh šestih družbah ne bi bili končani. Kot je znano, je srbska agencija za privatizacijo postopek razdelitve delnic sprožila v začetku leta, do delnic pa so upravičeni vsi polnoletni državljani, ki v procesu privatizacije doslej niso sodelovali. Predvidoma naj bi jih bilo okrog štiri milijone.
http://www.finance.si/215534/Za_brezpla%E8ne_delnice_v_Srbiji_3_7_milijona_interesentov
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Sep 16, 2008 11:23 am; skupaj popravljeno 7 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Jan 29, 2008 2:19 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES,PA JE !

/13/...zgodba spominja na tiste ameriške, ko je nekdo kupil prestižnega Lincolna, pa je zraven kot tolažilno nagrado dobil tudi Zastavin Yugo, le da so sedaj na Hrvaškem posredi stanovanja in za nagrado še Toyota Yaris: Idea

Prodaja večjih stanovanj v Zagrebu se je ustavila, agencije pa ponujajo kupcem različne ugodnosti, kot so avtomobili in LCD televizorji, piše včerajšnji Večernji list. Zagrebški časnik dodaja, da so si agencije osmislile različne marketinške trike, da bi pridobile potencialne kupce, predvsem pri prodaji večjih in novih stanovanj. Večernji list navaja primer agencije Colosseum, ki je vsem kupcem, ki so kupili eno izmed stanovanj, večjih od 90 kvadratnih metrov, v urbanih vilah v elitnem severnem delu mesta podarila avtomobil Toyota yaris, vreden približno 13.000 evrov.
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008012905289237
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:03 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Jan 29, 2008 10:14 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ABANKA VIPA d.d.

/13/...včeraj se je iztekel prvi krog dokapitalizacije banke, mali delničarji pa bomo dobili možnosti šele v tretjem krogu, seveda, če bo do njega sploh prišlo: Shocked

Včeraj se je iztekel prvi krog dokapitalizacije, s katero želi Abanka Vipa dobiti 102 milijona evrov svežega kapitala. Kot je zapisano v prospektu, so lahko v prvem krogu (od predvidenih treh) sodelovali obstoječi lastniki v sorazmerju z obstoječimi lastniškimi deleži. Sava, družba za upravljanje in financiranje, ki je s 23,82-odstotnim deležem največja posamična lastnica Abanke, je včeraj sporočila, da je izkoristila prednostno pravico do vpisa 405.875 novo izdanih delnic Abanke Vipa, in po emisijski ceni 60 evrov na delnico vplačala 24,4 milijona evrov. Drugi največji delničar je Zavarovalnica Triglav (ZT), ki je prav tako sodelovala v nakupu novoizdanih delnic Abanke, saj je o tem pred dnevi njen nadzorni svet soglašal z udeležbo ZT v dokapitalizaciji Abanke. Uprava ZT pa je tudi napovedala, da želi v Abanki obdržati obstoječi lastniški delež, ki skupaj z njenim delniškim vzajemnim skladom Triglav Steber 1 znaša blizu 30 odstotkov. Tudi v Zvonu ena holdingu, ki je s 17,16 odstotka tretji največji posamični lastnik Abanke Vipa, so povedali, da so vplačali dokapitalizacijske delnice v maksimalni dovoljeni višini. Če bo v tem krogu dokapitalizacije ostalo kaj delnic, jih bo Abanka v drugem krogu ponudila v odkup vsem obstoječim lastnikom ne glede na višino njihovih lastniških deležev, šele v tretjem krogu pa jih bo, če ne bodo vse prodane, ponudila širši javnosti. A kot kažejo napovedi treh največjih lastnikov, jih je večina svoja upravičenja vplačala že v prvem krogu.
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008012905289309 http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//297034/

/13/...drugi krog dokapitalizacije ABanke Vipa d.d. ni prinesel nič presenetljivega, razen tega, da za male delničarje ni ostalo nič od možnega obljubljenega sodelovanja pri odkupu: Shocked

Abanka bo v okviru dokapitalizacije izdala 1,7 milijona novih delnic, ki jih prodaja po ceni 60 evrov. V prvem krogu dokapitalizacije, med 15. in 28. januarjem, so lahko delnice vpisali obstoječi delničarji, in sicer v sorazmerju s svojim dosedanjim deležem glede na število vseh izdanih delnic. Vplačali so 1,659.232 oz. 97,6 odstotka novoizdanih delnic banke. Tako je ostalo 40.768 delnic, ki niso bile vpisane in vplačane v prvem krogu. Te so v drugem krogu, ki se je začel in tudi končal danes, ponudili v odkup delničarjem brez posebnih omejitev.
http://www.vecer.si/clanek2008020605291983
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/297034/
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:04 pm; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Jan 29, 2008 10:28 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

MERKATA 1 - FOND INVEST d.d. - BPD Fida d.d.

/13/...kot sem že opisal svoje certifikatne privatizacijske izkušnje z Arkado 1 d.d. oz.kasneje Activo Invest d.d., sem jo v primerjavi z malimi delničarji Monete 1 dokaj dobro odnesel, saj bodo oni dobili le približno 60% vloženih sredstev ob začetku privatizacije: Twisted Evil

Mali delničarji Fond Investa - ta je nastal iz pida Mercata 1 - so namreč prejeli obvestilo, da jim bo BPD Fida za delnico plačala le 10 evrov odpravnine.

Vlagatelji, ki so leta 1995 vložili 400.000 nekdanjih tolarjev, bodo tako dobili le 700 evrov. Povedano preprosteje: premoženje se jim je v trinajstih letih zmanjšalo za skoraj 60 odstotkov, čeprav so se v istem obdobju delnice na Ljubljanski borzi v povprečju podražile kar za sedemkrat.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//295784/
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:04 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Jan 29, 2008 10:37 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

IBI KRANJ d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...še ena zgodba ogoljufanih in obubožanih malih delničarjev IBI KRANJ d.d., ki znova dokazuje, da v Sloveniji še zdaleč ne (po)znamo ali nočemo uveljaviti stališč Evropske komisije o pomenu in vlogi delničarjev, saj nas kot v posmeh vsemu, država še vedno ni vzela v bran oz.oblikovala takšne učinkovite prevzemne zakonodaje, ki bi ščitil male delničarje,da ne bi vsakodnevno izgubljali svoje vloženo zasluženo premoženje in ponos: Embarassed

˝Potem ko smo v ponedeljek opozarjali, da je Slovenska odškodninska družba (Sod) pod vodstvom direktorja Marka Pogačnika delež v kranjskem proizvajalcu žakarskih tkanin Ibi Kranj prodala pod ceno (zgolj delnice Zavarovalnice Triglav v lasti Ibija so bile po Sodovi cenitvi vredne 1,5 milijona evrov, 85-odstotni delež Ibija pa je bil prodan za tri milijone evrov), na dan prihajajo nove informacije, ki nakazujejo netransparentnost prodaje. Naši viri namreč opozarjajo, da je Pogačnik, ki je v imenu osmih lastnikov Ibija vodil prodajo, zavestno obšel prevzemno zakonodajo, zaradi česar bodo mali delničarji, ki so večinoma zaposleni v Ibiju, obtičali v družbi. Kako so mali delničarji ostali brez 33 evrov za Ibijevo delnico, ki jih je za delnico odštela Tkanina Celje? Zakon o prevzemih določa, da ta velja tudi za delniške družbe, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, če ima družba na zadnji dan predhodnega leta najmanj 250 delničarjev in več kot 4,17 milijona evrov osnovnega kapitala. Kot je razvidno iz letnega poročila Ibija za leto 2006, je imel 31. decembra 2006 517 delničarjev in 4,49 milijona evrov osnovnega kapitala, kar pomeni, da je zakon veljal tudi zanj. Pogačnik je v imenu prodajalcev z Marovtom posel sklenil 20. decembra lani, delnice pa so bile na Tkanino Celje, kot je razvidno iz KDD, preknjižene šele 3. januarja letos. Kot presečni dan za uporabo zakona o prevzemih je tako veljal 31. december 2007, ko pa Ibi ni izpolnjeval pogoja iz zakona. Lastniki Ibija so namreč na skupščini maja lani osnovni kapital zmanjšali na 1,3 milijona evrov, ker naj bi bil previsok glede na obseg poslovanja družbe. Povedano drugače, če bi bile delnice Ibija na Tkanino Celje preknjižene lani, bi ta morala objaviti prevzemno ponudbo in mali delničarji bi imeli možnost delnice prodati po 33 evrov za delnico. Zakaj Pogačnik kot predstavnik države ni zaščitil interesov malih delničarjev, včeraj na Sodu nismo uspeli izvedeti. Ob tem velja spomniti, da je država nujnost sprejetja nove prevzemne zakonodaje utemeljevala prav z zaščito malih delničarjev. Marovt Ibi že preprodal Tkanina Celje je že v treh tednih po preknjižbi delnic na njen račun delež prodala družbi Smark, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem, njena lastnica in direktorica pa je Alenka Verlič. Boštjan Marovt je dejal, da so družbo prodali, ker so ugotovili, da poslovanje Ibija ni bleščeče. "Ibi ima 200.000 evrov izgube na mesec," je dejal. Glede na to, da je Ibi leta 2006 zabeležil 2,2 milijona evrov izgube iz poslovanja, za letos pa je po podatkih Ajpesa načrtuje več kot 6 milijonov evrov, je težko razumeti, kako to, da Marovt "bleščečega" poslovanja družbe ni opazil pred nakupom. Poleg tega je še tik po nakupu zagotavljal, da ni razlogov, zakaj Ibi ne bi mogel poslovati dobro, kot to velja za konkurenčne družbe. S kakšnim dobičkom je Marolt družbo prodal naprej, ni znano.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//295809/
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//295318/

/13/...negotovost povezuje male delničarje tudi s sindikati in svetom delavcem ter VZMD, saj ostaja dejstvo, da delijo skupno usodo v podjetju:

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//297314/

/13/...in igrice se nadaljujejo: Embarassed

Boštjan Marovt, ki je prek Tkanine Celje pred časom za dobre tri milijone evrov kupil 85-odstotni delež Ibija Kranj - med prodajalci je bil tudi SOD - je družbo s prodajo Smarku prodal prijateljski družbi. Smark namreč domuje na enakem naslovu v Kranju kot družba P33, ki je prek družbe Max-rent v skoraj 30-odstotni Marovtovi lasti, družbi pa si očitno delita tudi elektronsko pošto. Ko smo namreč pred časom skušali poklicati lastnico Smarka Alenko Verlič, so nas z morebitnimi vprašanji za Verličevo napotili na elektronsko pošto družbe P33, vendar odgovorov še nismo dobili. Ob tem velja spomniti, da se je P33, za katerim naj bi stal menedžment Palome, zanimal tudi za nakup Palome. Smark je več kot 22-odstotni lastnik družbe P33, v Tkanini Celje, ki je po podatkih GVIN v več kot 99-odstotni lasti Marovtovega Max-renta, pa ima minimalni, 0,3-odstotni delež. Marovta že nekaj časa skušamo priklicati, da bi pojasnil, zakaj je kranjski Ibi prodal družbo Smark, a neuspešno. Preprodajo Ibija Smarku bo pregledal tudi Sod, ki ga vodi direktor Marko Pogačnik. V kupoprodajni pogodbi, ki jo je osem prodajalcev Ibija sklenilo s Tkanino Celje, je namreč tudi klavzula, po kateri mora Tkanina, če bi Ibi v 24 mesecih prodala naprej z dobičkom, razliko do kupnine nakazati prodajalcem. Po kakšni ceni je Marovt Ibi prodal Smarku, ni znano, verjetno pa jo je prodal tako, da je pri tem ustvaril navidezno majhen dobiček.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/298058/

/13/...nadzorniki so po hitrem postopku zamenjali direktorja Matjaža Božiča:

Novi lastniki Ibija Kranj so na včerajšnji skupščini imenovali nov nadzorni svet, ki je na svoji prvi seji že razrešil dosedanjega predsednika uprave Matjaža Božiča. Zaposleni pa spet niso dobili odgovora na vprašanji, kaj se dogaja z lastništvom podjetja in kakšna bo prihodnost družbe. Mali delničarji, ki imajo v lasti 15 odstotkov delnic, na skupščino po besedah zastopnice delničarjev Ane Mubi sploh niso bili vabljeni. Vse sklepe o sestavi novega nadzornega sveta in zmanjšanju števila nadzornikov so sprejeli novi lastniki - družba Smark oziroma njihov pooblaščenec Boštjan Marovt. Marovt je sicer prek Max-renta tudi lastnik Tkanine Celje, ki je kmalu po nakupu 85-odstotnega deleža Ibija konec minulega leta delež prodala naprej podjetju Smark. "Marovt se nam je le sarkastično smejal in nam ni odgovarjal," je poudarila Mubijeva. Pojasnila je, da so napovedali izpodbojno tožbo na sprejete sklepe. Na skupščini, ki jo je sklicala Tkanina, čeprav naj ta ne bi bila več lastnica Ibija, so imenovali nov nadzorni svet.
Na mesto Izidorja Jermana, Irme Frelih, Mirjane Koporičić Veljić in Igorja Pečka, ki so podali odstopne izjave, so bili kot predstavniki delničarjev imenovani Matjaž Kozelj, Marko Laznik, Gregor Pajić in Nada Radetić. Nadzorniki so se nato sestali na ustanovni seji, na kateri so za novega predsednika izbrali Pajića in sprejeli odstopno izjavo predsednika uprave Ibija Matjaža Božiča. Pojasnil je, da je po dogovoru z novimi lastniki odstopil sporazumno, saj Smark noče več delati z obstoječo upravo. Božič v podjetju ostaja še mesec dni do izvedbe primopredaje. "Vse se je zgodilo tako nenadoma, jaz sem v tem podjetju želel narediti več," je še poudaril. "Sindikat ni nikdar imel težav z direktorjem. Če bi Božiča razrešili, bi bilo to še slabše, ker ne vemo, kaj lahko to še prinese," je že pred sejo nadzornega sveta povedala predsednica sindikata v Ibiju Marija Petrovčič. Pojasnila je, da so zaradi nejasnosti v lastništvu in o tem, kaj se bo z družbo zgodilo, razmere zelo slabe. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//299369/

/13/...VZMD je dosegel še en uspeh pri izplačilu 198 malih delničarjev in sicer po 35EUR na delnico:

Združeni mali delničarji IBI-ja uspešno do denarja pred likvidacijo Kljub oviranju delovanja malih delničarjev IBI-ja pri VZMD s strani znane gorenjske borzno posredniške hiše, je bilo 198 malih delničarjev uspešnih, saj so odprodali 12,49 % osnovnega kapitala po 35,00 evrov neto na delnico. - 24.06.2008 Mali delničarji IBI-ja smo za prodajo družbe izvedeli iz časopisa Finance.
Konec oktobra 2007 je bil objavljen razpis za prodajo s strani osmih prodajalcev:
1.- NFD Holding d.d. Ljubljana - 20.426 delnic - 18,99%lastništva
2.- KD kapital - 18.394 delnic - 17,10%
3.- SOD, Slovenska odškodninska družbe - 17.767 delnic - 16,52%
4.- Pondera (bivši lastnik ga. Božič) - 8.287 delnic - 7,70%
5.- GBD v svojem imenu 6.183 in imenu strank 12.434 delnic oziroma skupaj - 18.617 delnic - 17,31%
6.- Tatjana Taney (bivša lastnica ga. Božič) - 5.100 delnic - 4,74%
7.- Adriatic Slovenica - 2.169 delnic - 2,02%
8.- D.S.U d.o.o. Ljubljana - D.S.U d.o.o. Ljubljana - 740 delnic - 0,69%
9.- IBI lastne delnice - 98 delnic - 0,09%
1 do 9 - skupaj delnic
1 do 9: 91.598 delnic - 85,15%
10 - 405 do 415 malih delničarjev - 15.978 delnic - 14,85%
vseh delnic družbe - 107.576 delnic - 100% lastništva
Torej, skupno 91.500 navadnih imenskih delnic, kar je predstavljalo 85,05 % osnovnega kapitala družbe. Finance navajajo, da je bila neuradno izklicna cena IBI-ja 25 milijonov EUR. Dražbe, dne 14. decembra 2007, so se udeležili le kupci, ki so predložili bančno garancijo v višini petine ponujene cene, kar je pomenilo 3 milijone EUR, torej je bila kupnina najmanj 15 milijonov EUR. Družba IBI je imela v bilanci leta 2006 21,7 milijona EUR sredstev in dobrih 17 milijonov evrov kapitala. IBI, ki je zaradi recesije in slabega managementa delal z izgubo, je leto 2006 zaključil s 300.000 evri dobička, ker je izgubo pokril s prodajo 7.861 delnic Gorenjske banke. Sredstva družbe IBI predstavljajo med drugim:
* cca. 45.000 m2 zemljišča (vrednost od 8 do 9 milijonov EUR);
* 16 stanovanj v Kranju;
* 2 počitniška apartmaja v Barbarigi in kar
* za poldrugi milijon evrov delnic Zavarovalnice Triglav.
IBI je bil torej prodan za okoli 3 milijone evrov kupcu TKANINA Celje, d.d. g. Boštjanu Marovtu, ki pa je delnice v register KDD, d.d., vpisal šele dne 3. januarja 2008, z namenom, da se izogne prevzemni ponudbi za ostale male delničarje. Po mesecu dni je podjetje preprodal prijateljski firmi SMARK, d.o.o., z lastnico Alenko Verlič (v AJPESU z minus kapitalom in brez zaposlenih delavcev). Prav zato smo se mali delničarji samoiniciativno - na skupščino delničarjev namreč nismo bili vabljeni - prijavili na Skupščino delničarjev družbe, ki je bila 15. februarja 2008. Skupščino je vodil g. Marovt, kot pooblaščenec SMARK d.o.o. Na skupščini malih delničarjev od g. Marovta nismo dobili nikakršnih odgovorov, niti ne pojasnila, kaj namerava novi lastnik storiti z IBI-jem. Dobili smo sarkastičen smeh in pojasnilo, da je on le pooblaščenec in da »ne ve, kaj namerava storiti Smark.« Zato smo mali delničarji napovedali in tudi vložili izpodbojno tožbo.
V slovenski ustavi je v 2. členu zapisano, da smo pravna in socialna država, zato smo za svoje nestrinjanje poslali pobudo za revizijo postopka o zakonitosti in smotrnosti prodaje družbe IBI, d.d. Kranj, naslednjim uradnim službam: Računskemu sodišču v Ljubljani; Agenciji za vrednostne papirje; Ministrstvu za gospodarstvo, g. minister Vizjak Ministrstvu za gospodarstvo, Uradu za varstvo konkurence. Ugotovili smo, da »nihče ni pristojen, da te zadeve rešuje, in da se nikogar nič ne tiče«, nato pa prosili za pravno pomoč in jo tudi dobili pri Vseslovenskemu združenju malih delničarjev – VZMD Ljubljana. GDB, d.d., je v tem času spremenil vrednost delnice s 15 na 33 evrov za delnico. Mali delničarji IBI-ja smo se tako sočasno pridružili Sporazumu pri VZMD, s katerim skupno predlagamo pretežnemu lastniku odkup naših delnic po pravični ceni, saj smo IBI ustvarili na poštenih temeljih, z odrekanjem dobičkov v namen posodabljanja, s težnjo k boljši prihodnosti, z delom, s prostovoljnim delom (vsak upokojenec je imel v času gradnje industrijskega obrata od 500 do 2000 prostovoljnih ur letno). Bili smo »gazela« tekstilne industrije SFRJ, s 96 % konvertibilnega izvoza v vse evropske države in ZDA, izkazali smo se tudi v samostojni Sloveniji. Zatorej obžalujemo izničenje blagovne znamke ter kapitala znanja v slovenski tekstilni industriji, še zlasti pa se ne strinjamo z nepoštenostim odnosom do delovnih ljudi. SOD in KAD, ki sta po našem mnenju grobarja slovenskih firm, namesto, da bi ohranjala delovna mesta ter odpirala nova, skrbita le za ničnost in prodajo zemljišč, država pa ju - kot vidimo - pri tem podpira.
Mali delničarji IBI-ja, d.d. smo bili torej izigrani na dveh področjih: po eni strani z neprimernostjo ponujene cene za delnico (15 EUR namesto 33 EUR in nazadnje na 20 EUR – ponudnik GBD, d.d.), po drugi strani, pa o prodaji podjetja sploh nismo bili obveščeni in nismo dobili ponudbe o možnosti prodaje svojih delnic (pod enakimi pogoji, kot so bili navedeni ob prodaji večinskega paketa). Po dolgotrajnih naporih je le prišlo do srečanja z lastniki SMARK, d.o.o., in VZMD je uspešno izpogajal vključitev delničarjev IBI v Pogodbo o posredovanju in v pristop k delničarskemu sporazumu pri VZMD. Nepovezani mali delničarji nimajo nobene moči pri odločitvah večinskega lastnika, zato je nujno, da se povežejo.
Do sedaj se je na poziv VZMD odzvalo 201 malih delničarjev (od skupnih 343), ki imajo v skupni lasti 7.321 delnic, kar pomeni 6,81 % osnovnega kapitala. Zadnji dan za sklenitev sporazuma se je pridružil še največji mali delničar s 6.107 delnicami, kar predstavlja 5,68 % osnovnega kapitala. Ker zastavljene cene ni bilo moč doseči, je VZMD pred sprejemom odločitve sklical predstavnike Sekcije IBI pri VZMD in jim povedal, da je možno doseči 35,00 EUR na delnico in da vse druge stroške plača večinski delničar. Po polemični razpravi so bili vsi predstavniki delničarjev IBI pri VZMD mnenja, da je to kompromisna rešitev, ki je glede na dane okoliščine (negotova usoda podjetja, izgube, odpuščanje …), edina možna, in so jo v sprejem ponudili tudi vsem ostalim. Tako je VZMD poslal aneks h kateremu so pristopili skoraj vsi delničarji (198 od 200), ki so bili tudi predhodno podpisniki pogodbe in predvidoma bo v torek, 24. junija 2008, preknjižena še zadnja delnica iz paketa na novega lastnika. S tem so se rešili negotovosti likvidacije, v kateri so se znašli preostali delničarji IBI, d.d., (140 delničarjev, ki imajo 1.274 delnic oz. 1,18 % osnovnega kapitala), ki k sporazumu niso pristopili, in bodo morda poplačani šele po poplačilu vseh dolgov, saj gre za redno likvidacijo. Predstavniki sekcije in vsi pristopniki k sporazumu so mnenja, da brez pomoči VZMD ne bi dosegli cene 35,00 EUR neto na delnico, kar je v realnosti cca 15 % več kot so dobili ostali delničarji, ki so morali stroške plačevati sami.
http://www.mali-delnicarji.si/?news=260&lang=slo

/13/...začetek postopka likvidacije,bo prinesel pred zaposlene, kljub obljubam izplačila odpravnin, nove stresne trenutke in skrb za obstoj mnogih družin, ki se bodo ne po svoji krivdi znašle pred novimi socialnimi stiskami: Embarassed

Ibi Kranj v postopek likvidacije Skupščina družbe Ibi Kranj naj bi potrdila predlagano redno likvidacijo družbe. Likvidacijski upravitelj naj bi postal sedanji direktor družbe Anton Ahac. Upniki lahko svoje terjatve prijavijo najkasneje v 30 dneh od objave sklepov skupščine. Delničarji so potrdili sklep, s katerim ugotavljajo, da "ni nikakršne možnosti, da bi družba z dejavnostjo, ki jo opravlja, glede na razmere na trgu in v družbi ter glede na pretekle obveznosti poslovala s pozitivnim rezultatom". Zaposleni so do prihodnjega tedna na kolektivnem dopustu Zaposleni - trenutno jih je 122, za ostale pa ali teče odpovedni rok ali pa so družbo že zapustili - so do prihodnjega tedna na kolektivnem dopustu. Kot je povedala sindikalna predstavnica v podjetju Marija Petrovčič, jih o odločitvah niso obvestili, tako da zaenkrat ne vedo, kako dolgo bodo še delali. Upravičeni so do odpravnine Zaposleni so v postopku redne likvidacije sicer upravičeni do odpravnine. Po zakonu o gospodarskih družbah je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je ali bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. In sicer v višini petine omenjene osnove, če je v podjetju zaposlen od enega do petih let, v višini četrtine osnove, če je zaposlen od pet do 15 let, in v višini tretjine osnove če je zaposlen več kot 15 let tretjino osnove. Dobili bodo vse, kar jim pripada Ahac je pred časom zatrdil, da je premoženja za poplačilo upnikov dovolj in da bodo zaposleni dobili vse, kar jim pripada. Danes po skupščini za pojasnila ni bil dosegljiv. Glede na sklep skupščine naj bi se začetna likvidacijska bilanca sestavila s 1. avgustom letos.
http://www.siol.net/gospodarstvo/2008/08/ibi_kranj_v_postopek_likvidacije.aspx
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Nov 17, 2008 6:34 pm; skupaj popravljeno 11 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sre Jan 30, 2008 3:31 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES,PA JE !

/13/...skoraj neverjetna je zgodba sedemnajst letne ASHLEY QUALS, ki ima sedaj svojo spletno stran Whateverlife.com , ki si je pred tremi leti sposodila 8 dolarjev od svoje mame Linde , sedaj pa zaslužila 1 milijon dolarjev z grafičnim dizajnom, ki ga je vzljubila že kot mala deklica. Risala je za prijatelje na MySpaceu, kar je obogatila s svojimi idejami. Njeno spletno stran dnevno obišče milijon ljudi, kar je privleklo tudi oglaševalce, na katerih vse več zasluži.
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=36419
http://whateverlife.com/
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:04 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Jan 31, 2008 2:53 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ZLATI V

PRIZNANJA NAJBOLJŠIM VZAJEMNIM SKLADOM ZA LETO 2007

/13/...znani so rezultati podelitve priznanj najboljšim vzajemnim skladom v Sloveniji, ki jih revija Kapital podeljuje že 4.zapored: Laughing

30. januar 2008 – Izbor Zlati V 2007 predstavlja nov razvojni korak v smislu kakovosti izbora in bližanje mednarodno poznanim metodologijam za izbor. Tokrat smo posodobili metodiko primerjalnega dela kriterijev izbora. Daljša kot je zgodovina vzajemnih skladov v Sloveniji, bolj točne in znanstvene utemeljene metodike lahko uporabljamo pri izboru. Letos smo tako prvič v izbornem izračunu upoštevali ob donosnosti tudi primerjalni indeks (benchmark). Izbor je narejen na osnovi izbornih kategorij in informacijskega koeficienta, izveden pa v dveh časovnih kategorijah, za obdobje enega in obdobje petih let (več o kriterijih lahko preberete na spletni strani http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=5190). http://www.revijakapital.com/kapital/kapitalovobjektiv.php?idclanka=5275

Končni rezultati izbora Zlati V 2008 so:
* SGAM FUNDS - MONEY MARKET EURO A (upravljalec sklada Societe Generale Asset Management)

Najboljši vzajemni sklad leta 2007 v kategoriji: eno leto - denarni
* PUBLIKUM BOND (upravljalec sklada Publikum PDU)

Najboljši vzajemni sklad leta 2007 v kategoriji: eno leto - obvezniški
* TRIGLAV BALKAN (upravljalec sklada Triglav DZU)

Najboljši vzajemni sklad leta 2007 v kategoriji: eno leto – delniški balkanski
* ABANČNA DZU EVROPA VIPA INVEST (upravljalec sklada Abančna DZU)

Najboljši vzajemni sklad leta 2007 v kategoriji: eno leto – delniški pretežno Slovenija
* MP-GLOBAL.SI (upravljalec sklada Medvešek Pušnik DZU)

Najboljši vzajemni sklad leta 2007 v kategoriji: eno leto – delniški globalni
* INFOND EUROPA (upravljalec sklada KBM Infond)

Najboljši vzajemni sklad leta 2007 v kategoriji: eno leto – delniški Evropa
* PRIMUS (upravljalec sklada Publikum PDU)

Najboljši vzajemni sklad leta 2007 v kategoriji: eno leto – mešani pretežno Slovenija
* NLB KOMBINIRANI SKLAD NOVE EVROPE (upravljalec sklada NLB Skladi)

Najboljši vzajemni sklad leta 2007 v kategoriji: eno leto – mešani mednarodni
* PS PIKA (upravljalec sklada Primorski skladi) Najboljši vzajemni sklad leta 2007 v kategoriji: pet let – obvezniški
* MODRA KOMBINACIJA (upravljalec sklada Ilirika DZU)

Najboljši vzajemni sklad leta 2007 v kategoriji: pet let – mešani pretežno Slovenija
* PROBANKA ALFA (upravljalec sklada Probanka upravljanje)

Najboljši vzajemni sklad leta 2007 v kategoriji: pet let – mešani mednarodni Pričujoče zaključno poročilo je izdelano na podlagi s strani strokovne izborne komisije vnaprej usklajenih meril in kriterijev za izbor, izdelanih izračunov, ter rezultatov izbora, ki so jih preverili in potrdili člani strokovne izborne komisije. Letošnjo strokovno komisijo izbora so sestavljali:
· dr. Jan Žan Oplotnik, docent, EPF Univerza v Mariboru
· dr. Aleksandra Gregorič, docentka, EF Univerza v Ljubljani
· dr. Dušan Zbašnik, izredni profesor, EPF Univerza v Mariboru
· mag. Katja Božič, Ministrstvo za finance
· mag. Dušan Pšeničnik, Ministrstvo za gospodarstvo
· Matej Tomažin, Alfa-Invest DZU, Zagreb
· Jan Koradin, Ilirika BPH
· dr. France Križanič, Ekonomski inštitut Pravne fakultete v Ljubljani
· mag. Samo Lubej, Finančni center d.o.o.
http://www.revijakapital.com/kapital/novice.php?novica=7450
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:04 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Feb 01, 2008 12:03 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NALOŽBENA GARANTIRANA ZAVAROVANJA - A JE TO RES !

/13/...tudi na tem mestu je bilo že nekajkrat opozorjeno na odvisnost naših upravljalcev pri bančnozavarovalniških produktih, ki so povezani z banko DEUTSCHE BANK AG.Ta namreč garantira za zavarovalno vsoto pri teh produktih, po pretečenem obdobju police,npr.10 letih,torej, da dobimo najmanj toliko glavnice, kot smo vložili v tem obdobju sredstev. Kaže,da ob zadnjih dogodkih hipotekarne krize v svetu,temu ni tako in da je krivda tudi našega upravljalca oz.zavarovalnice, za prevelika tveganja oz.odvisnost od samo ene banke, kar seveda lahko udari po žepu zavarovance, še bolj pa tvegajo zaupanje, same zavarovalnice:

Še v letnem poročilu za leto 2006 so se v Zavarovalnici Triglav pohvalili, da je bila visoka rast premij med drugim tudi posledica uspešne prodaje njihovega enkratnega življenjskega zavarovanja z jamstvom glavnice BRIC 2. Danes vlagatelji spoznavajo, da gre za zgrešeno naložbo, pri kateri so izgubili že več kot 12 odstotkov svojega prvotno vloženega denarja. Dodatne dvome o upravljanju zbuja pregled donosnosti naložb, ki jih zajema BRIC 2. Vsi štirje skladi, v katere BRIC 2 vlaga svoja sredstva, so namreč od konca vpisnega obdobja donosni. Še najslabše donose je imel DWS Russia, katerega vrednost točke se v letu dni praktično ni spremenila, medtem ko je bila rast pri ABN Amro Latin Amerika okoli 20-odstotna, pri ABN Amro China okoli 40-odstotna, rast ABN Amro Indija pa je celo presegla 60 odstotkov. Povedano preprosteje: če bi vlagatelj namesto v BRIC 2 vložil denar v omenjene sklade, bi imel namesto osminskega padca okoli 30-odstotno rast. To priznava tudi izvršilni direktor za osebna zavarovanja v Zavarovalnici Triglav Tadej Čoroli, vendar kljub temu vztraja pri tem, da ne gre za slabo upravljanje BRIC 2. Pojasnjuje, do razlike nastajajo zato, ker upravitelj BRIC 2 - v tem primeru Deutsche bank - ves čas prilagaja sestavo portfelja, tako da bodo vlagatelji po preteku desetih let dobili najmanj zajamčeno glavnico. Poleg tega je pri BRIC 2 zajeto tudi zavarovanje v primeru smrti.
"Ali lahko kdo zagotovi, da bodo ti skladi po desetih letih še vedno donosnejši od BRIC 2?" še pravi Čoroli ter zagotavlja, da bodo vlagatelji ob zapadlosti dobili najmanj zajamčeno glavnico. Po naših informacijah so vlagatelji v Triglavova naložbena zavarovanja največji del denarja vložili prav v BRIC 2, vendar nam natančne višine v Zavarovalnici Triglav niso razkrili. Povedali so le, da je bilo v BRIC 2 vplačanih za več kot deset milijonov evrov. Naši viri opozarjajo, da razlika med vrednostjo točke BRIC 2 in njenih naložb ni edina anomalija, ki se pojavlja pri tem naložbenem zavarovanju. "Čeprav se je vpisno obdobje končalo konec marca lani, se je vrednost točke začela izračunavati šele kasneje," je povedal sogovornik, ki je želel ostati neimenovan. "Prva sprememba vrednosti enote premoženja BRIC 2 je bila objavljena 14. aprila," priznava Čoroli, v Triglavu pa zatrjujejo, da se v skladu s splošnimi pogoji vplačana premija preračuna v enote premoženja na peti delovni dan od vplačila zavarovalne premije. To pomeni, da so izhodiščne vrednosti pri BRIC 2 določili 7. aprila, vrednost enote premoženja pa, kot trdijo v Triglavu, objavljajo enkrat na teden. Toda na njihovi spletni strani se zadnji podatki za enkratni naložbeni zavarovanji KOMET in BIK nanašajo na stanje 18. januarja, torej pred skoraj dvema tednoma. V vmesnem obdobju je prišlo do večje korekcije na vseh svetovnih trgih kapitala, kar je potencirano vplivalo tudi na vrednost enote premoženja obeh omenjenih zavarovanj. Iz odgovorov, ki so nam jih poslali iz Triglava, je namreč razvidno, da je imel BIK v tem obdobju investiranih v sklade 165 odstotkov sredstev, medtem ko je imel KOMET investiranih kar 200 odstotkov sredstev. To pomeni, da se je v primeru 10-odstotnega padca naložb vrednost enote premoženja BIK znižala za 16,5 odstotka, v primeru zavarovanja KOMET pa kar za 20 odstotkov. In kako je to mogoče? Zavarovalnica Triglav pri enkratnih naložbenih zavarovanjih sodeluje z nekaterimi tujimi bankami, ki v primeru rasti na delniških trgih investirajo v sklade celo do 200 odstotkov sredstev. Povedano drugače: banka, s katero sodeluje Triglav, lahko po presoji investira v sklade lastna sredstva, kar potencira dobičke, vendar hkrati tudi izgube, kot je bilo v tem primeru.¸

**Pred korekcijo v delnicah, nato v obveznicah

"Vrednost enote premoženja BRIC 2 je rasla s hitrostjo obvezniških skladov, pada pa s potencirano hitrostjo delniških skladov," nam je potožil eden izmed vlagateljev. V Zavarovalnici Triglav mu odgovarjajo, da se zaradi varovanja glavnice udeležba v delniških naložbah po korekciji lahko zmanjša. "Če participacija pade na nizko raven, je zato udeležba ob morebitnem kasnejšem popravku na delniških trgih posledično nizka, rast vrednosti enote premoženja pa upočasnjena," pravijo v Triglavu. Dodajajo še, da je oportunitetni strošek garancije najbolje viden pri produktu BRIC 2. "Zaradi korekcije maja 2006 se je participacija močno znižala, tako da je bil dobršen del kasnejše rasti delniških trgov izgubljen," pojasnjujejo.

***V prvem letu ni odkupa In če bi si nezadovoljni vlagatelj želel po nekaj mesecih izstopiti iz naložbe oziroma bi se znašel v finančni stiski in bi nujno potreboval denar? "V prvem letu vlagatelji pod nikakršnim pogojem ne morejo zahtevati odkupa," nam je odgovoril Čoroli in dodal, da so bili vlagatelji s tem seznanjeni že ob vstopu v posamezno enkratno naložbeno zavarovanje. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//296323/

/13/...v pričujoči tabeli si lahko ogledamo tudi gibanje vrednosti enote premoženja od začetka veljavnosti zavarovalnega produkta AZIJA GARANT s 01.01.2006 za desetletno obdobje do konca veljavnosti s 01.01.2016:

FONDPOLICA AZIJA GARANT je življenjsko zavarovanje z vlaganji v indeks šestih delniških hedge skladov (dbX-Equity Select Asia Index) in z zajamčenim izplačilom ob doživetju. Izplačilo v višini 100% čiste premije ob izteku zavarovanja garantira Deutsche Bank AG, ki je prisotna v več kot 73-ih državah po svetu. Bonitetna hiša Standard & Poor's ocenjuje Deutsche Bank z AA-, Moody's z Aa3 ter Fitch Ratings z AA-. Več o Deutsche Bank AG na http://www.db.com.
Začetna VEP - 100
10.11.2008 - 77,10
http://www.kd-zivljenje.si/sl/inside.cp2?uid=DA3C2191-2A66-CB6F-97DF-2BF99CCE5532&linkid=mutualFund

/13/...v pričujoči tabeli si lahko ogledamo tudi graf in gibanje vrednosti enote premoženja od začetka veljavnosti zavarovalnega produkta AZIJA GARANT PLUS, s 01.06.2007 do konca veljavnosti s 01.06.2017 ,ki vsebuje še poleg zgoraj naštetih tudi še dva hedge sklada:

Začetna VEP : 100
10.11.2008 - 66,28

FONDPOLICA AZIJA GARANT PLUS je življenjsko zavarovanje z vlaganji v delniške hedge in vzajemne sklade z zajamčenim izplačilom ob doživetju. Izplačilo v višini 100% čiste premije ob izteku zavarovanja garantira Deutsche Bank AG.
http://www.kd-zivljenje.si/sl/inside.cp2?uid=8A14DB04-BBC3-8F5A-9158-0D855BCBC601&linkid=mutualFund

/13/...da so se zadeve zaradi negativne donosnosti začele komplicirati,nam pove tudi spodnji podatek, da se bodo morali nekateri zagovarjati zaradi situacije pri garantiranih naložbenih zavarovanjih:

"Uprava Zavarovalnice Triglav bo morala na naslednji seji nadzornega sveta pojasniti določene stvari okoli naložbenih zavarovanj. S podrobnostmi sicer še nisem seznanjen, tako da ne vem, ali je padec enot premoženja naložbenih zavarovanj Triglava posledica korekcije na svetovnih trgih ali česa drugega," nam je povedal predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav Damjan Mihevc. Kot smo minuli teden razkrili v Dnevniku, je večina naložbenih zavarovanj Zavarovalnice Triglav globoko v rdečih številkah, čeprav so skladi, v katere vlagajo, v istem obdobju zabeležili rekordne rasti. Tako so vsi skladi, v katere sredstva vlaga naložbeno zavarovanje BRIC 2, v zadnjih dveh letih zabeležili donose, ki celo presegajo 50 odstotkov, vrednost enote premoženja pri BRIC 2 pa se je v tem obdobju znižala za več kot desetino. Z BRIC 2 upravlja Deutsche bank in ne Zavarovalnica Triglav, vendar del odgovornosti leži tudi na njeni upravi, ki je svojim zavarovancem sploh ponudila ta produkt. Glede na to, da so vsi skladi, v katere nalaga BRIC 2, zabeležili visoko rast, se zastavlja vprašanje, kako je mogoče, da je bil v tem obdobju BRIC 2 nedonosen. Izvršilni direktor za osebna zavarovanja v Triglavu Tadej Čoroli nam je že minuli teden zatrdil, da ne gre za slabo upravljanje, in pojasnil, da razlike nastajajo zato, ker upravitelj BRIC 2 ves čas prilagaja sestavo portfelja, tako da bodo vlagatelji po preteku desetih let dobili najmanj zajamčeno glavnico. Poleg tega je pri BRIC 2 zajeto tudi zavarovanje v primeru smrti. "Glede na to, da takšno stanje traja že dve leti, bi na Triglavu morali ugotoviti, da dosedanji način upravljanja ne deluje," se je jezno izrazil eden izmed zavarovancev Triglava ter dodal: "Zavarovanci niti ne vemo, kaj se z našim premoženjem dogaja, saj transparentnosti praktično ni." Kot še pravi ena izmed zavarovank, ki se je obrnila na nas, se je že konec poletja s podrobnimi vprašanji glede BRIC 2 obrnila na Triglav, vendar je namesto odgovorov na svoja vprašanja dobila le splošna pojasnila. Kljub slabim donosom dosedanjih naložbenih zavarovanj ima uprava Triglava na čelu z Andrejem Kocičem tudi za letos visoke načrte z omenjenimi produkti, trdi eden izmed Triglavovih zastopnikov, ki je želel ostati neimenovan: "Na zavarovalne zastopnike se izvajajo pritiski, naj prodamo čim več naložbenih zavarovanj, vendar nam to onemogočajo slabi donosi. Naše delo temelji na zaupanju med nami ter stranko, in če jo bomo razočarali danes, je jutri ne bomo imeli več." Pri tem je navedel primer Adriatica Slovenice, ki ima produkt, ki je podoben BRIC 2, vendar vrednost enote premoženja pri njem ne niha tako močno, vrednost enote premoženja pa se je le nekajkrat spustila pod 100 odstotkov, medtem ko je BRIC 2 praktično ves čas na izgubi. Po razkritju Triglav objavil vrednosti enot premoženja Po razkritju v Dnevniku, da Zavarovalnica Triglav skoraj dva tedna ni objavila vrednosti enote premoženja pri produktih KOMET in BIK, so v petek na spletnih straneh le osvežili podatke o donosnostih njihovih naložbenih zavarovanj. Še 18. januarja je KOMET na letni ravni beležil 4,1-odstotno rast enote premoženja, danes ima izgubo v višini 8,4 odstotka. Vlagatelji, ki so svoje premoženje vložili v BIK, so se 18. januarja lahko "pohvalili" s 13,8-odstotnim donosom od uveljavitve, danes jim je donos splahnel na 3,5 odstotka. Del padca gre sicer pripisati nedavni korekciji na svetovnih trgih kapitala, vendar padec ne bi bil tako velik, če Commerzbank, s katero Triglav sodeluje pri BIK in KOMET, v tem času v sklade ne bi vložila več sredstev, kot so jih vlagatelji sploh vplačali. Povedano preprosteje: banka, s katero pri posameznem naložbenem zavarovanju sodeluje Triglav, lahko po presoji vlaga v sklade lastna sredstva, kar potencira morebitne dobičke, in, kot je bilo v tem primeru, izgubo.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/296720/

/13/...če zraven primešamo še nepremičnino:

Informativen izračun za hipotekarni kredit za obdobje 20 let.
Znesek kredita: 100.000,- EUR
Doba najema kredita: 20 let
Obrestna mera: enomesečni CHF-LIBOR + 2,40% = 4,49%
Doba za odplačilo: 240 mesecev
*Opcija A (klasičen hipotekarni kredit)
Mesečni obrok (obresti + glavnica) 723,- EUR
Znesek poplačila skupaj 173.568,- EUR
*Opcija B (mesečno varčevanje v skladu)
Odplačilo obresti 374,- EUR
Mesečno vplačilo v sklad 316,- EUR
Mesečni obrok 690,- EUR

*Vrednost premoženja v skladu po 20 letih (po odplačilu kredita):
5% letni donos: 25.386,- EUR
7% letni donos: 58.416,- EUR
10% letni donos: 127.529,- EUR
12% letni donos: 191.438,- EUR

Navedeno se lahko smatra zgolj kot infomativen izračun. Natančen izračun lahko naredi samo banka in sicer po prejemu celotne dokumentacije o nepremičnini ter po pravilni izpolnitvi kreditnih pol (dokumentacija o kreditu). Za boljše razumevanje ponudbe Hipotekarnih kreditov Estate Invest zainteresirane kreditojemalce vabimo tudi na predstavitev možnosti vlagateljem v Mednarodne investicijske sklade.
http://nalozbeno-zivljensko-zavarovanje.si/

/13/...podoben produkt je tudi na DBS:

http://www.dbs.si/prebivalstvo/krediti/nalozbeni.html

/13/...ob tem srečal sem tudi nov zanimiv izraz, ki bi naj pomenil nove možnosti za izbiro med več vzajemnimi skladi, kot ga ponujajo posamezne zavarovalnice, banke, borzne hiše ali pokojninske družbe:
˝neodvisno naložbeno zavarovanje˝
http://vzajemci.com/vz_article.php?ArticleID=10042

/13/...tudi banke so se podvizale in tako predstavljen nov produkt in sicer likvidni strateški AGRAR GARANT:

Edinstven naložbeni certifikat Volksbank AGRAR GARANT je nova oblika naložbenega produkta, ki je vezan na gibanje cen strateških prehrambenih surovin, kot so koruza, pšenica, soja in sladkor. Naložba je likvidna in z zagotovljenim 100 % vračilom glavnice ob zapadlosti. Vrednost naložbenega certifikata je vezana na vrednosti indeksov posameznih surovin, kar omogoča večjo razpršenost naložbe. Vsak indeks je sestavljen iz različnih tipov posamezne surovine, posledica česar so manjša nihanja v vrednosti indeksa in s tem večja stabilnost donosov. Funkcionalnost Investitor ima možnost udeležbe pri dobičku v višini 70% - 110%
* na povprečen donos košarice, pri tem omejitve donosa navzgor ni, ob zapadlosti pa ima investitor zajamčeno glavnico v višini 100%. Presečni datum fiksiranja vrednosti je 11. marec 2008. Za izračun donosnosti košarice ob zapadlosti se najprej izračuna povprečna donosnost košarice vsakega 11. v mesecu, nato pa se izračuna povprečna donosnost tako izračunanih donosnosti za obdobje celotne ročnosti. Dobljena donosnost je donosnost košarice ob zapadlosti.
* Zaradi močnega vpliva obrestne mere in gibanja vrednosti na borznem trgu, bo participacija določena ob koncu vpisnega obdobja, tj. 11. 03. 2008.
* Prednosti + 100 % jamstvo glavnice v višini vplačane nominalne vrednosti*, + dnevno trgovanje do zapadlosti produkta, s čimer je zagotovljena likvidnost, + možnost, da investitor prejme visok donos (obresti ob zapadlosti), + brez upravljavske provizije, + preglednost poslovanja, + brez valutnega tveganja, + preizkušen in že uveljavljen model varčevanja v tujini.
* 100% garancija glavnice velja ob zapadlosti produkta Davki Ker gre za dolžniški vrednostni papir je obdavčitev enaka kot v primeru nakupa ali prodaje obveznic.
Vstopna provizija
Razred vplačil
Vstopna provizija do 20.000 EUR 3,00 %
od 20.001 EUR do 50.000 EUR 2,80 %
od 50.001 EUR do 100.000 EUR 2,50 %
od 100.001 EUR do 250.000 EUR 2,00 %
nad 250.001 EUR 1,50 %
Osnovni podatki Izdajatelj: Österreichische Volksbanken-AG (Moody‘s Aa3), Kolingasse 19, A-1090 Wien
Vpisno obdobje: 11. 02. 2008 - 11. 03. 2008
Ročnost: 3 leta (13. 03. 2008 - 14. 03. 2011)
Tečaj ob izdaji: 1.000 EUR + prodajna provizija
Minimalno vplačilo: 1.000 EUR
Osnovni instrument: košarica 4 surovin:
1 S&P GSCI All Wheat Index ER (SPGCWTP) 1 S&P GSCI Soybeans Index ER (SPGCSOP) 1 S&P GSCI Corn Index ER (SPGCCNP) 1 S&P GSCI Sugar Index ER (SPGCSBP)
Začetna vrednost:
11. 03. 2008 (fiksacija)
Presečni dan: mesečno (vsakega 11. v mesecu)
Izplačilo donosov: po preteku (po treh letih)
Garancija glavnice: 100 % glavnice ob zapadlosti
Participacija: minimalno 70 % - maksimalno 110 %
* Kotacija: Borza na Dunaju (Vienna Stock Exchange) ISIN: AT000B055595
* Zaradi močnega vpliva obrestne mere in gibanja vrednosti na borznem trgu, bo participacija določena ob koncu vpisnega obdobja, tj. 11. 03. 2008. Certifikate izdaja Österreichische Volksbanken-AG (Moody‘s Aa3), Kolingasse 19, A-1090 Wien. Trženje, distribucijo in vplačila v te certifikate v Sloveniji opravlja Volksbank d.d., Dunajska 128 a, 1000 Ljubljana. Certifikati niso bančni produkti in niso zajeti v sistem zajamčenih vlog, ki velja za depozite. Banka ne jamči za donosnost naložbe sredstev v certifikate. Pogoji poslovanja so brezplačno dostopni na spletnih straneh www.volksbank.si, na sedežu izdajatelja in v vseh poslovalnicah. Podatki o gibanju vrednosti certifikata Volksbank Agrar Garant so dnevno objavljeni na spletni strani www.volksbank.si in na spletni strani www.vb-si.at. Prosimo, da ob sklenitvi pogodbe v banki preverite veljavne pogoje in lastnosti storitve. Spletne strani so informativne narave in ne morejo nadomestiti naložbenega svetovanja v zvezi z nakupom in prodajo vrednostih papirjev. Pridržujemo si pravico do sprememb. Za napake pri objavi vsebine ne odgovarjamo.

EVROGARANCIJA - WIENER STATDISCHE

/13/...nadaljuje se obdobje novih garantiranih produktov z enkratnim plačilom na tem področju,saj je razlika,ne toliko zaradi same smiselnosti produkta,kot v malenkostih in pri tem produktu posebej očitna povezava s 16 mednarodno uspešnih evropskih podjetij,ki so povezani z nogometom,kot tudi dodatne bonus točke zaradi golov na letošnjem Evropskem nogometnem prvenstvu in sicer:

EVROGARANCIJA 2008 – omejena izdaja z enkratnim plačilom premije
Zajamčen uspeh Evrogarancija 2008 – omejena izdaja združuje: športno ambicioznost in denarno naložbo. Že od vsega začetka stojite na varni strani, saj je uspeh naložbe zajamčen, poleg tega pa dobite še bonus za gole. Z vsakim golom se vaš dobiček na koncu zviša. Z enkratnim investiranjem v Evrogarancijo 2008 si zagotovite visoko garancijo ob izteku zavarovanja z možnostjo doseganja še višjih donosov.
Prednosti:
* 165 % garancija vplačanega kapitala ob koncu trajanja zavarovanja
* možnost doseganja višjih donosov
* v igri s 16 mednarodnimi podjetji
* zajamčenih 116 % vplačanega kapitala v primeru smrti
* bonus za gole za vsak dosežen gol v prvem in drugem polčasu evropskega nogometnega prvenstva 2008. 16 mednarodnih zvezd Temeljno »košaro« za vaš dobiček predstavlja 16 mednarodnih podjetij:
Hyundai Motor Co.,
Sharp Corp.,
Sony Corp.,
Canon Inc.,
Adidas AG,
Continental AG,
Heineken NV,
The Coca Cola Co.,
Deutsche Lufthansa AG,
Mastercard Inc.,
McDonalds Corp.,
Nike Inc.,
UBS AG,
Vodafone Group PCL,
Österr. Post AG,
Telekom Austria AG
Na 12 obračunskih dni, vsakokrat ob začetku marca vsakega leta, se izračuna sprememba tečaja vsake delnice teh podjetij od začetka do dneva izračuna, največ +100 odstotkov. Na osnovi tega zneska se nato izračuna povprečje. Povprečje teh 16 vrednosti predstavlja izhodišče za končno izplačilo obveznice Evrogarancija 2008. Veselite se vsakega gola! Pri Evrogaranciji 2008 – omejena izdaja bo Wiener Städtische za vsak priznani gol, dosežen v prvem in drugem polčasu evropskega nogometnega prvenstva 2008 dodala bonus za gole: Pri 5.000 evrih enkratne premije prejmete 1 evro za vsak gol. Vsak gol tako poviša vaš dobiček ob izteku zavarovanja. Zagotovite si Evrogarancijo 2008! Z omejeno izdajo Evrogarancija 2008 si zagotovite visoko varnost donosa. Prednost je v kombinaciji naložbe v mednarodno košaro delnic, vezanih na indekse, z življenjskim zavarovanjem. Evrogarancijo 2008 si lahko zagotovite vsi od 18 do 75 leta starosti. Trajanje naložbe je 12 let. Z enkratnim pologom v višini 5.000 EUR ste zraven. Wiener Städtische ni pokrovitelj evropskega prvenstva v nogometu 2008.

/13/...v današnji prilogi Delo-FT je v rubriki KOLIKO ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA JE DOVOLJ ?,pod naslovom ˝˝Naj premija ne ogrozi tekoče porabe˝˝, najti tudi zanimiv podatek o povprečni premiji življenjskega zavarovanja in sicer:

- EVROPSKA UNIJA (EU 25) - 1234 EUR
- SLOVENIJA - 269 EUR kar je lahko čudovita iztočnica tako za zavarovalnice,kot seveda tudi za potrošnike, saj iz tega lahko napravimo veliko elaboratov in diplomskih nalog, vendar je v članku popolnoma prezrt davčni vidik tega posla, ki pa je danes vse prej kot zanemarljiv... http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&so=Delo%20FT&da=20080225&pa=24&ar=b5eb0dac4924aef2de2e1878896d671608fbc74fa331190b710804c99a8cc9e6bc94085ed37a5c00c8ee660877dce2005696db9508e638f8a9f639913501&ty=html

/13/...po priljubljenosti so na prvem mestu:
http://www.finance.si/205951

/13/...prihajajo nova garantirana naložbena zavarovanja PRIZMA Zavarovalnice Maribor poimenovana po 7 svetovnih čudesih, ponudba velja do 21.aprila 2008:

PRIZMA Svetovnih 7 je enkratno naložbeno življenjsko zavarovanje z zajamčenim izplačilom glavnice ob doživetju. Produkt je razvila Zavarovalnica Maribor, Nova KBM pa posreduje pri prodaji. Temelji na znani ideji naložb v trge s potencialom za višje donose v prihodnje – Next 11. Gre za trge, za katere številni finančni analitiki ocenjujejo, da predstavljajo naslednje nove in perspektivne možnosti za finančne naložbe. Enkratno naložbeno zavarovanje PRIZMA Svetovnih 7 vključuje naložbe v sedem trgov, ki imajo potencial za doseganje višjih donosov, to so: Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Koreja, Mehika in Indonezija. Jamstvo 100-odstotnega izplačila premije Košarici je dodan še globalni sklad, ki pripomore k boljši razpršenosti in posledično stabilnosti celotne košarice PRIZMA Svetovnih 7. Poleg naložbe v hitro razvijajoče se trge PRIZMA Svetovnih 7 zagotavlja tudi življenjsko in nezgodno zavarovanje. Kljub rastočim trgom pa so na borzi možni tudi padci. Zato vam, če se boste odločili skleniti zavarovanje PRIZMA Svetovnih 7, jamčimo 100-odstotno izplačilo čiste premije. Vsem, ki se boste do 21. aprila 2008 oziroma do prodaje emisije odločili za sklenitev zavarovanja, pa Zavarovalnica Maribor podarja brezplačno nezgodno zavarovanje za primer smrti v višini vplačane premije, vendar največ do 25.000 evrov. Prednosti enkratnega naložbenega zavarovanja PRIZMA Svetovnih 7
1. Brezplačno nezgodno zavarovanje v višini vplačane premije, vendar največ 25.000 evrov za sklenjeno eno polico oziroma največ do 50.000 evrov za sklenjenih več polic.
2. Vlaganje denarnih sredstev v košarico vzajemnih skladov z aktivnim upravljanjem.
3. Finančno vzvodje do 150 % investiranih sredstev.
4. Garancija glavnice ob poteku zavarovalne dobe.
5. Po preteku zavarovalne dobe dohodek iz življenjskega zavarovanja ni obdavčen, če sta zavarovalec in upravičenec ista oseba, prav tako ni obdavčeno izplačilo zavarovalnine v primeru smrti zavarovane osebe.
6. Davek od prometa zavarovalnih poslov se pri tem zavarovanju ne plačuje (razen v primeru odkupa zavarovanja).
7. Pristop k zavarovanju brez vprašanj o zdravstvenem stanju zavarovane osebe.
8. Preverjeno uspešna in prilagodljiva strategija naložb omogoča sistematično obvladovanje tržnih nihanj. Enkratno naložbeno življenjsko zavarovanje PRIZMA Svetovnih 7 lahko zavarovanci sklenejo v vseh izbranih poslovalnicah Nove KBM ter pri zastopnikih in v poslovalnicah Zavarovalnice Maribor. http://www.zurnal24.si/cms/novice/index.html?id=36372

FONDPOLICA DIRIGENT

/13/...na voljo je tudi prva kombinirana naložbena polica z aktivnim upravljanjem premoženja pri nas, saj so imele do sedaj na voljo upravljanja premoženja komitentov le posamezne borzno posredniške družbe, le da z veliko višjimi zneski:

V življenjski zavarovalnici KD Življenje smo v sodelovanju z uveljavljenimi upravljavci KD Skladi, družbo za upravljanje, d.o.o., razvili produkt FONDPOLICA DIRIGENT, življenjsko zavarovanje z aktivnim upravljanjem premoženja. FONDPOLICA DIRIGENT je življenjsko zavarovanje z aktivnim upravljanjem premoženja, ki omogoča davčno ugodno plemenitenje privarčevanih sredstev. Gre za edinstveno storitev na našem trgu, ki aktivno upravlja naložbe s ciljem, da doseže optimalen donos. Uveljavljeni in izjemno usposobljeni upravljavci poskrbijo, da so naložbe v vsakem trenutku kakovostne in uspešne.
FONDPOLICA DIRIGENT, življenjsko zavarovanje, ki je vezano na vrednost enote premoženja kritnega sklada Dirigent, premore celo vrsto dobrih lastnosti, ki se med seboj dopolnjujejo v harmonično celoto:
* z aktivnim upravljanjem sledi cilju čim višje donosnosti na kapitalskih trgih, z izbiro priznanih upravljavcev investicijskih skladov,
* pomeni davčno ugoden način varčevanja,
* enkratna minimalna premija minimalno v znesku 5000 EUR,le v začetku akcije pa tudi 2500 EUR
* upravljavec bo za dobro upravljanje naložb nagrajen šele pri visoki donosnosti, (nad 11%) v razmerju 80% zavarovanec/20%upravljalec
* nudi možnost hitrega dostopa do dela naloženih sredstev,
* ponuja možnost priključitve zavarovalnih paketov dodatnih zavarovanj,
* ponuja možnost izplačila rente po desetih letih trajanja zavarovanja. FONDPOLICA MAKS GARANT
V življenjski zavarovalnici KD Življenje so v sodelovanju z bančno skupino BNP Paribas razvili šivljenjsko zavarovanje z obročnim plačevanjem premije in 100% jamstvom za izplačilo skupne vsote vplačanih čistih premij ob izteku zavarovanja.Poleg zajamčenega zneska se izplača tudi donos indeksa NEW FRONTIER na celotno vplačano čisto premijo,ki se plemeniti,kot da bi bila celotna dogovorjena premija vplačana v enkratnem znesku ob začetku zavarovanja.
Če bi vsak mesec namesto nakupa čevljev, vrednih 321 €, vlagali v FONDPOLICO MAKS GARANT,bi vaša naložba lahko postala vredna 170.100*€,kolikor stane jahta,saj vam donosnost vaših sredstev obračunavajo na celotno vplačano premijo,kot bi vse premije plačali že na začetku zavarovanja.
* Ob predpostavki 8% povprečne letne stopnje donosa indeksa New Frontier in nespremenjenih tržnih obrestnih merah.
* Zavarovanje se sklene za obdobje od 01.12.2008 do 01.12.2023.
* Trajanje zavarovanja 15 let.
* Mesečno vplačilo 108 €.
* Mesečna čista premija 100 €.
* Zajamčeno izplačilo ob izteku zavarovanja 18.000 €.
* Za primer smrti:Skupna vsota že vplačanih premij oziroma vrednost premoženja na naložbenem računu,če je le-ta višja. Primerjava donosnosti med mesečnim kapitalskim varčevanjem in življenjskim zavarovanjem FONDPOLICA MAKS GARANT
* Pri FONDPOLICI MAKS GARANT po petnajstih letih končna vrednost znaša 56.700 €,kar je bistveno več,kot pri kapitalskem varčevanjumpri katerem znaša 33.987 €. Zavarovalec mesečno plačuje premijo do izteka zavarovanja in je udeležen pri donosnosti,kot da bi vplačal vse premije že na začetku zavarovanja.
Vplačana premija - 18.000 €
Kapitalsko varčevanje - 33.978 €
Fondpolica MAKS GARANT - 56.700 €
* donos je izračunan za obdobje petbajstih let.Izračuni so izdelani ob predpostavki 8% povprečne letne stopnje donosa. Pri kapitalskem varčevanju je donosnost izračunana na podlagi obrestnoobrestnega računa in mesečnega vplačila 100 €, pri Fondpolici MAKS GARANT pa za mesečno čisto premijo 100 €.
- Zavarovanje se sklene brez vprašanj o zdravstvenem stanju od 28 € naprej. - Pod ugodnimi pogoji možnost priključitve zavarovalnih paketov dodatnih zavarovanj.
- Možnost sklenitve dodatnega zavarovanja oprostitve plačila premije za primer delovne nezmožnosti zaradi bolezni ali nezgode.
- Davčno ugodna oblika zavarovanja in varčevanja.
- Optimalen vstop v indeks New Frontier tako,da se naložbe ovrednotijo v najbolj ugodnem trenutku. Naložbena politika, ki omogoča višje,tveganju prilagojene donose v primerjavi z naložbami v delniške trge.
- Idealen produkt za čas nestabilnih tržnih razmer.

*** TO JE JAHTA.GARANTIRANO.

/13/...zelo dober a globok članek o malo drugačnemu razmišljanju o naložbenih in dodatnih pokojninskih zavarovanjih ter o izkoriščevalski industriji,ki jih proizvaja:

Ste že kdaj naleteli na kakšnega kolega ali kolegico, ki vam je predstavil trenutne pokojninske trende ter strahovit pogled v prihodnost. Danes je namreč premalo otrok in preveč bo upokojencev, da bi lahko normalni pokojninski sistem deloval. Zato po bo sedanjih projekcijah naša pokojnina znašala okoli 130€, kar je zelo blizu nič. Torej je potrebno za pokojnino poskrbeti drugače. Seveda so se našla podjetja, ki to storijo namesto nas. Za priporočljivih 10% mesečne plače so nam pripravljeni zagotoviti varno upokojitev. Če sedaj dajem v sklad 100€, to v nekaj 10 letih nanese precej denarja in ko se upokojim lahko naenkrat dvignem vse to ali pa dobim pokojnino v obliki rent. To je nekako ideja teh dodatnih pokojninskih zavarovanj. Ampak hec je v tem, ker se ti ljudje ne zavedajo kaj počnejo. Projekcije za prihodnost delajo, pa niti ne poznajo kako denarni sistem deluje, ne vedo, da je čas eksponenten in ne linearen. Spremembe namreč dogajajo čedalje hitreje, in današnjih 10 let je popolnoma nekaj drugega kot 10 let pred 200 leti - o tem lepo govori Majevski koledar. Če se zavedamo koliko so države/podjetja zadolžena in kako deluje denarni sistem, potem je jasno, da so projekcije teh, ki ponujajo naložbe in zavarovanja, popolna farsa. Koliko ljudi se v teh podjetij tega zaveda ne vem, verjetno zelo malo. Vem pa, da naši kolegi in kolegice imajo toliko sprane možgane (se oproščam, ampak tako je), toliko so napumpani od nadrejenih, da se ne zavedajo kaj počnejo. Mislijo da delajo najboljše, da ljudem pomagajo in pri tem celo zastavljajo svoje ime. A vse informacije, ki jih dobijo so iz medijev ali od nadrejenih, to pa je zelo malo in zelo ozko usmerjeno. Spodnja črta je ta, da je obljubljena prihodnost (obljubljeni dobički) teoretično nemogoča. Ta podjetja imajo koristi že v tem trenutku, jaz pa moram čakati nekaj 10 let, na obljubljeno izplačilo katerega nikoli ne bom videl. Nisem sicer ekonomist, a glede na to, da se dolgovi še naprej eksponentno večajo, da je denarni sistem zasnovan na eksponentni rasti, se mi zdi nemogoče, da bo to zdržalo naslednjih 10 let. Sicer pa je kar nekaj člankov na internetu na to temo, kjer tudi strokovnjaki govore o teh stvareh. Naložbena zavarovanja oz. naložbe so pa popolnoma enako sranje. Podpiramo neko izkoriščevalsko industrijo samo zato, da bomo oplemenitili svoj denar. Kako lepo nam je prodana ideja/ideal, da naj denar dela denar, medtem ko bom jaz ležal na plaži. Ne zavedam se pa dejstva, da če hočem jaz oplemenititi svoj denar, mora nekdo za to trdo delati. Kaj torej početi z odvečnim denarjem? Potrošništvo/materializem ne, naložbe ne, dodatna pokojninska zavarovanja ne,.. kaj ostane? Umetnine - te so lahko ukradene, zemlja - a je za povprečnega varčevalca nemogoča naložba,… Mogoče direktne naložbe ali direktna dobrodelnost, ali da je večina denarja na banki/sefih, nekaj malega pa v nogavicah. Predvsem pa naj ne bo škoda investiranja vase (predvsem duhovna rast), v domače in kvalitetne izdelke. Ne vem, iščite in našli boste (zakon privlačnosti) - je pa res, da trenutno takih problemov nimam. Zato pa je najpomembnejše, da se ne ženemo za denarjem z motivacijo, da bomo imeli potem varno prihodnost, kajti varna prihodnost je tako ali tako iluzija. Še bolj pomembno pa je to, da si ne nabiramo nepotrebnih materialnih zakladov ter da se čim več ljudi izobrazi o trenutnem denarnem sistemu, da vidi, v kakšnem dreku zares smo.
http://www.zbudise.net/blog/2008/03/nalozbena-in-dodatka-pokojninska-zavarovanja/

SKB d.d. in GENERALI d.d.

/13/...že zgoraj omenjene ponudbe naložbenih zavarovanj je obogatil tudi novi bančnozavarovalniški produkt med SKB ter zavarovalnico Generali z imenom JAMČIM 1,ki ga je možno skleniti do 31.05.2008:

Doslej smo zagotavljali varnost vašemu denarju, odslej jo omogočamo tudi vam NALOŽBENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE JAMČIM 1 - PAMETNO VARČEVANJE Samo do 31. maja 2008 ! V času negotovih donosov na kapitalskih trgih je varčevanje z naložbenim življenjskim zavarovanjem pametna izbira. V SKB smo za vas pripravili novost na slovenskem trgu - pametno varčevanje, ki vam po 10 letih jamči izplačilo po najvišji vrednosti enote premoženja (VEP). S pametnim varčevanjem bo vse lažje. Pričakovana donosnost sredstev je višja kot pri bančnem varčevanju, vključeno pa je tudi življenjsko zavarovanje. Po 10 letih varčevanja v Jamčim 1 bo vse lažje kot prej - razen nakupovalnih vrečk! Naložbeno življenjsko zavarovanje Jamčim 1 je možno skleniti do 31. 5. 2008. Naložbeno življenjsko zavarovanje Jamčim 1 temelji na obročnem ali enkratnem vlaganju v investicijski sklad SGAM AI Evolution Max, ki na dan zapadlosti garancije sklada, to je 30. 5. 2018, zagotavlja izplačilo enot premoženja po najvišji vrednosti enote premoženja (VEP), doseženih v obdobju od datuma ustanovitve sklada (30. 5. 2007) do datuma zapadlosti garancije sklada (30. 5. 2018). Zakaj je sklenitev Naložbenega življenjskega zavarovanja Jamčim 1 dobra odločitev? Možnost enostavnega mesečnega vplačevanja v investicijski sklad, ki na dan garancije, 30. 5. 2018, zagotavlja izplačilo enot premoženja po najvišji doseženi vrednosti VEP-a. Minimalna mesečna premija že od 50 EUR naprej; možnost vplačila tudi v enkratnem znesku že od 750 EUR naprej. Oprostitev davčnih obveznosti, če pogodba traja 10 let. Pričakovana donosnost sredstev je višja kot pri običajnem bančnem varčevanju. Vključeno je življenjsko zavarovanje za primer smrti (višino zavarovalne vsote izberete sami glede na svoje potrebe in želje). Nizki vstopni stroški, ki v času ponudbe za tekoča vplačila znašajo le 5 % mesečnega vplačila premije. Ob sklenitvi Naložbenega življenjskega zavarovanja Jamčim 1 vam Generali Zavarovalnica nudi možnost vnovčitve vrednostnega bona Generali Cluba v višini 40 EUR. Podrobnejše informacije o naročilu vrednostnih bonov so vam na voljo na spletni strani kluba www.generaliclub.si. Značilnosti Naložbenega življenjskega zavarovanja Jamčim 1 Zloženka S pametnim varčevanjem bo vse lažje (PDF, ~ KB 767)

/13/...OBVESTILO,ki je zapisano z malimi črkami in čisto na dnu,ki ga morda malokdo prebere,a prav zato je zelo pomembno, saj nam razkriva jamstva zavarovalnega posrednika SKB Banke d.d.:

***OBVESTILO Naložbeno življenjsko zavarovanje Jamčim 1 je zavarovalni produkt zavarovalnice Generali d.d., Kržičeva 3, 1000 Ljubljana, ki jamči za izplačilo po pogodbi dogovorjene zavarovalne vsote za primer smrti. SKB d.d. je na podlagi dovoljenja Banke Slovenije za posredovanje zavarovalnih storitev posrednik pri sklenitvi naložbenega življenjskega zavarovanja. V zvezi z izplačili glede zavarovalnega produkta SKB d.d. ne prevzema nobenih jamstev. Naložba v Naložbeno življenjsko zavarovanje Jamčim 1 ni bančni depozit ter ni vključena v sistem zajamčenih vlog.
Garant sklada SGAM AI Evolution Max je Societe Generale SA z bonitetno oceno tveganja na dan 31. 12. 2006 (Aa2 - Moody-s, AA - Standard & Poors). GARANCIJA SKLADA VELJA LE NA DAN 30. 5. 2018.
http://www.skb.si/preb/preb-zav-jamcim1.html

***GENERALI Baby GaranT VARČEVANJE Z GARANTIRANIM NAJVIŠJIM DONOSOM ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK

Pri zavarovalnici Generali d.d. se zavedamo, kako zelo je posamezniku pomembna družina in kako težko je poskrbeti za primerno finančno varnost družine, še posebej za prihodnost otrok. Zavedamo pa se tudi, da predvsem varnost naložb igra enega odločilnih pomislekov, ko se odločamo za sklenitev naložbenega življenjskega zavarovanja. Še posebej je večina med nami občutljiva, ko gre za naše prihranke, zato pri nas zanje skrbijo pravi strokovnjaki. Ob upoštevanju omenjenega smo pripravili edinstveno ponudbo naložbenega življenjskega zavarovanja v Sloveniji – GENERALI Baby GaranT, ki:
***daje GARANCIJO izplačila premoženja po najvišji doseženi vrednosti enote na datum garancije
***ga zavarovalec sklene v dobro otroka, ki je tudi upravičenec možna so izredna vplačila sorodnikov in prijateljev VARČEVANJE Z GARANCIJO GENERALI Baby GaranT bo poskrbel, da bodo v dobi zavarovanja pozabljene skrbi, ki jih prinašajo vzponi in padci borznih tečajev. Še več, poskrbel bo, da bomo ne glede na nihanje vrednosti enote premoženja in trenutka sklenitve zavarovanja upravičeni do najvišje vrednosti, ki je bila dosežena v celotnem obdobju zavarovanja - varčevali bomo z garancijo. Pravica do garancije pripada na zadnji borzni dan septembra tistega leta, ko preneha garancijsko obdobje. Varčevali boste pod okriljem petletnih garancijskih obdobij.
V DOBRO OTROKA GENERALI Baby GaranT lahko sklene odrasla ali mladoletna oseba - otrok. V tem primeru otrokovo voljo za sklenitev zavarovanja izrazijo straši ali skrbniki. Zavarovanec je eden od staršev, medtem ko je upravičenec vedno otrok, star največ do 18 let. Starost sklenitelja zavarovanja (zavarovalca) ni omejena:
* od 0 do 15 let: namesto otroka voljo za sklenitev zavarovanja izrazi eden od staršev oz. otrokov skrbnik,
* od 15 do 18 let: ponudbo podpiše otrok sam, skrbnik oz. eden od staršev pa se podpiše poleg otroka in tako poda soglasje k sklenitvi zavarovanja.

PLAČEVANJE PREMIJE
Plačevanje premije je lahko v obliki mesečnih vplačil ali v enkratnem znesku. Poleg rednih premij GENERALI Baby GaranT omogoča tudi izredna vplačila, plačevanje izrednih vplačil pa je omogočeno tudi drugim osebam (sorodnikom, prijateljem …), ki lahko na ta način otrokom pomagajo do večje finančne varnosti. Izpolniti morajo le izjavo (link) (na obrazcu zavarovalnice) Vabljeni, da izkoristite ugodnosti Generali Cluba in ob sklenitvi naložbenega življenjskega zavarovanja GENERALI Baby GaranT uporabite brezplačni vrednostni bon Generali Cluba v višini 40 €. Če boste GENERALI Baby GaranT sklenili v obdobju od 5.5.2008 do 31.7.2008, boste ob sklenitvi prejeli DARILO – vrednostni bon Baby Centra v višini 30 €. + link na novico o promocijski akciji http://www.generali.si/?id=248

/13/...še dva bančnozavarovalniška produkta toktar prihajata s strani NLB in sicer:

NLB Vita Senior

Je vseživljenjsko zavarovanje za primer smrti, namenjeno pozni srednji generaciji in upokojencemv starosti od 50 do 75 let. Zavarovalna premija je dostopna vsem, saj lahko izbiratemed mesečnimi zneski 10, 15, 20 in 25 evrov. Prednost za zavarovance je, da za sklenitev police ni potrebno izpolniti zdravstvenega vprašalnika ali opraviti zdravniškega pregleda, sprejem v zavarovanje je tako zajamčen, prav tako pa zavarovalnica police nemore prekiniti zaradi slabšega zdravstvenega stanja oziroma kakšnega drugega razloga, razen v primeru neplačevanja premije. NLB Naložba Vita Multi Na željo strank so v zavarovalnici odločili, da zavarovancem še enkrat ponudijo možnost vplačila v investicijski sklad, ki ob pozitivni rasti košarice delnic na datum dospetja nudi najmanj 50-odstotni donos. Gre za košarico delnic 30-ih mednarodno priznanih ter perspektivnih podjetij in je oblikovana, tako da združuje varnost (geografska in panožna razpršitev delnic) in potencial za rast (mednarodno priznana “blue chip” podjetja).Vpisno obdobje traja od 17. marca do 25. aprila 2008, z možnostjo predčasnega zaključka, najmanjše vplačilo v enkratnem znesku je 1.000 evrov. S polico NLB Naložba Vita Multi lahko zavarujete kateri koli kredit, ki ga boste najeli pri NLB.

/13/...tudi same zavarovalnice svetujejo veliko previdnost:

Čeprav so zavarovalnice lani pobrale več premij za življenjska zavarovanja kot predlani, so pri napovedih previdne. Zaradi turbulentnih kapitalskih trgov se namreč ljudje čedalje bolj odločajo za zavarovanja z jamstvi, ki so tudi manj donosna. Kritična so predvsem naložbena življenjska zavarovanja, medtem ko klasična življenjska zavarovanja, kot pravi šef Merkurja Denis Stroligo, niso v zatonu: "Temveč v neugodnih finančnih razmerah na svetovnih trgih spet pridobivajo veljavo." Varne oblike ali špekulacija? "Dokazano in tudi priporočeno je, da se v času nestabilnih razmer na kapitalskih trgih ljudje odločajo za sklepanje varnih naložb," pravijo v Generaliju - med drugim stavijo na naložbena življenjska zavarovanja z izborom skladov z jamstvom donosov. Nekoliko drugače pa pravijo na Zavarovalnici Triglav: "Obdobja nizkih tečajev vrednosti enot premoženja so lahko dobra priložnost za zavarovance, kar posebej velja za obročna zavarovanja. Posameznik tako mesečno plačuje iste zneske v sklad, na ta način pa takrat, kadar so vrednosti enot premoženja nižje, za isti znesek dobi večje število enot, kar se obrestuje, ko začnejo vrednosti spet rasti." Slovenska posebnost? Stroligo pa meni, da je bilo veliko povpraševanje po naložbenih zavarovanjih v preteklosti slovenska posebnost, in sicer zaradi velikih privatizacijskih donosov. Ne pričakuje sicer, da se bo povpraševanje po teh zaradi neugodnih razmer na svetovnih finančnih trgih pomembno zmanjšalo, pričakuje pa večjo previdnost. V Zavarovalnici Maribor pa ne pričakujejo ne upada običajnih ne naložbenih življenjskih zavarovanj, medtem ko v KD Življenju za letos celo napovedujejo 33-odstotno rast premije pri življenjskih zavarovanjih. Vendar je treba upoštevati, da za letos tudi pričakujejo, kot so povedali v Adriatic Slovenici, prenos življenjskih zavarovanj na KD Življenje. Lastnica te je skupina KD Group. V Tilii pod načrti Medtem ko je večina zavarovalnic poudarila, da je pobrala več premij iz življenjskih zavarovanj, kot je pričakovala, so jih v Tilii pobrali manj. Tako so lani pobrali za 9,5 milijona evrov teh premij (načrt je bil 10 milijonov), predlani pa za 7,9 milijona evrov (načrt je bil 9,1 milijona evrov). "V začetku leta smo predvideli ukrepe za izboljšanje prodaje življenjskih zavarovanj tudi na področjih tržnih poti, trženja in izobraževanja," pravijo v novomeški zavarovalnici, kjer za letos načrtujejo za 11,7 milijona evrov pobranih tovrstnih premij. http://www.finance.si/209183/%AEivljenjska_zavarovanja_ki_se_trenutno_spla%E8ajo

/13/...v četrtek 17.aprila 2008 bo v okviru Kapitalovih FINANČNIH DNEVOV v Cankarjevem domu tudi predavanje od 09.30 do 10.15 na temo:

˝˝NALOŽBENA ZAVAROVANJA:So obljube o garantiranem donusu dobra priložnost ali zavajanje˝˝...

http://www.revijakapital.com/kapital/strani.php?datoteka=72

NAJSTROKOVNJAKI

/13/...nedvomno je to eno najbolj inovativnih ter atraktivno zasnovanih spletnih mest o zavarovalništvu v Sloveniji,ki v nekajminutnem potovanju in igricah obenem ponuja zgodbe o virtualnem Zlatku Bogataju,nam deli čudežne življenjske in naložbene nasvete,saj smo kot igralec in hkrati zavarovanec nenehno v središču njegove pozornosti.Tako nam skozi zanimive igrice in karakterje oseb ponuja obilico taktičega preigravanja,ki nas pod to psihološko krinko,zvabi v njegov svet naložbenih nasvetov in nas poduči,kako najbolje plemenititi sredstva za mirnejšo starost ali pa za točno predvidene in že določene dobrine, vse to seveda z vlaganjem nabor vzajemnih skladov pri zavarovalnici TRIGLAV d.d.,saj si vsi tisti,ki izpolnejo še ponujeni vprašalnik tako pridobijo možnost za 50% popusta za vstopno provizijo pri naložbah v bilo kateri njihov vzajemni sklad:
www.lepojebitistrokovnjak.si /

13/...v zadnji številki revije Kapital je izpostavljen tudi DAVČNI VIDIK pri življenjskih in obenem tudi naložbenih zavarovanjih,saj je tudi jasno,da ne bo mogoče v nedogled zagotavljati sedanjih prednosti naložbenih zavarovanj,obenem pa se je potrebno še kako zavedati sedanjih klavzul v pravilih zavarovanj, kjer pa v členu o dohodnini in davkih piše:

˝˝V PRIMERU,DA SE DAVČNA ZAKONODAJA SPREMENI, BO ZAVAROVALNICA PREDPISANE DAVKE OBRAČUNALA V SKLADU Z VELJAVNO ZAKONODAJO˝˝,kar tudi pomeni,da četudi smo naložbeno polico sklenili v danes še zelo ugodnih davčnih pogojih, se to lahko vedno spremeni, za kar pa se pri nas ne bi bilo za čuditi:
http://www.revijakapital.com/kapital/davcno-financno-svetovanje.php?idclanka=5600

/13/...nekatere splošne značilnosti življenjskih zavarovanj:
Naložbena življenjska zavarovanja:
Zavarovanja pod zakoni
Objavljeno v številki 454 z dne 27.10.2008
Življenjsko zavarovanje je tip zavarovanja, pri katerem posameznik preko zavarovalnice prenaša tveganje, povezano z izgubo življenja ali zdravja, na skupino posameznikov. Pri tem se s pogodbo obveže zavarovalnici plačati premijo v zameno za izplačilo zavarovalne vsote v primeru, da se zavarovani dogodek zgodi. SEBASTIJAN PUNGRAČIČ Življenjsko zavarovanje na ta način ščiti posameznika in njegovo družino in ima predvsem pomembne socialne dimenzije. Njegov namen je namreč ublažiti premoženjske probleme sorodnikov zavarovanega posameznika v primeru, da se zgodi zavarovani dogodek (npr. posameznik umre, zboli...). Življenjsko zavarovanje ima poleg osnovnega namena, zagotavljanja varnosti, še varčevalno funkcijo, ki z razvojem različnih finančnih instrumentov postaja vse bolj naložbena, poleg tega pa lahko življenjsko zavarovanje ob najemu kredita prevzame jamstveno vlogo. Kaj izbrati? V preteklosti se nam ni bilo treba ukvarjati s tem, kje in kako se zavarovati. V zadnjih letih pa se je slovenski zavarovalni trg zelo razširil, okrepil se je kapitalski trg in vse bolj so bili priljubljeni vzajemni skladi. Zavarovalnice so se temu prilagodile z razvojem naložbenih (angl. Unit-linked) življenjskih zavarovanj (NŽZ), kamor bomo šteli zavarovanja, ki so vezana na vzajemne sklade, indeks borze, na indeks “košarice” vzajemnih skladov ali indeks aktivno upravljanega premoženja (kritnega sklada, sklada skladov...). Čeprav so se v ZDA in Kanadi ta zavarovanja začela razvijati že v 50. letih prejšnjega stoletja, so pri nas zaživela šele z začetkom tega tisočletja. NŽZ je sestavljeno iz dveh komponent. Prva – zavarovalna komponenta – zagotavlja socialno varnost upravičencem iz zavarovalne pogodbe v primeru smrti zavarovanca (izplačilo zavarovalne vsote za smrt oziroma vrednosti privarčevanega premoženja, če je ta večja). Druga – naložbena komponenta – pa daje zavarovalcu možnost nastopa na kapitalskih trgih oziroma varčevanje v vrednostnih papirjih. Zavarovalnice lahko načeloma ponujajo različne sklade oziroma vrednostne papirje, med katerimi lahko izbira zavarovalec, pogosto pa so produkti vezani na t.im. košarice skladov, ki so aktivno upravljani. Obstaja tudi posebna oblika NŽZ, pri kateri zavarovalec ne more izbirati med skladi, saj lahko zavarovalnica vrednost premoženja poveže z vrednostjo določenega borznega indeksa, ali celo na indeks kritnega sklada, ki ga upravlja. To, da zavarovalec prevzema odgovornost za naložbe, je tudi razlog, da zavarovalna vsota za primer doživetja pri NŽZ ni zagotovljena, ampak je odvisna od do tedaj privarčevanih sredstev (in posledično od gibanja vrednosti naložb). Edino zagotovljeno je izplačilo v primeru smrti zavarovanca. Razlike med klasičnim in naložbenim zavarovanjem Izbrati klasično ali naložbeno življenjsko zavarovanje? Odgovor ni enostaven in enoznačen, pač pa je marsikaj odvisno od posameznika, njegovih ciljev, preferenc in nagnjenosti k tveganju. Klasična življenjska zavarovanja so primernejša za tiste, ki bolj preferirajo varnost naložb. Pri tej vrsti zavarovanj zavarovalnica namreč upravlja z naložbami, vendar je njihova razpršitev zakonsko zelo omejena, zato praviloma dosegajo manjše donose kot vzajemni skladi. So pa zagotovljeni minimalni donosi, kajti minimalna obrestna mera je zakonsko predpisana. Pri naložbenih zavarovanjih, za razliko od klasičnih, zavarovalec prevzema naložbeno tveganje. Ključna prednost naložbenega ŽZ pred klasičnim je , da so pri naložbenem mogoči večji donosi in večje izplačilo ob doživetju. Teh donosov zavarovalnica ne zagotavlja, četudi jih pri informativnem izračunu upošteva. Zavarovalec se mora zavedati, da pretekli donosi niso jamstvo za prihodnje donose. So pa zavarovalnice razvile celo vrsto produktov, pri katerih jamčijo ali izplačilo odstotka vplačanih premij ali vrednost enote premoženja, morda donos ali že doseženi dobiček. Kaj pri zavarovanju vzeti v zakup? Zavarovalec vplačuje obročno premijo (mesečno, četrtletno, polletno, letno), pri čemer lahko običajno občasno spremeni dinamiko in velikost obročne premije, ali vplača enkratno premijo. Premija se najprej preračuna v neto premijo – kar pomeni, da se odbijejo določeni stroški, in nato preračuna v enote naložb. Če je (oziroma dokler je) vrednost privarčevanega premoženja manjša od zavarovalne vsote za primer smrti, se od vrednosti privarčevanega premoženja obračunava del premije, ki je namenjen zavarovanju. Zavarovalnica običajno obračunava tudi upravljavske stroške, ki so običajno proporcionalni vrednosti privarčevanega premoženja. Podobno kot pri klasičnem se tudi pri NŽZ del premije nameni za zavarovanje, vendar je ta del s časom trajanja zavarovanja vedno manjši. Hitreje kot rastejo naložbe, manj premije za zavarovanje bo treba plačati, in obratno. V primeru, da pride do padca vrednosti naložb, se lahko zgodi, da bo potrebno plačevati spet večjo premijo za zavarovanje. Pred sklenitvijo NŽZ je obvezno prebrati splošne pogoje, ki so sestavni del zavarovanja, in dodatne pogoje, saj skupaj predstavljajo pomembne informacije in nam transparentno prikažejo vse stroške, povezane z zavarovanjem, in prikazujejo vsa pravila in omejitve, ki jih moramo upoštevati pri določenih spremembah zavarovanja. Seveda je potrebno tudi primerjati različne ponudbe zavarovalnic, saj se njihovi pogoji razlikujejo v okviru zakonskih omejitev. Na podlagi podpisane pisne ponudbe zavarovalnica izda polico, ki je nekakšna listina o sklenjenem zavarovanju. Zavarovalnice lahko na podlagi ponudbe in ocene rizika spremenijo pogoje zavarovanja (premijski razred oziroma rizičnost), ali pa zavarovanje celo zavrnejo (v kolikor oceni, da je riziko prevelik). Običajno se zavarovanje prične prvega v naslednjem mesecu po sklenitvi ponudbe in plačilu (prve) premije. V času od sklenitve do začetka običajno ni zavarovalnega kritja, razen v primeru opcije omejenega takojšnjega kritja, ki jo ponujajo nekatere zavarovalnice. Naložbeno življenjsko zavarovanje se lahko pri večini zavarovalnic sklene za različne dobe trajanja. Pri tem se je potrebno zavedati, da nastanejo ob sklenitvi police stroški, ki jih zavarovalnica vračuna, in so stroški največji v prvih letih zavarovanja. Prav tako velja, da so zavarovalne premije življenjskih zavarovanj, ki trajajo manj kot 10 let, obremenjene z davkom od prometa zavarovalnih poslov in v zakup je potrebno vzeti morebitne davke na kapitalske dobičke ob izteku zavarovanja. Za sklenitev zavarovanja veljajo starostne omejitve. Zavarovana oseba navadno ne more biti starejša od 65 let (pri tej starosti je navadno zelo omejena tudi zavarovalna doba) in mlajša od 16 let. Ob sklenitvi zavarovalne pogodbe vam zavarovalnica navadno ponudi tudi zdravstveni vprašalnik, ki je podlaga za zdravstveno oceno primernosti kandidata za zavarovanca. Za sklenitev zavarovanja morate biti namreč »dovolj« zdrava oseba, v primeru bolezni pa lahko zavarovalnica zavarovanca odkloni, ali ga sprejme pod posebnimi pogoji in merili. V primeru višjih zavarovalnih vsot je zavarovanec navadno poslan tudi na zdravniški pregled. V katere sklade (v zadnjem času tudi naložbene košarice) je mogoče nalagati premijo, je zapisano v splošnih pogojih. Običajna praksa je možnost prenosa premoženja iz enega sklada v drugega, ali zamenjava sklada, v katerega se nalagajo premije. Ti opciji sta do neke mere – v skladu s splošnimi pogoji - brez stroškov. Sklenjeno zavarovanje je mogoče tudi prekiniti ali kapitalizirati. Prekinitev zavarovanja se imenuje odkup, ki pa je običajno povezan z različnimi stroški. Prav tako veljajo za odkup zavarovanja določeni pogoji, običajno pa je vrednost odkupa v prvih treh letih enaka nič. Kapitalizacija zavarovanja pomeni, da zavarovalec sicer ne vplačuje premij in ni zavarovan, vendar pusti premoženje na svojem računu v zavarovalnici. Običajno zavarovalnice ne dovolijo kapitalizacije v prvih treh letih zavarovanja. Zavarovalnice omogočajo tudi delni odkup sredstev z računa, vendar pri tem spet postavljajo določene omejitve (znižanje zavarovalne vsote, omejen znesek), omogočajo pa tudi dodatna vplačila (»top-up«), ki jih naložijo na polico v skladu z dogovorom. Zavarovalec lahko vrednost premoženja preverja praktično vsak trenutek, saj zavarovalnice in/ali upravljavci skladov vsakodnevno objavljajo vrednosti točk, zavarovalnica pa je zakonsko zavezana zavarovalca obvestiti o njegovem premoženju na naložbenem računu enkrat na leto. K naložbenemu življenjskemu zavarovanju je (podobno kot k klasičnemu) mogoče priključiti še dodatna zavarovanja, ki običajno krijejo nevarnosti za primer smrti ali trajne invalidnosti, povzročene z nezgodo. Tako se npr. v primeru nezgodne smrti upravičencu izplača zavarovalna vsota iz dodatnega nezgodnega zavarovanja in zavarovalna vsota oziroma vrednost premoženja (kar je večje) iz naslova naložbenega zavarovanja. O nakupu življenjskega zavarovanja Ko se zavarovalec odloči za nakup življenjskega zavarovanja, se mora pri tem najprej vprašati o ciljih, ki jih želi doseči z nakupom. Če je cilj v prvi vrsti varnost, potem je potrebno razmisliti o nakupu klasičnega življenjskega zavarovanja. O naložbenem življenjskem zavarovanju je potrebno razmisliti šele, ko želi doseči varnost za svojce in hkrati oplemeniti svoje premoženje s potencialnim tveganjem, da do tega ne pride. Zaradi tega je potrebno z zavarovalnimi zastopniki biti previden, saj je treba biti pozoren na podrobnosti. Različni ponudniki z različnimi zavarovanji. Na slovenskem zavarovalnem trgu je pestra ponudba različnih naložbenih zavarovanj. Tako ponujajo takšno zavarovanje že skoraj vse slovenske zavarovalnice (poleg spodaj naštetih še Grawe, Tilia, Generali, Wiener Städische, Merkur), ob tem nekatere ponujajo razne garancije (garancija izplačila najmanj v višini vplačanih premij, garancija vrednosti enote premoženja, garancija donosa, ...) in dodatna nezgodna zavarovanja. Na slovenskem prostoru so se prav tako našli že novi ponudniki življenjskih zavarovanj – tako je s trženjem že pričela Prva osebna zavarovalnica (prej pokojninska družba), zavarovalnica Vzajemna se prav tako pripravlja na prodajo življenjskih zavarovanj, na trgu pa je pričela delati ena večjih evropskih zavarovalnih družb na področju življenjskih zavarovanj, Ergo Zavarovalnica. Različni ponudniki ponujajo različna zavarovanja, predvsem z različnimi skladi in različnimi dodatnimi opcijami. Preden se odločimo za takšno zavarovanje, je dobro pogledati, kaj na trgu obstaja, in primerjavo narediti na osnovi istih parametrov in kritij. Upoštevati je potrebno tudi varnost premoženja, ki ga ponuja zavarovalnica, in kakšne so garancije. Donos je odvisen tudi od skladov oziroma njihovih upravljavcev. Pregled (nekaterih) ponudnikov na slovenskem trgu. Pripravili smo svoj izračun za iste parametre, vendar brez stroškov, ki si jih običajno obračunavajo zavarovalnice. V končnih vrednostih je sicer razlika med ponudniki in našim izračunom, vendar, če smo pogledali odstotkovno odstopanje, smo opazili, da večjih razlik ni. Vse zavarovalnice so v rangu od 5-7 %, kar pomeni na končni ravni okrog 100 EUR razlike. Ta razlika pa je že takšna, da je zabrisana, če se povprečna rast skladov razlikuje za desetinko odstotka. V tabeli se to lepo opazi ob primerjavi ponudbe Zavarovalnice Maribor in Zavarovalnice Triglav. Pri pregledu ponudb, ki smo jih izbrali, je potrebno upoštevati, da se ponudba KD Življenje zelo razlikuje, saj je račun narejen za 30-letno zavarovalno dobo, medtem ko je pri ostalih upoštevana 15-letna doba. Prav tako je pri tej zavarovalnici narejen račun ob največjem donosu, različna je tudi premija. Bolj primerljive so ostale tri ponudbe, čeprav je vračunan donos pri NLB Viti manjši. David Kastelic, član Uprave Zavarovalnice Maribor “V ZM ugotavljamo, da se zavarovanci v zadnjih letih vedno bolj zavedajo pomembnosti naložbenega zavarovanja – tako z vidika zavarovanja kakor tudi iz vidika naložbe. Ob naložbenem zavarovanju ZM PRIZMA smo v ZM prav zaradi morebitnih ’turbolenc’ na borzi pripravili naložbena zavarovanja z garancijo glavnice in enkrat že doseženega donosa PRIZMA FlexPension. Ob tem pa smo pred kratkim zavarovancem ponudili tudi sklad ZM ZAJAMČENI, ki zavarovancem, ki sklenejo naložbeno zavarovanje, zagotavlja najmanj 2,75-odstotni letni donos. V ZM pričakujemo, da bodo življenjska zavarovanja prav zaradi zavarovalne komponente in razpršenih naložb v naslednjih letih še rasla, saj gre za srednje ali dolgoročne naložbe.” Matija Šenk, predsednik Uprave KD Življenje, d.d. “V zavarovalnici KD Življenje zadnji dve leti beležimo porast sklenitev naložbenih življenjskih zavarovanj, ki trenutno predstavljajo 88 odstotkov naše celotne premije. Res je letošnja kriza pripeljala tudi do upada pri sklenitvi naložbenih življenjskih zavarovanj, vendar težimo k temu, da to krizo v dobro naših strank prebrodimo predvsem na dva načina: prvi je definitivno konstantno informiranje naših strank o značilnostih naložbenih življenjskih zavarovanj. Še vedno gre za zavarovanje, ki mu je dodana komponenta varčevanja, kar pa je najbolj bistveno, je to, da gre za dolgoročno obliko naložbe. In dejstvo je, da se na dolgi rok izravnajo kratkoročna nihanja na kapitalskih trgih. Po drugi strani pa poskušamo v tem trenutku strankam ponuditi produkte z garancijo, eden izmed takšnih produktov je Fondpolica Maks Garant, z zajamčenim izplačilom skupne vsote vplačanih čistih premij ob izteku zavarovanja. Prav tako ponujamo za ta čas zanimivo obliko razpršenih in aktivno upravljanih naložbe v okviru naše Fondpolice Dirigent. Tako ne glede na sedanjo krizo ravno na račun teh ukrepov še vedno beležimo več sklenitev naložbenih življenjskih zavarovanj, za konec leta 2008 pa predvidevamo skupno rast premije za približno 30 odstotkov.” Zdenka Komel, vodja oddelka življenjskih zavarovanj, Generali, d.d. “Pri Generali Zavarovalnici d.d. na področju klasičnih in naložbenih življenjskih zavarovanj poslovanje poteka v skladu z zastavljenimi dolgoročnimi poslovnimi cilji. Glede na dosedanji trend rasti omenjenega segmenta tudi letos kljub trenutno neugodnim finančnim razmeram pričakujemo pozitivno rast premij, in sicer v podobnih okvirih kot v letu 2007. Zaradi spreminjajočih se razmer na trgu je donose v prihodnjih letih zelo težko napovedati. Pri Generaliju d.d. pričakujemo, da se bodo v prihodnje zavarovanci vedno pogosteje odločali za sklepanje varnejših in stabilnejših oblik varčevanja in naložb. Več povpraševanj bo prav gotovo po klasičnih življenjskih zavarovanjih z zajamčeno zavarovalno vsoto, na katera finančna kriza nima vpliva. Prav tako pa bodo v porastu tudi skrbno izbrani skladi, ki omogočajo ohranjanje vrednosti, ter naložbe, ki jamčijo izplačilo premoženja po najvišji doseženi vrednosti enote in omogočajo aktivno upravljanje premoženja. S tem so naložbe varnejše in stabilnejše, kar je dandanes ključno pri uresničenju naložbenih pričakovanj.”
http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=6163

/13/...za vse tiste, ki bi si radi ogledali zanimive primerjave donosnosti naložbenih zavarovanj s primerjavo donosnosti skladov, ki jih le te vsebujejo, so na voljo tudi tukaj:

Kriza je močno udarila tudi po naložbenih zavarovanjih. Sandi Kodrič je redni sodelavec strani Finančna točka. Diplomiral je leta 1991 in magistriral leta 1993. V zadnjih desetih letih je v raznih medijih objavil preko 200 člankov o skladih in borzi, soustvarjal portal Vzajemci.com, še prej pa je bil zaposlen v zavarovalnici Slovenica in Kmečki družbi. Trenutno deluje v lastnem podjetju. Pred dvema letoma, marca 2007, smo na tem mestu pregledali dolgoročne donose znotraj naložbenih zavarovanj. Omejili smo na "prava" naložbena zavarovanja, ki so praviloma brez jamstva glavnice in so v ponudbi stalno, ne pa samo v omejenem, kratkem vpisnem obdobju. Tokrat bomo podatke osvežili z upoštevanjem sedanjega stanja in pogledali, kaj se je v teh dveh letih spremenilo. Tudi tokrat vključeni podatki iz Avstrije in to iz dveh razlogov.
* Prvič, v Sloveniji imajo tudi najstarejša naložbena zavarovanja manj kot 10 koledarskih let zgodovine, saj jih pred tem zakonodaja ni dopuščala.
* Drugič, v Sloveniji se še ni v celoti uveljavilo javno objavljanje doseženih donosnosti, čeprav je opazen določen napredek v primerjavi s stanjem pred dvema letoma. V Avstriji so podatki javno dostopni v raznih medijih. Vir za spodaj navedene podatke je revija Geld Magazin, februar 2009, str.108-109. V kaj se vlaga skozi zavarovanja
Za namen tega teksta lahko naložbe znotraj naložbenih zavarovanj razdelimo na tri vrste.
1. "Pravi" vzajemni skladi, ki so v ponudbi tudi sicer (neodvisno od zavarovanj). Tu ni nobene dileme, vsi podatki o njih so redno javno objavljani v časopisju in donosnosti so znane. Primer: INVESCO European Equity Core v i-VIP polici zavarovalnice Tilia.
2. Interni investicijski sklad, ki je oblikovan samo za potrebe zavarovalnice in vanj mimo tega ni mogoče vlagati. Primer: sklad Merkur Vario Top zavarovalnice Merkur. Pri teh podatki niso redno objavljani v časopisju, temveč smo odvisni samo od tistega, kar objavlja sama zavarovalnica.
3. Košarice skladov, ki jih oblikuje sama zavarovalnica, ki tudi po lastni presoji periodično spreminja razmerja med sestavinami. Primer: naložbeni paketi zavarovalnice KD Življenje. Tu vrednosti praviloma niso objavljane v časopisju, pač pa jih objavlja zavarovalnica na spletnih straneh, v omenjenem primeru tudi na naslovnici spletne Finančne točke.
Donosnost "sklada" in donosnost "police" Pri donosnostih naložbenih zavarovanj, kot jih objavljajo v tujini, gre za spremembo VEP naložbenega sklada (ki je lahko kot zgoraj razloženo pravi, interni ali pa košarica) v koledarskem letu. Ta praviloma ni enaka spremembi vrednosti premoženja na posamezni polici, tudi če ni bilo nobenih doplačil v tem letu. Zakaj ne? Zato, ker vlagateljevo premoženje v zavarovalni polici bremenijo še stroški zavarovalnice. Stopnja rasti premoženja v polici je tako vedno nižja od rasti sklada, na katerega je naložbena polica vezana.
Dejanski donos posamezne police je torej odvisen tudi od drugih dejavnikov, ne samo od donosnosti skladov (stroški, pristopna starost in zdravstveno stanje zavarovanca). Koliko lahko pričakujemo na dolgi rok? Razen redkih izjem, kjer NŽZ vsebujejo tudi alternativne naložbe, kot so hedge skladi, naložbena zavarovanja vlagajo v enake naložbe kot klasični vzajemni skladi, zato so tudi pričakovane dolgoročne donosnosti v istem rangu. Spodnji podatki lahko zato služijo kot orientir tudi slovenskim imetnikom naložbenih polic. Res pa je, da v Avstriji (niti nikjer drugje v zahodni Evropi) ni naložbenih polic, ki bi vsebovale balkanske (ali pa pretežno slovenske) delniške sklade - slovenska situacija je v tem pogledu specifična. Preglednice na koncu teksta prikazujejo dejanske dosežene povprečne letne donosnosti košaric znotraj naložbenih zavarovanj od uvedbe posameznega produkta do 31.12. 2008. Vključeni so produkti z najmanj 10 leti zgodovine, torej uvedeni v letu 1998 ali prej. 10 let je ponavadi minimalna doba, za katero se življenjska zavarovanja sklepajo, ker šele pri tako dolgi dobi veljajo davčne olajšave. Metodološka opomba: omenjene donosnosti so izračunane za različno dolga obdobja (kolikor pač produkti obstajajo). To pomeni, da med seboj niso v celoti neposredno primerljive, kajti ponekod je bila donosnost dosežena v zadnjih 11 letih, drugod pa npr. v 13 letih. Vendar pa tovrstne razlike niso zelo pomembne, saj so vsi našteti produkti preživeli najmanj zadnja dva (večletna) borzna cikla. Kaj nam povedo številke? Prikazane so dosežene dolgoročne donosnosti za 27 naložbenih zavarovanj.
Njihovo povprečje je 2,5%,
minimum je -5,4%,
maksimum je 5,3%,
mediana pa je pri 3,4%
Razporeditev je naslednja.
negativna donosnost 0-2% 2-4% 4-6% 4 (15% vseh)
3 (11%)
10 (37%)
10 (37%)
Sedanja finančna kriza je torej močno udarila tudi po zelo dolgoročnih donosnostih naložbenih polic. Okvirno lahko torej rečemo, da je dve tretjini košaric realiziralo med 2 in 6 odstotkov letno, preostala tretjina pa manj kot toliko. Donosnost vsakega konkretnega zavarovalca (imetnika naložbene police) je seveda odvisna tudi od:
* obdobja, v katerem je vlagal;
* tega, ali gre za enkratno vplačilo ali periodično vplačevanje;
* tega, ali je med trajanjem zavarovanja svojo naložbe spreminjal med košaricami in kako srečno roko je pri tem imel. Zato je lahko dosegel več ali pa manj od tu navedenih številk. Na primer, tisti vlagatelji, ki so na vrhu evforije na delniških trgih sredstva znotraj police preusmerili v obvezniške naložbe, so danes pri bistveno boljših rezultatih, kot če tega ne bi storili. http://www.financna-tocka.si/text.php?id=12178
***** nadaljevanje na strani 49 *****
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Feb 28, 2010 11:15 pm; skupaj popravljeno 53 krat

zoran13

zoran 13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Feb 01, 2008 9:13 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

VZAJEMNI SKLADI V LETU 2007 IN LETU 2008 in KAKO NAPREJ

/13/...izmed 251 vzajemnih skladov,kolikor jih je trenutno na slovenskem tržišču,bi lahko nekatere izmed njih uvrstili med zmagovalce in spet druge med poražence:

NAJBOLJ donosni delniški skladi:
1.NLB Skladi slovenske delnice + 73%
2.MP-INDIA.SI + 55%
3.SGAM Eq India + 51%
4.Triglav Balkan + 49%
5.Infond BRIC + 47%
6.KD Nova energija + 47%
7.SGAM Eq China + 44%
8.Delniški Evropa Vipa Invest + 43%
9.RCM Eurasien Aktien + 41%
10.PS Modra linija + 40%

NAJMANJ donosni delniški skladi:
1.SGAM Eq US Rel Val -16%
2.SGAM idx Jap -17%
3.SPIF Banche -17%
4.SGAM Eq Jap A -18%
5.PT Japanese Equity -18%
6.NFD Finance -19%
7.SPIF Blanche -21%
8.SGAM Eq Jap Conc Value -23%
9.PIA Europa Real -31%
10.SGAM Eq Jap Small Cap -34%
http://www.finance.si/moje_finance/202416/Z_vzajemnim_skladom_do_73_donosa

/13/...januarski donosi delniških vzajemnih skladov so porazni:
Najbolj donosni:
1.PIA Gold Stock +10,87%
2.SGAM Eq Gold Mines +10,30%
3.MP GOLD.SI +5,16%
4.SGAM Bd World +3,95%
5.PIA Dollar Bond +2,95%

Najmanj donosni: 1.SPIF China (R) -21,14%
2.SGAM Eq China -20,52%
3.MP TURKEY.si -19,99%
4.KD Nova Energija -18,00%
5.RCM Eurazien Aktien -17,09%
http://www.finance.si/203701/Finan%E8na_kriza_pokosila_delni%B9ke_vzajemne_sklade

/13/...predstavljena analiza poslovanja za leto 2007 ter nasveti za prihodnja vlaganja na trge JV Evrope:
http://www.revijakapital.com/kapital/naslovnatema.php?idclanka=5289

/13/...zelo pomembne so tudi informacije o poslovanju,donosih,vstopnih in izstopnih stroških ,medsebojnih primerljivosti vzajemnih skladov,tabele in grafikoni,ki jih pridobimo na posebnih spletnih portalih o vzajemnih skladih in sicer:
http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=5280

/13/...vsekakor imajo prednost v tem trenutku dolgoročni vlagatelji: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//297302/

/13/...že znana januarska zgodba: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//300399/

/13/...vsekakor z gornjo problematiko povezana tema je tudi,kako je z uspešnostjo družb za upravljanje pri trženju vzajemnih skladov v Sloveniji in sicer:
V slovenskih vzajemcih 2,73 milijarde evrov
V dnevniku Financial Times so pred kratkim objavili obseg sredstev v vzajemnih skladih po evropskih državah. Z več kot 100 milijardami evrov zbranih sredstev se lahko pohvalijo v:
Veliki Britaniji -541 mrdEUR
Nemčija - 460mrdEUR
Francija - 457mrdEUR
Italija- 382 mrdEUR
Španija - 221mrdEUR
Švedska - 142 mrdEUR
Belgiji - 127 mrdEUR
Švici - 121 mrdEUR
Avstrija - 63,26 mrdEUR
Norveška - 32,10 mrdEUR
Madžarska - 6,26 mrdEUR
Češka - 5,12 mrdEUR
Slovenija - 2,73 mrdEUR
Liechtenstein - 2,34mrdEUR
Slovaška - 1,66 mrdEUR
Estonija - 1,09 mrdEUR
Bolgarija - 0,34 mrdEUR
Litva - 0,23 mrdEUR
Romunija - 0,19mrdEUR
Latvija - 0,14 mrdEUR
http://www.vecer.si/clanek2008022205297345

/13/...na zelenem polju je samo en vzajemni sklad, kar nam priča o situaciji, ki je še nismo srečali,vsaj ne v taki obliki intenzivnosti ter hkratno na praktično vseh trgih naenkrat:

http://www.finance.si/208910/Najdonosnej%B9i_sklad_Zeleno_obarvan_le_en_vzajemni_sklad

/13/...10 nasvetov in 10 napak glede vlaganja v popularne vzajemne sklade:

V vzajemne sklade z realnimi pričakovanji
Razmere na borzah so se po nedavnih pretresih umirile, če razmišljate o naložbah, vam svetujemo, kako se lotiti varčevanja v skladih
Za vlagatelje, ki jim borza ni dovolj poznana, so najprimernejše naložbe globalni vzajemni skladi ali pa mešani vzajemni skladi, ki so dovolj razpršeni. Ozko usmerjeni vzajemni skladi niso nujni dodatek portfelju, lahko pa se jih doda kot špekulativno naložbo, vendar naj ne pomenijo več kot tretjine naložb. Ob razpravah na slovenskih spletnih forumih lahko razberemo, da veliko slovenskih varčevalcev ni seznanjenih s temeljnimi koncepti vlaganja v vzajemne sklade. Po nedavnih pocenitvah na borznih trgih po svetu je takšnih debat vse več, zato smo pripravili članek z nasveti o razpršitvi svojega premoženja s finančnimi produkti. Manj poučeni slovenski vlagatelji navadno nimajo odprtih trgovalnih računov za kupovanje in prodajanje tujih vrednostnih papirjev, zato večina do tujih delnic dostopa prek vzajemnih skladov pri slovenskih družbah za upravljanje (DZU) ali pa pri kateremu od podjetij, ki tržijo sklade. Število vzajemnih skladov se je v Sloveniji povzpelo na skupnih 248 in marsikateri varčevalec je ob pogledu na spisek vseh teh vzajemcev precej zbegan. Zgodba o neukem vlagatelju Ko se tak vlagatelj enkrat le prebije skozi ponudbo in se malo pouči o naložbenih strategijah skladov, spozna, da je večina ponujenih skladov ozko usmerjena na razpršitev premoženja v delnice določene regije oziroma panoge. Nato se poskuša zanesti na zdrav razum, pomisli, katere regije oziroma panoge se najhitreje razvijajo, in stopi do najbližjega finančnega svetovalca, ki je pri nas navadno obenem tudi tržnik skladov. Pove mu, da dve leti ne bo potreboval določenih sredstev in da je sit depozitov na banki, ki obljubljajo donose, manjše od inflacije. Ob tem pove, da je naredil malo raziskavo slovenske ponudbe skladov in da se mu zdi perspektivna določena regija, ki je do takrat imela lep donos, kar je po njegovem pokazatelj, da se tam zares cedita med in mleko. Svetovalci se radi strinjajo s stranko Vlagatelj tako v finančnem svetovalcu dobi po njegovem občutku zelo spoštljivega sogovornika, ki se strinja z njegovimi idejami. Počuti se kot v srednji šoli, ko se je učiteljica strinjala z vsemi njegovimi tezami, napisanimi v spisu pri filozofiji, in meni, da je na pravi poti. Veselo vloži težko prigarana sredstva v ozko usmerjeni regionalni vzajemni sklad in se po mesecu znajde v desetodstotnem plusu, česar nič kaj sramežljivo ne skriva pred zavistnimi sosedi. Za izgubo krivi drugi Nato se nad njegovo omiljeno regijo zgrnejo črni oblaki. Politiki se ne strinjajo o prihodnjem razvoju regije in so po vlagateljevem mnenju "krivi" za zdrs delnic. Po enoletnem padanju se vrednost vloženih sredstev prepolovi, za kar naš vlagatelj krivi vse po vrsti. Od svetovalca, ki je prijazno prikimaval njegovim idejam in ga speljal na kriva pota, do po njegovem neracionalnih prodajalcev delnic v njegovi omiljeni regiji. Do konca dvoletnega obdobja se razmere le nekoliko izboljšajo. Izguba je le še 20-odstotna in vlagatelj za nakup nepremičnine vzame večje posojilo, kot ga je nameraval, in sosedom nikoli več ne omeni svoje boleče izkušnje z delniškim trgom. Nauk zgodbe Upamo, da ste prepoznali napake nesrečnega namišljenega vlagatelja, vseeno pa pojdimo skupaj po vrsti. Za nepoučene vlagatelje ozko usmerjeni skladi niso primerni. Še več, kot edina naložba v portfelju verjetno niso primerni za nikogar, ki bi rad ob zmernem tveganju oplemenitil sredstva. Ob tem pa je tudi treba poudariti, da je precejšnji del pričakovane prihodnje rasti panoge oziroma gospodarstva že vštet v vrednostne papirje, zaradi česar se kratkoročno stopnja gospodarske rasti in rast lastniških vrednostnih papirjev na borzi ne gibljeta nujno složno. Napako je storil tudi, ko je sklepal na podlagi minulih donosov. Finančni svetovalci so plačani od provizije in vsi niso najbolj moralni ljudje, tako da se radi strinjajo z idejami vlagatelja, četudi vedo (so sicer tudi takšni, ki tega ne vedo), da to ni prava naložba zanj. Neizkušen vlagatelj naj se tako raje drži dobro razpršenih vzajemnih skladov, v katere naj vplačuje periodično in naj se ne obremenjuje z ozko usmerjenimi eksotiki. Dve leti je občutno prekratka doba za vlaganje v vzajemne sklade. Za spodnjo mejo je bolje vzeti dobo petih let, kar pa se bančnih depozitov tiče, pa je bolje imeti enoodstotno realno izgubo zaradi inflacije kot 20-odstotno nominalno izgubo zaradi zgrešene naložbe iz strahu pred inflacijo. Čemu naj vlagatelj nameni pozornost? Vlagatelj mora pri primerjavi med skladi pozornost nameniti stroškom, saj so ti edina stvar, ki jo z gotovostjo lahko predvidi. Pri tem so najpomembnejši upravljavski stroški, ki se obračunavajo ob objavi vrednosti enote premoženja in tako bremenijo donose sklada. Poleg tega mora vlagatelj tudi presoditi, kateremu upravljavcu bo zaupal svoje premoženje. Od njega bo namreč najbolj odvisno plemenitenje njegovega premoženja. Pri nas se bo sicer pri tem težko odločil, saj DZU nerade govorijo o strokovni usposobljenosti in izkušnjah svojih upravljavcev, ob tem pa so pogoste tudi zamenjave upravljavcev skladov. Vlagajte le presežna sredstva Vlagatelj naj v sklade vlaga le presežna sredstva, od katerih ni odvisen in jih ne potrebuje v bližnji prihodnosti. Namesto velikih enkratnih kosov naj vlaga redne periodične zneske, s čimer bo ublažil učinek nihanja tečajev. Pri tem vseeno ni treba povsem slepo vplačevati. V času velikih padcev tečajev, ko se trgi začnejo vesti iracionalno, je dobro povečati količino vloženih sredstev, če osebni proračun to dopušča. Kaj pa bolj izkušeni vlagatelji? Za tveganju boj naklonjene vlagatelje, ki že imajo nekaj občutka za gibanje borznih tečajev in so se prek finančnih časopisov, spletnih forumov in borznih knjig poučili o osnovah osebnih financ, pa je morda smiselna tudi kakšna stava ali dve na določeno panogo ali regijo. Vendar naj ta naložba ne presega dveh tretjin celotnega naložbenega portfelja. Še bolje pa je, če to počne prek ETF-skladov na borzi.

***** 10 NAPAK

1. Vlagajo zaradi minulih donosov
2. Vlagajo v preveč vzajemnih skladov
3. Vstopajo v ozko usmerjeni vzajemni sklad po nasvetih prijatelja,čigar žena pozna nekoga,ki se ˝˝resnično spozna˝˝
4. Kupujejo točke sklada samo zaradi popusta pri vstopni proviziji
5. Prevelik del svojega premoženja namenijo vlaganju v vzajemne sklade (za naložbe so primerni presežki sredstev)
6. Velik del varčevanju namenjenih sredstev vlagajo v ozko usmerjene vzajemce
7. Pričakujejo nerealno velike donose od naložb v skladih - želja po velikih zaslužkih oziroma letnih donosih,večjih od 10%
8.Za nakup točk vzajemnih skladov se zadolžijo
9. Pogosti vstopajo in izstopajo iz skladov 10. Lovijo mesečne,polletne in letne vrhove in dna

***** 10 NASVETOV

1. Preglejte prospekt sklada,posebno pozornost namenite provizijam
2. Vprašajte se,koliko časa ne potrebujete denarja (če je odgovor dve leti,vežite sredstva v banki)
3. Vprašajte se,kako bi se počutili,če bi v letu dni izgubili četrtino vloženih sredstev
4.Ne belite si glave,kateri izmed eksotičnih skladov največ obeta
5.Sredstva naložite v dobro razpršen vzajemni sklad (globalni ali mešani)
6. Če želite kupovati na dnu in prodajati na vrhu,sezite po ETF (več o njih preberite v članku spodaj)
7. Ne pričakujte,da vam bo kdo znal povedati,katera naložba je najprimernejša za vas
8.Treba je vedeti,da le manjšini uspeva dosegati večje donose od povprečne rasti na delniških trgih
9. Ne pozabite,da morebitne zgube nosite sami.Ista oseba je tudi kriva zanje.Če z globalnim ali mešanim skladom niste potešili potrebe po vlaganju,preberite nekaj strokovne literature,si priskrbite spletnega borznega posrednika in začnite trgovati na borzi
http://www.finance.si/212112/Deset_napak_pri_vlaganju_v_vzajemne_sklade

Kakšen nesluten razmah industrije vzajemnih skladov v Sloveniji nam priča tudi podatek o njih številu,ki pa še vedna narašča,obenem pa so na voljo že specialni forumi,ki dajejo komitentom nasvete o njihovih portfeljih in jim tudi o njih svetujejo:
1998 - 17 vzajemnih skladov
2008 - 248 vzajemnih skladov
http://www.financna-tocka.si/drugomnenje.php?mode=list&src=nasl

/13/...alternativno o ETF skladih,ki so omenjeni zgoraj:

ETF (Exchange Traded Funds) so indeksni investicijski skladi, v katere ponavadi lahko neposredno vplačujejo le večji vlagatelji, mali vlagatelji pa z njimi, podobno kot z delnicami, trgujejo na borzi. Premoženje kotirajočih zaprtih skladov (ETF) je sestavljeno iz delnic, ki so vključene v različne indekse, bodisi regionalne, panožne ali splošne. Vlagatelj ima z njimi možnost, da z nakupom enega vrednostnega papirja dobi udeležbo v gibanju portfelja določenih delnic in tako preprosto razprši svoje premoženje. Tako sledijo izbranemu indeksu in omogočajo izpostavljenost širokim tržnim segmentom. Glavna razlika med ETF in večino vzajemnih skladov je v tem, da prvi niso aktivno upravljani in da kotirajo na borzah. Obstajajo tudi pasivno upravljani vzajemni skladi, ki sledijo gibanju indeksa in so taki kot preostali vzajemci, ki jih DZU tržijo prek svoje prodajne mreže. Nekateri, sicer redki ETF, pa imajo tudi finančni vzvod, kar pomeni, da spadajo med izvedene finančne instrumente, ti pa po slovenski zakonodaji niso obdavčeni. Minimalni stroški upravljanja ETF svoje naložbene sestave ne spreminjajo, razen če se sestava indeksa spremeni. Stroški upravljanja so tako minimalni, saj za upravljanje takšnega sklada ni treba imeti analitskega oddelka, pa tudi portfelj naložb se redkeje spreminja, zaradi česar upravljavec nima tako visokih transakcijskih stroškov kot pri klasičnih vzajemnih skladih. Nižje stroške upravljanja vlagatelj občuti predvsem prek občutno manjše upravljavske provizije. Dolgoletna praksa onstran luže kaže, da večini upravljavcev vzajemnih skladov ne uspe dosegati rasti primerljivih indeksov, zato strokovnjaki za osebne finance pri večjih enkratnih vložkih pogosto raje kot vzajemne sklade za popestritev portfelja predlagajo ETF. Primerni za kratkoročne in dolgoročne vlagatelje ETF so primerni tako za tiste, ki so pri svojih naložbenih odločitvah bolj dolgoročno usmerjeni, zaradi preprostega vstopa in izstopa pa so pravo orodje tudi za aktivnejše vlagatelje. Za lovljenje vrhov in dnov (kar je seveda zelo tvegano početje in zahteva veliko predanosti, znanja in izkušenj) so vzajemni skladi precej nerodni, saj vlagatelj ob prodaji ne ve, po kakšni vsoti je prodal oziroma kupil točke vzajemca. Čas poravnave navadno namreč traja več dni, v tem času pa se vrednost enote premoženja vzajemnega sklada lahko v burnih časih na svetovnih borzah občutno spremeni. Pri ETF, kjer se naročila sklepajo prek borznega posrednika, pa ima vlagatelj možnost oddaje limitiranega naročila enako kot pri nakupu oziroma prodaji delnic in tako natanko ve, po kakšni vsoti trguje. Kako kupiti ETF? Razlika je tudi pri stroških vstopa in izstopa iz pozicije. Pri vzajemnih skladih vlagatelj plača vstopno in/ali izstopno provizijo, medtem ko pri trgovanju z ETF plača provizijo borznega posrednika. Te postanejo pri večjih naročilih nižje od vstopnih oziroma izstopnih stroškov v vzajemne sklade, vendar pa je pri ETF treba upoštevati tudi spread (razliko med nakupnim in prodajnim tečajem). Nakupe in prodaje ETF lahko izvedete prek večine slovenskih borznoposredniških hiš, z nižjimi stroški pa lahko do njih dostopate prek katerega od večjih svetovnih spletnih borznih posrednikov. Je pa pri tem treba opozoriti, da so ETF nerodni za manjša periodična vplačila, saj boste vsakič morali plačati provizijo posredniku, ki pa je navadno za manjše posle relativno visoka. Obstaja tudi ameriški spletni borzni posrednik Zecco, ki omogoča trgovanje z delnicami, kot tudi ETF brez provizije (več o njem si lahko preberete tukaj [+] ). Naši skladi Takšen finančni produkt sicer kotira tudi na ljubljanski borzi. ETF sklad MP-Eurostock.si, ki ga upravlja Medvešek Pušnik DZU, lahko najdete pod trgovalno oznako MPEU. Vlagatelj ima sicer tudi možnost, da točke kupi ali proda neposredno pri upravljavcu. Na ljubljanski borzi pod kategorijo investicijski kuponi najdemo tudi dva aktivno upravljana vzajemna sklada, do katerih je možno dostopati prek borze. To sta Probanka globalni naložbeni sklad in MP-Balkan.si. Probanka želi na ljubljansko borzo uvrstiti tudi pasivno upravljana indeksna vzajemna sklada Probanka Uranium Index in Probanka Biotech Index, pozneje pa še indeksna vzajemna sklada Probanka Balkan Index in Probanka Agraria Index. Dejstva: Razlike med ETF in vzajemnimi skladi Prednosti ETF v primerjavi z aktivno upravljanimi vzajemnimi skladi: Nižji upravljavski stroški Prodaja in nakup po znani ceni Trgovanje na borzi, zaradi česar so primerni tudi za bolj špekulativne vlagatelje Prednost trgovanja na borzi je tudi v proviziji, ki je pri večjih zneskih nižja (pri Zeccu pa je sploh ni) od vstopnih oziroma izstopnih stroškov skladov Pasivno upravljanje, kar je navadno boljše od aktivnega
http://www.finance.si/212111/Prednosti_skladov_ETF

/13/...v novi številki Kapitala je izšla naslovna tema o VZAJEMNIH SKLADIH in sicer:

Neurje med vzajemnimi skladi Objavljeno v številki 445 z dne 23.06.2008 V zadnjem letu dni so večino svetovnih delniških trgov doleteli padci, ponekod večji, ponekod manjši. Časovno se niso v celoti ujemali, kljub temu pa je ena od posebnosti tokratne krize ravno njena obsežnost. Zajela je namreč toliko geografskih regij, da so neprizadeti ostali le redki trgi. SANDI KODRIČ www.financna-tocka.si

Slovenska borza je bila zadnjih nekaj let otoček, za katerega se je zdelo, da z dogajanjem drugod po svetu ni povezan. Vendar pa je padec tokrat sovpadel s krizami drugod in tiste vlagatelje, ki so verjeli v neustavljivo rast na slovenskem trgu, brutalno demantiral. Podobno se je zgodilo tudi z naložbenim hitom leta 2007, balkanskimi trgi, ki doslej niso upravičili slovesa, ki so jim ga pripisovali borzni posredniki in tržniki skladov, češ da gre za najperspektivnejše naložbeno območje, na katerega se Slovenci kot bližnji sosedje baje še posebej dobro spoznamo. Če prelistamo napovedi analitikov za leto 2008 s konca lanskega leta, bi lahko rekli, da se je kriza zgodila nepričakovano, vendar pa zgodovina dokazuje, da se obdobja rasti ves čas izmenjujejo z obdobji padanja, zato tolikšni padci za vlagatelja v delnice ne bi smeli biti nikakršno presenečenje. Navsezadnje ne gre za nikakršno katastrofo, pač pa za neizogibno korekcijo, ki vedno pride po prehitri rasti. Kaj vlagatelji pričakujejo? V tem članku bomo pogledali, kako so se v tem neurju obnesle naložbe v vzajemne sklade in kako so upravljavci kljubovali padcem. Največ pozornosti namenjamo delniškim skladom, saj so le-ti po podatkih Banke Slovenije 1 konec leta 2007 obračali kar 68 % vseh sredstev v slovenskih vzajemnih skladih. Upravljavci čistih delniških skladov pravzaprav nimajo veliko manevrskega prostora. Naložbe lahko selijo samo znotraj predpisane investicijske politike, in če je le-ta preozka, upravljavec praktično nima izhoda. Primer: če imamo ozko usmerjeni panožni sklad finančne branže, lahko namesto v banke vlagamo v zavarovalnice. Če imamo regijski sklad Balkana, lahko sredstva premaknemo iz Srbije v Bolgarijo, česa bolj radikalnega pa ne moremo storiti. Drugačna pa je zgodba pri t.i. fleksibilnih skladih, ki lahko sredstva svobodno premikajo med različnimi naložbenimi oblikami. Skladi so primeren vzorec Vzajemni skladi so zaradi predpisane transparentnosti poslovanja pravzaprav edini finančni produkt, ki lahko služi za tovrstno analizo. Po drugi strani je namreč individualno upravljanje premoženja, kot ga izvajajo banke in borzne hiše, povsem nepregledno - brez preverljivih javno objavljanih podatkov. Njihove stranke so ponavadi zavezane k varovanju poslovne skrivnosti, kamor so vključeni tudi rezultati upravljanja sredstev. Tisto, kar banke in borzne hiše včasih vseeno javno objavijo, pa je na meji verodostojnosti.

***Hipotetična izguba
Kaj je največji padec ali največji nihaj navzdol (maximum drawdown)? To je kazalec v odstotkih, ki pove, kolikšna bi bila hipotetična izguba v primeru nakupa in kasnejše prodaje v najbolj neugodnih dveh trenutkih znotraj določenega obdobja. Obnašanje v krizi le ena plat medalje. Od aktivno upravljanih delniških skladov vlagatelj pričakuje, da bodo tudi v kriznem obdobju uspešnejši od svojega primerjalnega indeksa (benchmarka). Da bo torej upravljavec s svojimi odločitvami vsaj delno ublažil neizogibni padec. V tabelah v nadaljevanju opazujemo dva kazalnika - prvi je sprememba VEP v zadnjih 12 mesecih pred 13. 6. 2008, drugi pa je največji padec oziroma nihaj navzdol v tem istem obdobju. Oboje je izraženo v evrih. Poleg zmagovalca in poraženca tabele vključujejo še primerjalni indeks in dva druga sklada, ki sta po vrednostih med obema skrajnostma. Pri tem je potrebno upoštevati nekaj metodoloških opomb. Prvič, tudi skladi s podobno naložbeno usmeritvijo se v detajlih razlikujejo, zato primerljivost ni stoodstotna. Drugič, opazovano obdobje enega leta je kratko, zato je oznake ’zmagovalec’ in ’poraženec’ treba jemati z veliko rezervo. Obenem velja še omeniti, da je obnašanje v krizah samo ena plat medalje. Povsem možno je, da se sklad, ki v obdobju krize močno zdrsne, analogno obnaša tudi v obdobju konjunkture: da torej nadpovprečno zraste takrat, ko gre trgu dobro. Vir podatkov za vse številke je spletna stran www.financna-tocka.si. Ameriški delniški skladi. Ameriški delniški trg je po širini in globini še vedno najpomembnejši na svetu. Z vidika slovenskega vlagatelja je bil njegov padec še pospešen s padanjem vrednosti evra proti dolarju. Zato ni čudno, da je najmanj upadel sklad Eurizon EasyFund North America, ki uporablja zaščito pred valutnimi tveganji (oznaka RH). Tudi domača ponudnika KD Skladi in Publikum sta se solidno odrezala.

AMERIŠKI TRG
Usmeritev ZDA
Indeks - S&P 500 * -22% ;
** -29% ZMAGOVALEC: - EEF North America (RH) * -8% ;**-17% - KD Severna Amerika * -16% ;** -26% - Publikum USA * -19% ;** -25% PORAŽENEC: - SGAM US Rel Value * -30% ;**-36% * 12 mesečna sprememba
** Največji padec Evro vs dolar. Najmanj je upadel sklad Eurizon EasyFund North America, ki uporablja zaščito pred valutnimi tveganji. Zahodnoevropski delniški skladi. Zahodnoevropski delniški trgi so v veliki meri korelirani z ameriškim. To se je potrdilo tudi v zadnjem obdobju. Pri vrhu sta Eurizon EasyFund Europe, ki si je pomagal z valutno zaščito, in NLB sklad evropskih delnic, ki mu je pomagalo dejstvo, da lahko delno vlaga tudi v srednjo in vzhodno Evropo. Najslabše se je odrezal Pioneerjev sklad, ki ima dokaj koncentrirane naložbe.
ZAHODNOEVROPSKI TRG Usmeritev - Zahodna evropa Indeks - DJ Stoxx 50 *-22% ; **-26% ZMAGOVALEC: - EEF Europe (RH) * -18% ;**-25% - NLB evropske delnice *-18% ;**-26% - RCM Europa Aktien * -23% ;**-31% PORAŽENEC: - PF Top European Players *-29% ;**-34% * 12 mesečna sprememba ** največji padec Korelacija. Na vrhu sta Eurizon EasyFund Europe in NLB sklad evropskih delnic, najslabše se je odrezal Pioneerjev sklad. Pretežno slovenski delniški skladi. Ta rubrika je najbolj heterogena. Vključuje sklade, ki so v praksi usmerjeni na slovenski trg. To pomeni, da so nekateri sicer ’v teoriji’ evropsko usmerjeni, a se dejansko še vedno trmasto oklepajo slovenskih delnic. Da torej slovenske delnice v njihovem portfelju zavzemajo bistveno več, kot to velja za normalne evropske delniške sklade. Strmoglavljenje indeksa SBI20 z ravni preko 12.000 na nivoje med 7 in 8.000 so večinoma dokaj dobro prenesli, delno tudi zaradi tega, ker praktično vsi skladi te vrste razen NLB-jevega v naložbeni politiki dopuščajo tudi nezanemarljiv delež dolžniških vrednostnih papirjev in torej niso čisti delniški skladi.
PRETEŽNO SLOVENIJA
Usmeritev - Pretežno Slovenija
Indeks - SBI20 * -17%;
**-40% ZMAGOVALEC: - Abančna Evropa *-1%;**-20% - NLB slov. delnice * -9%;**-32% - Infond Delniški *-10%;**-20%
PORAŽENEC: - KD Rastko * -15%;**-29% * 12 mesečna sprememba ** Največji padec Heterogenost. Gre za sklade, ki so v praksi usmerjeni na slovenski trg. Nekateri so ’v teoriji’ evropsko usmerjeni, a se še vedno trmasto oklepajo slovenskih delnic. Balkanski skladi. Večina bralcev se verjetno še spominja intenzivnih oglaševalskih kampanj, ki so lani vlagatelje privabljale na balkanske trge. K temu so pripomogle še banke, ki so ponujale kredite za tiste, ki so želeli tveganje še povečati s pomočjo finančnega vzvoda. V zadnjem letu “hitrorastoči” trgi zahodnega Balkana tega pridevnika niso upravičili in večina vlagateljev v balkanske sklade (največ jih je vstopilo v prvi polovici 2007) je danes ’pod vodo’. Razlike v dosežkih med skladi pa so presenetljivo velike kljub podobnim naložbenim politikam. Sklada MP-BALKAN.SI in Hypo South Eastern European Opportunities sta v letu dni izgubila kar tretjino vrednosti. BALKANSKI TRG Usmeritev - Balkan Indeks - Publikum Balkan ind. *-25%;-42% ZMAGOVALEC: - Triglav Balkan *-20%;**-33% - Publikum Balkan *-22%;-33% - MP-BALKAN.SI *-35%;-43% PORAŽENEC: - Hypo SEEO *-35%;**-43% * 12 mesečna sprememba ** Največji padec Razlike v dosežkih. Sklada MP-BALKAN.SI in Hypo South Eastern European Opportunities sta v letu dni izgubila kar tretjino vrednosti. Fleksibilni mešani skladi. Fleksibilni skladi imajo prilagodljivo naložbeno politiko, ki jim omogoča velike preskoke iz delnic v obveznice in nazaj. Ravno v kriznih obdobjih naj bi ta lastnost prišla najbolj do izraza. Po teoriji naj bi upravljavci pravočasno zaznali prihajajočo krizo in preusmerili naložbe iz delniških v obvezniške. Vendar presenetljivo v praksi tega izkoriščanja prilagodljivosti ni bilo videti in od tovrstnih skladov bi pričakovali večjo aktivnost. Vsi razen sklada VB Smile so utrpeli padce, ki so po velikosti čisto na nivoju tistih pri delniških skladih, in teh padcev obvezniški del ni kaj prida amortiziral.
FLEKSIBILNI MEŠANI SKLADI
Usmeritev - Fleksibilni Indeks - /
ZMAGOVALEC:
- VB Smile *-4%;**-6%
- KD Galileo *-12;**-28%
- Probanka Globalni *-13%;
**-20% PORAŽENEC :
- PPF Glob. Dynamic Plus *-14%;**-18%
* 12 mesečna sprememba
** Največji padec Fleksi.
Vsi razen sklada VB Smile so utrpeli padce, ki so po velikosti čisto na nivoju tistih pri delniških skladih, in teh padcev obvezniški del ni kaj prida amortiziral. So iste naložbe? Če naložbeno strukturo obeh domačih tovrstnih skladov, KD Galilea in Probankinega Globalnega naložbenega sklada, podrobneje primerjamo, vidimo, da je na dan 30. 5. 2008 zelo podobna tisti izpred leta dni, na dan 30. 5. 2007. Probankin sklad je tekom zadnjega leta imel večino časa delež delnic večji, a je po majskih prodajah padel nazaj na 64 %. Vseh 5 največjih naložb v KD Galileu so na dan 29. 2. 2008 predstavljale slovenske delnice. Prve štiri naložbe pri Probankinem skladu na dan 30. maj 2008 predstavljajo slovenske delnice, pri čemer je na prvem mestu s preko 10-odstotno utežjo delnica že prevzete Pivovarne Laško. Skupaj ima Probankin sklad slovenskih delnic za tretjino portfelja, KD Galileo pa za skoraj polovico. Skratka, težko rečemo, da je Probankin sklad zares globalen in da je KD-jev sklad zares evropsko razpršen.
PRIMERJAVA DOMAČIH % portfelja sklada
/KD Galileo/ /Probanka Globalni/
a)*delnice + skladi 30. 5. 2008 / 90%/ / 64%/
b)*denar 30. 5. 2008 /5%/ /30%/
a)**delnice + skladi 30. 5. 2007 /84%/ /63%/
b)**denar 30. 5. 2007 /6%/ /17%/
Struktura naložb.
Težko rečemo, da je Probankin sklad zares globalen in da je KD-jev sklad zares evropsko razpršen. Dobro ali slabo? V zaključku lahko povzamemo, da čeprav rezultati skladov niso ravno fascinantni, v množici 251 skladov, kolikor se jih trži pri nas, za vsako naložbeno usmeritev vseeno najdemo take, ki so zadnje obdobje negativnih gibanj uspešno prevedrili. Slovenski vlagatelji imajo sedaj že na voljo dovolj pestro izbiro, da si lahko zgradijo primeren portfelj vzajemnih skladov. Pred izbiranjem konkretnih skladov pa je treba opraviti še pomembnejšo nalogo. Sestaviti si je potrebno ustrezno strateško alokacijo premoženja: v katere naložbene razrede in v kakšnih razmerjih razpršiti svoje prihranke, da bo razmerje med pričakovano donosnostjo in prevzetim tveganjem kar najugodnejše. Pred izbiranjem konkretnih skladov si je treba sestaviti ustrezno strateško alokacijo premoženja. KOMENTAR Sandi Kodrič, www.financna-tocka.si Ali je do 30 in več odstotnega padca na ljubljanski borzi prišlo kot strela z jasnega? Nikakor. Trezni opazovalci so vsaj od lanskega poletja opozarjali, da so tečaji daleč nad vzdržnimi nivoji. Kot običajno, so bila mnenja, nasprotujoča prevladujoči evforiji, preslišana. Napihoval se je cenovni balon in ti se vedno razpočijo sunkovito. Sedanji čas je pravi, da se vlagatelji ponovno spomnijo na to, kakšni so pričakovani donosi delnic na dolgi rok. 6,5 do 7 odstotkov realno (torej nad inflacijo), po analizah profesorja Jeremyja Siegla, ki je upošteval podatke od začetka 19. stoletja do danes. In če je bilo nekaj let na nekem trgu nadpovprečno dobrih, bo verjetno sledilo podpovprečno obdobje. Ker pa na borzne tečaje kratkoročno močno vpliva psihologija vlagateljev, so nihanja v obe smeri velika, vendar sčasoma stvari pridejo na svoje mesto. Nekako tako kot delnica NKBM. Imeti realistična pričakovanja, je pomembna lastnost za uspešno investiranje, a tega se je treba tako ali drugače priučiti. In takrat vemo, kako reči reklami, ki nam implicitno obljublja “36 % vzpon”. Če smo prizanesljivi, ji rečemo pravljica, če nismo, pa zavajanje.
*** izjave Tilen Šarlah, Ilirika DZU, d.o.o “Vsaka ohladitev borznih parketov je od časa do časa koristna, da se trg prečisti in da se glave ohladijo. Seveda pa je vse odvisno od tega, kako dolgo traja. Mislim, da se preko poletja sentiment na borzah ne bo bistveno izboljšal in bo trgovanje potekalo po podobnem scenariju kot sedaj. Večje aktivnosti na borzah bi lahko pričakovali jeseni, seveda pa je tudi odvisno, kako bodo napredovale stvari sedaj. Če bodo vidni napredki svetovne ekonomije in bodo makroekonomski podatki nakazali okrevanje, se bo navdušenje vrnilo tudi na borze. Vzdušje na svetovnih borzah pa bo deloma krojilo usodo slovenski in drugim borzam v regiji, kjer bo precej odvisno tudi od splošne stabilizacije in politične umiritve. Če se bodo na jugu konflikti nadaljevali, ni pričakovati hitrega okrevanja, v nasprotnem primeru pa nas čakajo lepši časi.” Irena Lavrenčič, vodja upravljanja, Publikum PDU “Vsako padanje tečajev vrednostnih papirjev na borzah je neprijetno tako za vlagatelje kot za upravljavce skladov. Ob začetku krize na svetovnih trgih smo na vseh skladih povečali delež denarja, tako da je bil le-ta blizu maksimalne meje, ki je določena s prospektom. Poleg tega smo imeli večjo utež na naravnih virih, ki so krizo dokaj dobro prestali, zmanjšali pa smo utež finančnega sektorja. V času trajanja negativnega trenda smo iskali tudi zanimive nakupne priložnosti, predvsem delnice, ki so zabeležile zelo visok padec vrednosti. Zaenkrat pri naložbah še vedno ostajamo nekoliko bolj previdni, predvsem zaradi vse bolj verjetnega dviga obrestnih mer v EU in ZDA.” Luka Šepec, investicijsko bančništvo, Raiffeisen banka, d.d. “Povod za krizo najdemo na nepremičninskem trgu v ZDA. Če se je sprva dozdevalo, da bo učinek kratkotrajen (in posledično le korekcija delniških tečajev), se je kasneje izkazalo, da so težave veliko bolj kompleksne. Po velikih odpisih največjih svetovnih bank smo sedaj priča rekordnim cenam hrane in nafte. Posledica tega je visoka inflacija. Dogaja se torej domino efekt, in rezultat vidimo tudi na rezultatih vzajemnih skladov v letošnjem letu. V nadaljevanju leta pričakujem, da se bodo tečaji gibali okoli trenutnih ravni, ne izključujem pa še kakšnega popravka navzdol. Več optimizma na trgih pričakujem ob koncu letošnjega leta. Kot naložbo bi trenutno priporočal vlaganje v Rusijo. Izjava se nanaša na globalno situacijo in odraža moje mnenje in ne stališča institucije, v kateri sem zaposlen.” Andraž Grahek, samostojni upravitelj, KD Skladi, d.o.o. “Ocenjujemo, da se je pretežen del verjetnih težav, povezanih s kakovostjo premoženja finančnih institucij in njihovo solventnostjo, vračunal v obrestne mere ter tečaje obveznic in delnic. Vzporedno so se vračunavala v tečaje tudi povečana inflacijska pričakovanja ob strmi rasti cen hrane in energentov. Posledica je občutno znižanje večkratnikov vrednotenja delnic na globalnih delniških trgih, ki so trenutno na spodnji polovici dolgoročnega povprečja. Vsaka skrajnost praviloma ustvarja nadpovprečne naložbene priložnosti na srednji in dolgi rok. Povečana nenaklonjenost sprejemanju tveganj je prisotna zlasti na ključnih trgih v razvoju, kjer pa opažamo nadaljevanje rasti poslovne aktivnosti in ki ustvarjajo nadpovprečno privlačne nakupne priložnosti. Čeprav lahko v naslednjih šestih do dvanajstih mesecih pričakujemo nadpovprečna nihanja tečajev, pa je v omenjenem obdobju primeren čas za povečanje periodičnih vplačil v vzajemne sklade.” Svet primanjkljajev Milena B. Brodnjak, Medvešek Pušnik BPH, d.d. “Kriza, ki smo ji bili priča od začetka leta je nastala kot posledica pričakovane recesije ameriškega gospodarstva. Obstaja precejšnja razlika med motnjami v enem ali dveh sektorjih gospodarstva, kot sta na primer nepremičnine in bančništvo, ter splošno recesijo celotnega gospodarstva. Recesijo bi lahko opisali kot značilen padec aktivnosti v vseh sektorjih gospodarstva, ki traja več mesecev in je vidljiva v proizvodnji, zaposlovanju, realnih prihodkih ter prodaji. Recesija vpliva na gospodarstvo na splošno in ni omejena na posamezne sektorje. Razlika med recesijo in motnjami v določenih sektorjih ni samo stvar semantike. V recesiji delniški trg zelo slabo deluje in edine varne naložbe predstavljajo obveznice. V upočasnitvi se dogajajo pomembne sektorske rotacije, vendar delniški trgi vseeno dobro delujejo. Zagotovo sta nepremičninski sektor in bančništvo v resnih težavah. Vendar zaenkrat ni znakov, da bi ZDA zašle v recesijo. BDP še vedno raste, vendar upočasnjeno, in glavni makro kazalniki niso niti blizu nivojem, ki so nevarni in značilni za recesijo. Kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Glede na to, kar se dogaja v sektorju energije in hrane, je jasno, da prihaja t.i. svet primanjkljajev. Svet primanjkljajev načeloma ni najboljša stvar za potrošnike, je pa dober za tiste investitorje, ki pravočasno prepoznajo pomembne spremembe v sektorjih.”
http://www.revijakapital.com/kapital/naslovnatema.php?idclanka=5795 /

13/...presegli smo 2050 EUR na prebivalca v popularnih VS:

V skladih 2050 evrov na Slovenca Slovenija je z 2050 evri na prvem mestu po investiranih sredstvih v upravljanje na prebivalca v srednji in vzhodni Evropi Mathias Bauer, RCM: "Ob ameriški finančni krizi je male vlagatelje v vzajemne sklade načeloma prizadelo "le" padanje tečajev na kapitalskih trgih v preteklih devetih mesecih." Evropsko združenje upravljalcev investicijskih skladov in premoženja (EFAMA), katere član je od leta 2006 tudi slovensko Združenje družb za upravljanje, je včeraj v Bruslju predstavilo zahteve za vseevropsko harmonizacijo pravnih okvirov za investicijske sklade in napovedalo uveljavitev investicijskih skladov na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja. Želijo si upravljanja sredstev pokojninskih zavarovanj Mathias Bauer, predsednik uprave družbe Raiffeisen Capital Management (RCM) in predsednik združenja EFAMA, je naštel cilje za prihodnost evropske industrije skladov: vzpostavitev enotnega trga investicijskih skladov (UCITIS IV); zagotovitev enakih pogojev za vse finančne produkte na vseh prodajnih mestih (Level Playing Field) in večjo vlogo industrije upravljanja investicijskih skladov pri dodatnem pokojninskem zavarovanju. "Enotni trg investicijskih skladov bi pomenil ugodnejšo ponudbo za stranke zaradi večje konkurenčnosti. Tako imenovani potni list za investicijske družbe bi povečal trženje skladov, čezmejno ustanavljanje skladov in posledično sodelovanje več nacionalnih nadzornih organov ter združevanje sredstev skladov t.i. Master-feeder skladov," je dejal Bauer. Večjo vlogo pri upravljanju sredstev za pokojninsko varstvo pa Bauer vidi v neposredni vključitvi upravljalcev kot ponudnika storitev upravljanja premoženja in ne le z opravljanjem upravljalskih storitev za druge pretežno zavarovalne ponudnike, kot to velja doslej. Mathias Bauer je komentiral tudi posledice ameriške finančne krize za svetovno industrijo skladov: "Le okoli deset od 30.000 skladov, kolikor jih je registriranih v Evropi, je moralo zaradi krize začasno ustaviti vpisovanje in izplačevanje enot premoženja. Pred prenehanjem poslovanja pa so jih pravočasno rešile njihove matične banke in skupine. Najbolj izpostavljeni so bili skladi denarnega trga, ki presegajo povprečje običajnih donosov (Geldmarket-Plus-Funds), ki so pretežno v lasti institucionalnih vlagateljev, oziroma skladi, ki so investirali v obveznice, zavarovane s premoženjem (ABS)." V slovenskih vzajemnih skladih okoli štiri milijarde evrov V preteklih letih se je povečalo investiranje denarja prebivalstva v državah srednje in vzhodne Evrope. V letu 2007 je bilo na tem območju v investicijskih skladih več kot 60 milijard evrov premoženja, največ na Poljskem, kar 31 milijard evrov.
Na drugem mestu je Češka z 10 milijardami, nato Madžarska s šestimi in Slovenija z okoli štirimi milijardami evrov.
Je pa Slovenija na prvem mestu držav srednje in vzhodne Evrope po obsegu sredstev v upravljanju na prebivalca, saj smo v sklade investirali povprečno 2050 evrov na prebivalca, kar je dvakrat več kot Madžari (1190 EUR) in Čehi (1100 EUR). Na repu seznama sta Bolgarija s 63 evri in Romunija z 11 evri vloženih sredstev v sklade na prebivalca. Zanimiva je tudi primerjava deležev skladov v bruto domačem proizvodu (BDP). Medtem ko skladi v Avstriji dosegajo 53 odstotkov BDP (273 milijard EUR), je ta delež v Romuniji le 0,4-odstoten, v Bolgariji znaša dva odstotka, v Sloveniji pa okoli 11 odstotkov.
http://www.vecer.si/clanek2008062705337828

/13/...kljub opozarjanju,da naložbeno tveganje prevzema vlagatelj le-to ni pomagalo,sedaj si pa mnogi očitajo in valijo krivdo na upravljalce skladov,češ,da jih niso še pravočasno opozorili in to navkljub neugodni davčni politiki:

Borzne stiske: Premoženje varčevalcev v vzajemnih skladih izpuhtelo Svetovni trgi kapitala so od začetka leta v povprečju izgubili že okoli 20 odstotkov vrednosti, tako slabega začetka leta pa na svetovnih borzah ni bilo že vse od leta 1982. Izmed več kot 250 vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji, je negativni korekciji letos ušlo le slabih dvajset vzajemnih skladov, od katerih pa ni niti enega delniškega ali mešanega sklada, v katerih imajo slovenski varčevalci vloženo glavnino svojih prihrankov. Vlagatelji, ki imajo svoja sredstva vložena v delniških skladih, ki na kratek rok veljajo za bolj tvegane, so od začetka leta v povprečju zabeležili okoli 20-odstotni negativni donos, medtem ko je bil pri mešanih vzajemnih skladih povprečen padec 12,8-odstotni. Od začetka leta so največ, in sicer več kot 40 odstotkov, izgubili vlagatelji, ki so svoja sredstva vložili v ozko specializirana indijska sklada. Kot najbolj nedonosna izbira so se letos izkazali tudi skladi, ki sredstva vlagajo v delnice kitajskih izdajateljev, v finančni sektor, ter balkanski skladi, v katere so slovenski vlagatelji lani vložili okoli 170 milijonov evrov. Od začetka letošnjega leta so Balkan skladi, ki so še pred letom dni obljubljali nadpovprečne donose, pridelali nadpovprečno izgubo ter v povprečju izgubili tretjino vrednosti. Vlagatelji, ki imajo svoja sredstva vložena v delniških skladih, ki na kratek rok veljajo za bolj tvegane, so od začetka leta v povprečju zabeležili okoli 20-odstotni negativni donos, medtem ko je bil pri mešanih vzajemnih skladih povprečen padec 12,8-odstotni.

***** GRAFI DELNIŠKIH,OBVEZNIŠKIH in MEŠANIH SKLADOV: http://www.dnevnik.si/uploads/articles/image/sklad.jpg

Nekoliko bolje so jo odnesli vlagatelji, ki so sredstva vložili v denarne in obvezniške sklade, vendar pa so tudi ti glavnino sicer skromnega donosa ustvarili šele v zadnjem mesecu dni. Zaradi strahu pred zaostrovanjem finančne krize se je namreč v zadnjih tednih velik del sredstev stekel iz delniških na obvezniške trge, kar je prispevalo k rasti slednjih. Vendar pa je to za povprečnega slovenskega vlagatelja le majhna uteha. Slovenci imajo namreč po neuradnih informacijah v obvezniških in denarnih skladih vloženih le med 50 in 70 milijonov evrov sredstev, kar predstavlja okoli pet odstotkov sredstev v vseh skladih, ki se tržijo v Sloveniji. Odliv sredstev s kapitalskih na obvezniške trge je v drugi četrtini leta poskrbel tudi za opaznejši padec likvidnosti na svetovnih borzah, kar se je odrazilo tudi v visokem padcu tečajev na svetovnih borzah in posledično pri točkah vzajemnih skladov. Zaradi visokih padcev tečajev, rekordne inflacije, milijardnih izgub finančnega sektorja, visoke rasti cen nafte in strahu pred svetovno recesijo so vlagatelji letos iz vzajemnih skladov dvignili že na stotine milijard dolarjev, kar je padce tečajev še potenciralo, saj so morale družbe za upravljanje prodajati svoje naložbe, da so lahko izplačale razočarane vlagatelje. Samo v zadnjih treh mesecih so se na primer v največjem svetovnem upravljalcu premoženja za bogate stranke, v švicarski banki UBS, soočali z dvigi v višini 39 milijard dolarjev, kar je primerljivo s celotno tržno kapitalizacijo Ljubljanske borze.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/336582

/13/...pri naših domačih vzajemnih skladih je bilo izplačil za 114 mioEUR več,kot pa vplačil vanje:

Vlagateljem iz domačih vzajemnih skladov izplačali za 114 milijonov evrov sredstev V prvih šestih mesecih letošnjega leta so morali upravljavci domačih vzajemnih skladov vlagateljem izplačati kar 114 milijonov evrov več sredstev, kot so jih ti vplačali v vzajemne sklade. Samo marca in aprila so imele domače družbe za upravljanje za kar 81 milijonov evrov neto odlivov, tako velikega pobega vlagateljev iz vzajemnih skladov pa v Sloveniji ni bilo že vse od ustanovitve prvega slovenskega sklada. Konec junija so imeli slovenski vzajemni skladi za 2,268 milijarde evrov premoženja, kar je trinajst milijonov evrov manj kot marca lani. V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je premoženje domačih vzajemnih skladov zaradi visokih neto odlivov in padcev tečajev na svetovnih borzah zmanjšalo za kar 656 milijonov evrov. Za primerjavo; toliko sta na borzi vredna Gorenje in Intereuropa skupaj oziroma je to le nekoliko manj, kot je bila včeraj na borzi vredna Pivovarna Laško. Sodeč po podatkih Banke Slovenije, je slovenska industrija vzajemnih skladov letos doživela kar tri najslabše mesece v njeni zgodovini, ko so neto odlivi presegli 37 milijonov evrov na mesec. Junij je bil po dostopnih podatkih tudi mesec, ko so domači skladi izgubili največ premoženja v svoji zgodovini, in sicer kar 160 milijonov evrov. Tako visoki padci premoženja poznavalcev razmer ne presenečajo, saj je struktura slovenskih skladov ena izmed najbolj tveganih na svetu. Izmed 470 milijonov evrov neto prilivov, ki so jih imeli lani domači vzajemni skladi, se je namreč kar 84 odstotkov sredstev oziroma 395 milijonov evrov steklo v delniške sklade, izmed desetih na novo oblikovanih skladov pa je bilo lani kar osem delniških, ki so na kratki rok opazneje bolj tvegani od mešanih ali obvezniških. Še več, samo v tako imenovane balkan sklade so vlagatelji lani vložili več kot 170 milijonov evrov sredstev, od tega večji del tik pred koncem rekordne rasti na balkanskih trgih kapitala. Zrcalni trend je bilo zaznati letos oziroma konec minulega leta, ko so vlagatelji pospešeno zapuščali prav te sklade. Banka Slovenije ugotavlja, da se je lani struktura slovenskih skladov še bolj odmaknila od strukture skladov območja evra, kjer je delež delniških skladov več kot dvakrat nižji kot v Sloveniji. Da je povprečen slovenski varčevalec pripravljen sprejeti občutno preveč tveganj, govori tudi podatek, da so se obvezniški skladi z neto odlivi soočali tako leta 2006 kot tudi 2007. Glede na delež sredstev vseh domačih vzajemnih skladov obvezniški skladi predstavljajo le en odstotek, medtem ko je ta delež v območju evra kar 28-odstoten.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/336643

/13/...pod roke mi je prišel oglas,ki je bil objavljen v reviji Kapital,ki meji že na tolikokrat omenjeno zavajajoče oglaševanje in si o tem lahko sami ustvarite mnenje:

MARSIKDO DENAR LAHKO OBRAČA, A LE PRAVI STROKOVNJAKI GA PLEMENITIJO. Zaupajte svoj denar strokovnim rokam.Skupaj z vami bomo izbrali vzajemni sklad,ki bo po stopnji donosnosti in tveganja vam najbližji.Da nam velja zaupati,dokazujemo z obličnimi uspehi na področju Balkana i našim izjemno uspešnim skladom Publikum Balkan.Svoje znanje in izkušnje širimo tudi na ostale vzajemne sklade,s katerimi pokrivamo različna,perspektivna posdršja na domačih in tujih trgih. Zgoraj že omenjeni izjemno uspešni vzajemni sklad:

*** PUBLIKUM BALKAN:
Letošnji donos: -27,83%
1.letni donos: -32,30%
2.letni donos: +26,54%

/13/...v kontekstu razumevanja krize skladovske industrije,še ni bilo nekih velikih poskusov umirjanja situacije,beri komitentov,ki samo nežno nergajo,kot pa odločneje ukrepajo,saj so izgubili svoje premoženje,pogostokrat več kot četrtino celotnega vplačanega zneska,pa se še niso odločili za dokončni izstop in to navkljub davčnim neugodnim trendom,kajti ko bodo to storili,jih bo težko pripeljati nazaj v skladovsko industrijo:

Sesutje vrednosti skladov pregnalo le malo vlagateljev Naložbe v vzajemnih sklad je v prvem polletju prodalo le malo vlagateljev, večina jih upa na boljše čase; upravljavci skladov pa so letos izgubili več kot petino premoženja Sredstva v vzajemnih skladih slovenskih družb za upravljanje so se v prvem letošnjem polletju skrčila za 656 milijonov evrov oziroma 22 odstotkov. Znižanje sredstev je večinoma posledica padca vrednosti naložb, saj so se vložki vlagateljev v tem času zmanjšali le za dobrih pet odstotkov. Najbolj so se sredstva v upravljanju znižala Publikumu, ki je imel v šestih vzajemnih skladih ob polletju kar 28 odstotkov manj sredstev kot na začetku leta. Balkanski skladi spustili dušo Največ škode je imel Publikum Balkan, ki so se mu sredstva skrčila za tretjino, pri tem pa ga je zapustilo okoli 13 odstotkov imetnikov kuponov. Sicer pa imajo podoben upad sredstev tudi upravljavci drugih skladov, ki so veliko stavili na Balkan in vzhodno Evropo. Toliko kot Publikumu so se v pol leta skrčila sredstva v upravljanju tudi Medvešek Pušniku, KD skladi pa imajo ob polletju v vzajemnih skladih 27 odstotkov manj sredstev kot na začetku leta. Vlagatelji so se vdali v usodo Ob upoštevanju padcev vrednosti skladov so vlagatelji razmeroma malo prodajali svoje naložbe v vzajemnih skladih. Še največ vlagateljev je zapustilo vzajemne sklade Probanke, ki jih je, predvsem zaradi Globalnega naložbenega sklada, zapustilo 17 odstotkov vlagateljev. Desetino manj vlagateljev ima tudi Publikum, kjer je največji osip doživel že omenjeni Publikum Balkan. Osip v drugih družbah za upravljanje ni nikjer presegel štirih odstotkov.

*** 5.Skladov z največjim osipom vlagateljev v prvem poletju 2008: 1.Publikum Nova Evropa -22,7%
2.Probanka Globalni naložbeni sklad -21,6%
3.MP Eurostock -20,4%
4.Triglav Balkan -15,9%
5.Probanka Beta -14,9%

*** 5.skladov z največjim zmanjšanjem sredstev v prvem poletju 2008:
1.MP India Zmanjšanje -56,5% Sprememba VEP -43,6%
2.KD Balkan -44,2% Sprememba VEP -39,3%
3.Publikum Nova Evropa Zmanjšanje -39.9% Sprememba VEP -27,3%
4.Triglav Balkan Zmanjšanje -38,4% Sprememba VEP -30,6%
5.MP Eurostock Zmanjšanje -35,0% Sprememba VEP -17,5%
http://www.finance.si/222142

/13/...še nedolgo nazaj so vsi vpili Kupite Balkan,sedaj vsi vpijejo Katastrofa Balkan,le da vam tega ne bodo nikoli priznali:

Balkanska pravljica 3. del - maščevanje Finančna kriza je, kot kaže, vlagatelje na sončni strani Alp dohitela precej nepripravljene. Vajeni vezanih vlog na bankah in garantiranih zaslužkov, kot kaže, vse premalo spremljajo svoje premoženje. Čeprav so vložki v vzajemne sklade praviloma namenjeni daljšim obdobjem varčevanja, pa je treba opozoriti, da je velik del premoženja v slovenskih vzajemnih skladih naložen v visoko špekulativne naložbe. Lanska borzna pravljica, povezana z izjemno nizkimi obrestnimi merami na bankah, je vlagatelje "pognala" iz ene skrajnosti v drugo. Sredstva, naložena v praktično najbolj varni obliki - depozitih -, so množično prenašali v delniške vzajemne sklade z ozko regionalno ali panožno usmerjeno naložbeno politiko. Varnejši skladi z mešano naložbeno politiko lani niso bili med najbolj priljubljenimi, kar se močno pozna v letošnjem letu. Vlagatelji bi morali naložbe v ozko usmerjene sklade spremljati enako zavzeto kot naložbo v posamezno delnico. Pri tem ni toliko moteč razmeroma majhen osip vlagateljev. Vzajemni skladi so namenjeni manj izkušenim vlagateljem z manjšimi zmožnostmi investiranja in tistim, ki ne morejo tekoče spremljati posameznih trgov. Zato je tudi pričakovati, da bo aktivnost vlagateljev precej manjša kot na delniških trgih, vendar pa bi morali 20- in večodstotni padci, predvsem pa bolj ali manj še vedno skromni obeti, le pognati strah v kosti nekoliko večjemu številu vlagateljev. K temu je treba dodati še nespodbudno davčno politiko, ki vlagatelje psihološko zadržuje v posameznih naložbah. Nikakor ne poskušam prepričati države, naj ne poskuša pobirati davkov v dobri nameri razvoja trga. Država bo vedno pobrala davke tam, kjer jih lahko. Lahko pa bi se vedla bolj racionalno. Med bolj nerazumljivimi in zapletenimi je prav zakonodaja na področju pobiranja na kapitalske dobičke. Pri tem je treba takoj opozoriti, da je ta usmerjena na manj premožne osebe. Bolj premožni so tako ali tako svoje prihranke prenesli bodisi na podjetja bodisi celo v tujino in si tako izborili ustrezno nižjo obdavčitev kapitalskih dobičkov. Večina držav, ki pozna obdavčitev kapitalskih dobičkov, te zaslužke praviloma obdavčuje v zelo kratkem roku. Da ne bo pomote, razlog ne tiči v naklonjenosti davčnih organov do kapitalskih trgov, ampak ima povsem praktično ozadje. Davek se splača pobirati le, če je nadzor dovolj učinkovit, da preprečuje utaje. Zbiranje in nadziranje podatkov v daljšem časovnem obdobju pa močno oteži in podraži nadzor. Leto dni, kolikor so praviloma obdavčeni, tako ne pomeni meje, ki določa špekulativne zaslužke, ampak meja, ko stroški davčnega nadzora presežejo dodatno pobrane davke. Vlagatelji na razvitih trgih praviloma v manj kot letu dni dosežejo želene zaslužke ali pa najdejo primernejšo naložbo. Slovenija se v tem pogledu pred leti ni veliko razlikovala. Kolikor se spomnim analiz pred petimi ali šestimi leti, ko je veljala še triletna omejitev obdavčitve, je velika večina vlagateljev, ki je morala vložiti davčno napoved, delnice prodala po manj kot letu dni lastništva. Čeprav bi moral biti vpliv davka na odločitve vlagateljev s cedularno obdavčitvijo in 20-letnim rokom zapadlosti odstranjen, pa se to ni zgodilo. Razlog verjetno ni v davku, ampak v lastnosti ljubljanske borze vrednostnih papirjev in tudi okoliških borz. Te borze veljajo za rastoče trge, kar pomeni, da se podjetja še razvijajo in od njih je pričakovati nadpovprečno rast v daljšem časovnem obdobju. Vendar pa ne gre pozabiti, da gre za majhne trge s še vedno precej močno ukoreninjeno socialistično preteklostjo. Daljši zastoji "pohoda" v zahodni svet so povsem mogoči, to pa lahko v težave potisne ravno podjetja, ki so največ vlagala v razvoj svoje dejavnosti in so bila zato tudi najbolj perspektivna in priljubljena med investitorji, vključno z vzajemnimi skladi. Ozko regionalno ali panožno usmerjeni skladi imajo to pomanjkljivost, da je razpršenost tveganja dosežena samo v izpostavljenosti do posamezne družbe. Vendar pa tem družbam grozijo iste nevarnosti, zato morajo vlagatelji tudi naložbe v ozko usmerjene vzajemne sklade spremljati enako zavzeto kot naložbo v posamezni vrednostni papir. To pomeni tudi prodajo, če obstaja primernejša naložba, vstopni stroški in davki so le slepilni manever, ki lahko prinese napačno odločitev. http://www.finance.si/show.php?id=222141

/13/...še naprej se nadaljuje negativni trend, upravljalci skladov še vedno omenjajo,da gre za dolgoročnost vlaganja, ko gre za ugotavljanje morebitne odgovornosti, pa je nekje vedno zapisano, da vlagatelj prevzema naložbeno tveganje, potem je to za upravljalce znak, da se bodo tudi sami morali pripraviti na odliv vlagateljev, komitentov in malih delničarjev,ki smo še preštevamo izgubo:

Vlagatelji v delniških skladih izgubili že več kot četrtino premoženja S strmim padcem tečajev, ki je v zadnjih tednih zaznamoval vse svetovne trge kapitala, so izginili še zadnji pozitivni donosi domačih vzajemnih skladov. Od začetka leta so tako na vrednosti izgubili vsi mešani in delniški skladi, medtem ko so obvezniški skladi ostali na enaki ravni kot konec minulega leta, skladi denarnega trga pa so pridobili slab odstotek.

*** Vlagatelji zaradi velikih izgub množično zapuščajo vzajemne sklade. Največ so letos izgubili vlagatelji, ki glavnino svojega premoženja plemenitijo v delniških skladih, saj so ti v povprečju izgubili že skoraj 27 odstotkov vrednosti, kar je deset odstotkov več, kot je znašal povprečni padec pri mešanih skladih, ki morajo določeni del premoženja vlagati tudi v obveznice. Samo septembra so mešani skladi v povprečju izgubili okoli 4,5 odstotka vrednosti, delniški pa še enkrat toliko. Tako niti ne preseneča, da so se številni vlagatelji odločili za unovčenje zgub, posledično pa so morali domači vzajemni skladi vlagateljem letos izplačati že za 132 milijonov evrov sredstev več, kot so jih vlagatelji v vzajemne sklade vložili. V zadnjem mesecu so jo še najbolje odnesli vlagatelji, ki so sredstva vložili v sklade, ki imajo nadpovprečni delež sredstev vloženih v delnice podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in predelavo zlata ter v delnice finančnih podjetij. Na spodnjem koncu lestvice so z več kot desetodstotnim padcem na naložbena področja Kitajska, Latinska Amerika, Slovenija in tehnologija. Izmed vseh naložbenih področij, ki jih spremlja Finančna točka, je letos pozitivno le zlato, ki mu z okoli desetodstotnim padcem sledita sektorja zdravstva in energije. Največji, več kot 30-odstotni padec so letos zabeležili Kitajska, Balkan, Slovenija in države nekdanje Jugoslavije, torej naložbena področja, ki so v zadnjem letu in pol privabila največ slovenskih vlagateljev. Zato ne preseneča podatek, da so imeli domači vzajemni skladi konec avgusta še slabih 308.500 vlagateljev, kar je tisoč manj kot mesec pred tem oziroma 13.200 manj kot konec minulega leta. Avgusta so se nadaljevali neto odlivi iz vzajemnih skladov Medtem ko so domači vzajemni skladi lani zbrali skoraj pol milijarde evrov neto vplačil, so se v prvih osmih mesecih letošnjega leta soočali s kar 132 milijoni evrov neto odlivov. Minuli mesec so vlagatelji iz vseh domačih skladov dvignili za 4,1 milijona evrov več sredstev, kot so jih v njih vplačali, glavnino pa so k neto odlivom prispevali mešani skladi. Po višini neto odlivov so avgusta mešanim skladom sledili skladi denarnega trga in skladi skladov, medtem ko so vlagatelji v obvezniške sklade vložili za skoraj pol milijona evrov več sredstev, kot so jih iz njih dvignili, delniški skladi pa so imeli za 33.000 evrov neto prilivov. Donosi pred varnostjo Sodeč po javno dostopnih podatkih, slovenski vlagatelji pri varčevanju v vzajemne sklade dajejo prednost potencialnim donosom pred varnostjo. Medtem ko imajo na zahodnih trgih vlagatelji okoli tretjino sredstev vloženih v obvezniške sklade in sklade denarnega trga, ki veljajo za najmanj tvegane, ti skladi v Sloveniji zavzemajo le minorni delež. V domačih obvezniških vzajemnih skladih imajo namreč vlagatelji vloženih le 37,6 milijona evrov, v skladih denarnega trga pa zgolj 15,5 milijona evrov. Na drugi strani imajo domači delniški skladi z 1,41 milijarde evrov kar 64,5-odstotni tržni delež, če k temu dodamo še mešane sklade, pa je razvidno, da je od stotih evrov v domačih vzajemnih skladih kar 96,2 evra v delniških in mešanih skladih.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042210386

/13/...glede na veliko izstopov vlagateljev, predvsem v tujini, pa tudi pri nas, je bilo s strani družb za upravljanje pričakovati pomirjujoče tone, saj je marsikdo že z dosedanjimi večletnimi vlaganji pridelal svoj željeni dodatek za penzijo, pa so jo letošnji indeksi z okoli -60% totalno razvrednotili, tako, da je vedno bolj v ospredju tudi ˝ KRIZA ZAUPANJA˝ in zelo težko bomo doživeli ponovitev zlatih let z donosi preko +60%:

Valant: Likvidnost skladov ni ogrožena »Likvidnost slovenskih vzajemnih skladov ni ogrožena, saj smo imeli mnogo manjše odlive kot industrija v zahodnem svetu, kjer se skladi vsak mesec soočajo z nekaj odstotki neto odlivov,« pomirja predsednik upravnega odbora Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov in predsednik uprave NFD Stanislav Valant. »Kriza bi nastopila šele, če bi moral kateri od skladov ustaviti izplačila, vendar za zdaj še ni znamenj, da bi se kaj takega lahko zgodilo,« še pravi. Stanislav Valant, predsednik upravnega odbora Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov in predsednik uprave NFD. Za to, da bi domači vzajemni skladi, z izjemo nekaterih specializiranih, ki vlagajo na nelikvidna področja, zašli v likvidnostno krizo in ne bi mogli izplačati vlagateljev, je, sodeč po uradnih podatkih, malo možnosti. V najhujšem primeru bi vlagatelji do svojih sredstev prišli z zamudo. Tudi sicer je zaznati, da so predvsem delniški skladi avgusta drastično povečali denarna sredstva, saj so jih praktično podvojili na 82 milijonov evrov, medtem ko se pri mešanih skladih že več mesecev gibljejo pri okoli 15 milijonih evrov. To pomeni, da so delniški skladi pripravljeni na to, da bi morali vlagateljem v le dnevu ali dveh izplačati več kot šest odstotkov vseh sredstev v upravljanju oziroma le nekaj manj, kot so jih morali v vsem letu. Vsi vzajemni skladi imajo po zadnjih informacijah za okoli 100 milijonov evrov denarnih sredstev ter okoli milijardo evrov na tujih borzah, kjer za zdaj ni zaznati večjih težav pri likvidnosti. Dejanska vrednost likvidnega premoženja v tujih delnicah je sicer nekoliko nižja, saj naj bi imeli domači skladi po neuradnih ocenah za od okoli 150 do 250 milijonov evrov sredstev vloženih na balkanske trge, ki v zadnjem času beležijo izjemno slabo likvidnost. Po zadnji seji upravnega odbora združenja so sicer sporočili, da ne opažajo večjega obsega odlivov iz slovenskih vzajemnih skladov, kot ocenjujejo, pa slovenski vlagatelji »za uresničevanje svoje naložbene politike ne uporabljajo finančnih vzvodov in naložb v tako imenovane hedge sklade, ki so v veliki meri prispevali k dosedanji svetovni finančni krizi«. Vendar velja ob tem omeniti, da niti en slovenski mešani ali delniški sklad letos ne izkazuje pozitivnih donosov, medtem ko se s tem lahko pohvalijo številni kritizirani hedge skladi. Poleg tega v Sloveniji ne obstajajo tako imenovani short skladi, ki imajo dobiček ob padcih tečajev, z investiranjem manjšega dela premoženja v te sklade pa bi lahko vlagatelji opazneje zmanjšali svoje izgube. Kljub “izobraževanju” preveč tvegani portfelji vlagateljev Upravni odbor Združenja družb za upravljanje je tudi soglasno ocenil, da je »dosedanja, v določeni meri tudi izobraževalna vloga družb za upravljanje, ki so poudarjale dolgoročnost investiranja v vzajemne sklade, prinesla rezultate, saj ni opaziti večjega obsega odlivov iz slovenskih skladov«. To je namreč koristilo predvsem družbam za upravljanje, ne pa vlagateljem. Tudi uradni podatki ne potrjujejo morebitne »izobraževalne vloge« DZU, saj ima povprečni slovenski vlagatelj od stotih evrov v delniških in mešanih skladih vloženih več kot 96 evrov, v varnejših skladih denarnega trga in obvezniških skladih pa vsega 2,4 evra. Ker je to razmerje, ki je eno najbolj tveganih v svetu, praktično nespremenjeno že najmanj dve leti, družbe za upravljanje svojim vlagateljem očitno niso znale ali želele predstaviti pomembnosti varnega in premišljenega varčevanja. Tako smo bili še pred dobrim letom dni priče številnim oglasom za investiranje v Balkan sklade, ki so obljubljali mamljive donose, prinesli pa visoke izgube. Niti sedaj, ko delniški trgi drvijo neusmiljeno navzdol, pretiranega oglaševanja varnih skladov ni zaznati. Ravno nasprotno, izmed skladov, ki so jih letos uvedli domači DZU, prevladujejo delniški, ozko specializirani skladi, ki vlagateljem »prodajajo« neko novo, »svežo« zgodbo. V DZU se sicer izgovarjajo, da varne sklade že imajo, vendar jih, z izjemo nekaterih družb, praktično ne oglašujejo. Kot drugi izgovor industrija navaja, da jih vlagatelji ne poslušajo in le iščejo potrditev njihovega lastnega mnenja, vendar bi se morala prav tu izkazati »izobraževalna vloga,« ki jo navajajo. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042212949 /13/...konec avgusta 2008 je bilo še 308.438 vlagateljev v vzajemne sklade v Sloveniji, ampak trend je v upadanju in pri tem se lahko vprašamo ali so upravljalci res odigrali svoje poslanstvo,ki ga imajo v družbi: Avgusta iz vzajemcev odšlo prek 1.100 vlagateljev Število vlagateljev v slovenske vzajemne sklade postopoma upada že od začetka leta, konec avgusta jih je bilo 308.438 Izplačila slovenskih vzajemnih skladov so avgusta znašala štiri milijone evrov, kažejo podatki ATVP. Septembra jih je pričakovati precej več, svež podatek so razkrili le KBM Infond in NLB Skladi. Avgusta je bilo v slovenskih vzajemnih skladih 2,1 milijarde evrov sredstev, avgusta v primerjavi z julijem, pa so sredstva upadla za 28 milijonov evrov, od 31. decembra pa že za 740 milijonov evrov oziroma četrtino. Izplačila so bila največja marca, ko jih je bilo za 43 milijonov evrov in januarja, ko jih je bilo za 37 milijonov evrov. Vzajemni skladi so se založili z gotovino Skladi so avgusta v svojih portfeljih za 39 milijonov zvišali denarna sredstva, za 34 milijonov pa so zmanjšali depozite in posojila. Skladi so zmanjšali naložbe v lastniške papirje domačih vlagateljev, povečali pa naložbe v dolžniške vrednostne papirje domačih izdajateljev. Naložbe vzajemnih skladov v lastniške papirje tujih izdajateljev so se znižale za osem milijonov evrov, naložbe v dolžniške vrednostne papirje pa so ostale na isti ravni. Upadanje borznih tečajev na borzah je bilo septembra še posebej intenzivno, septembrskih podatkov o številu vlagateljev in neto vplačilih pa še ni, zato smo upravljavce skladov vprašali, kako kažejo najbolj sveži podatki. Izplačila načeloma pred zakonskim rokom NLB Skladi in KBM Infond so se izkazali za najbolj transparentna upravljavca, preostali so nam ogovorili opisno, ali pa niso odgovorili, vsi pa zatrjujejo da sredstva vlagateljem izplačajo prej kot v zakonsko določenih petih dneh. NLB Skladi so imeli septembra za 5,2 milijona evrov izplačil, KBM Infond pa za 4,1 milijona evrov. Skladi še niso nelikvidni Ali obstaja nevarnost, da bo kateri od slovenskih skladov ustavil izplačila iz skladov? "To bi se zgodilo, če skladi ne bi bili likvidni. V svetu se je to že dogajalo, recimo v Avstriji ob padcih na ruski borzi," pravi Primož Damjanovič, ki se na ATVP ukvarja s skladi. A takoj doda: "Agencije o tem ni obvestil še nobeden od skladov." Od začetka leta spet podatki o ČVS Bodo na ATVP v času, ko so vlagatelji v skladih, ki praviloma veljajo za slabše poučene, še posebej zbegani, razmislili o tem, da bi spet objavljali več podatkov o dogajanju v skladih? Spomnimo, od julija lani skladom ni več treba objavljati dnevnih podatkov o gibanju čiste vrednosti sklada (ČVS) ter prilivov in odlivov iz sklada. ATVP je količino objavljenih informacij takrat zmanjšala zaradi rekordnih prilivov v balkanske vzajemne sklade, ki naj bi jih spodbudile predvsem novice o tem. Od takrat skladi objavljajo le vrednost enote premoženja oziroma točke (VEP), ČVS pa objavlja le, če želi. "Za to ni potrebe, slovenski vlagatelji imajo veliko več informacij kot v povprečju evropski vlagatelji," meni Damjanovič. "Bodo pa od novega leta spet vsak mesec poročali o ČVS," pravi Damjanovič.

SKLADI Z NAJVEČJIM PADCEM DONOSNOSTI V LETU 2008
KD Russia: -56,9%
KD Balkan: -53,4%
MP India.si: -52,4%
MP Plus.si: -50,1%
MP Balkan.si: -49,7%
http://www.finance.si/225917/Avgusta_iz_vzajemcev_od%B9lo_prek_1_100_vlagateljevNazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:05 pm; skupaj popravljeno 36 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Ned Feb 03, 2008 12:50 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

MICROSOFT - YAHOO

/13/...tudi na mednarodnem trgu se kljub kriznim razmeram obeta veliko zanimivih nakupov družb,sedaj gre za drugi največji spletni brskalnik YAHOO, ki ga naj bi prevzel nihče drugi kot MICROSOFT za prevzemno ceno 44,6 milijard dolarjev, saj za delnico ponuja 31 dolarjev:

http://www.finance.si/203512/Microsoft_bi_prevzel_Yahoo http://www.finance.si/203558/Yahoo_si_bo_vzel_%E8as_za_premislek http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=36624 http://www.vecer.si/clanek2008020105290844

/13/...da le ne gre vedno tako gladko, pričajo tudi obrambne poteze YAHOO + GOOGLE proti MICROSOFTU:
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//297055/
http://www.finance.si/203817/Murdocha_Yahoo_ne_zanima

/13/...YAHOO pa se še ne da:
http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,270676

/13/...medtem,ko si pri Yahooju trudijo,da bi z alternativnim povezovanjem povečali premoženje tudi delničarjem,se pri nas trudijo,da bi ga zmanjšali,predvsem malim delničarjem:
http://www.finance.si/204623/Yahoo_se_spogleduje_z_Rupertom_Murdochom

/13/...zaradi podcenjevanja so na Yahoo zavrnili prevzemno ponudbo za 41mrd$,ki ne odraža njihove želje,da bi maksimizirale vrednosti delničarjem:

Ameriški spletni gigant Yahoo ni proti prevzemu s strani ameriškega računalniškega koncerna Microsoft, vendar pa želi boljšo ponudbo. Vrednost Microsoftove ponudbe za prevzem Yahooja je trenutno ocenjena na 41 milijard dolarjev. Izvršni direktor Yahooja Jerry Yang in predsednik Yahooja Roy Bostock sta v pismu vodstvu Microsofta zapisala: »Odprti smo za vse alternative, ki maksimizirajo vrednost delničarjem.« Trenutna ponudba po njunem mnenju namreč podcenjuje vrednost Yahooja. S tem se je Yahoo odzval na pismo, ki mu ga je v soboto poslal izvršni direktor Microsofta Steve Ballmer. Ta je v pismu opozoril, da bo Microsoft v primeru, da do 26. aprila ne pride do dogovora glede prevzema, šel v sovražni prevzem z manj privlačno ceno. S potezo prevzema se hoče Microsoft okrepiti v boju z iskalnim in spletnim oglaševalskim gigantom Google.
http://www.vecer.si/clanek2008040705312247

/13/...aktivnosti se nadaljujejo,saj so na Microsoftu povišali prevzemno ceno delnice Yahoo na 31$ za delnico :

Microsoft naj bi zvišal ponudbo za Yahoo
Ameriški podjetji Microsoft in Yahoo sta v petek začeli pogovore o prevzemu Yahooja. Računalniški koncern Microsoft naj bi bil pripravljen zvišati ponudbo za spletnega giganta v višini 44,6 milijarde dolarjev oz. 31 dolarjev na delnico. Predstavniki podjetij o pogajanjih niso želeli govoriti. Microsoft je po navedbah vira blizu pogovorov zvišal ponudbo, vendar podrobnosti niso znane. Časnik New York Times je ob sklicevanju na neimenovane vire pisal, da je Microsoft zvišal ponudbo "za nekaj dolarjev" na delnico. Microsoftova uprava naj bi v tem tednu razpravljala o zvišanju ponudbe na 33 dolarjev za delnico oz. skupno na 47,5 milijarde dolarjev. Delnica Yahooja je v petkovem trgovanju pridobila sedem odstotkov in sklenila pri 28,67 dolarja. Po besedah analitika Colina Gillisa je Microsoft namigoval, da bi lahko zvišal ponudbo na 33 dolarjev za delnico, Yahoo pa naj bi bil pripravljen sprejeti ceno 37 dolarjev za delnico. Več analitikov je prepričanih, da bo prevzemna cena med 32 in 35 dolarjev za delnico. Pogajanja naj bi razbila napetost, ki je nastala potem, ko je Yahoo zavrnil Microsoftovo ponudbo s 1. februarja in ignoriral rok, 26. april, do katerega bi se moral opredeliti do ponudbe.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/316832

/13/...Mocrosoft je odstopil od prevzemne ponudbe:
Predsednik uprave Microsofta, Steve Ballmer je včeraj popoldne (oziroma danes zjutraj po srednjeevropskem času) umaknil ponudbo za prevzem Yahooja, poroča Wall Street Journal. Umik ponudbe je za mnoge presenečenje, še posebej, ko sta se družbi že dogovarjala o primerni ceni za prevzem, Microsoft pa je včeraj svojo ponudbo celo zvišal na 31 dolarjev za delnico, s čimer je celotno družbo ovrednotil na 44,6 milijarde dolarjev (28,9 milijarde evrov). Vodstvo Yahooja po poročanju tujih medijev vztraja pri ceni 37 dolarjev za delnico oziroma 51,8 milijarde dolarjev (33,6 milijarde evrov) za celotno družbo, kar se Ballmerju zdi nesprejemljivo in nesmiselno za delničarje, zaposlene in druge deležnike. Pričakovan padec delnice Analitiki pričakujejo, da bo delnica Yahooja ob začetku trgovanja v ponedeljek padla približno osem dolarjev oziroma 28 odstotkov. V petek je bila Yahoojeva delnica vredna nekoliko manj kot 29 dolarjev.
http://www.finance.si/211939/Microsoft_umaknil_ponudbo_za_Yahoo http://business.hr/Default2.aspx?ArticleID=92ea3328-7be4-4b04-b769-818a2c4ac1c7&open=sec
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:05 pm; skupaj popravljeno 14 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Ned Feb 03, 2008 1:43 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ZADOLŽEVANJE IN KREDITIRANJE

/13/...poleg osebnega zadolževanja seveda poznamo tudi širše,tisto,na katerega pa mi nimamo vpliva,a smo vseeno z njim tesno povezani, saj se pogosto v tem drugem zadolževanju vrtijo za nas nepredstavljive in grozeče številke: Shocked

http://www.vecer.si/clanek2008020205290961
http://www.finance.si/202456 http://www.finance.si/203557/Hrva%B9ki_zunanji_dolg_lani_32_61_milijarde_evrov
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=36954

* Državni dolgovi so samo druga beseda za skrivno konfiskacijo premoženja
* Alan Greenspan,1966
www.gold-eagle.com/analysis/0003.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:06 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Ned Feb 03, 2008 10:54 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KRIZNA TRŽIŠČA TUDI V JV EVROPI

/13/...zgodba 52 letnega poljskega kiparja Andrzeja Solyga nam je lahko v opomin in je dovolj zgovorna, saj je na zelo občutljivem Poljskem tržišču izgubil kar četrtino vloženih sredstev, zato je potrebna pri takih odločitvah velika previdnost, ki posebej hitro prizadane male delničarje vseh na novo pridruženih dežel v EU: Shocked

http://business.hr/Default2.aspx?ArticleID=b837c126-ef34-4b03-b152-ff86920eb195&open=sec

/13/...še večja opozorila pa prihajajo iz Amerike in sicer velikih poznavalcev finančnih trgov, med drugim tudi borznega guruja Jima Rogers, znan kot partner Georgea Sorosa, s katerim sta leta 1970 ustanovila hedge sklad Quantum in v naslednjih desetih letih dosegla donosnost v vrednosti 4.200 odstotkov, napoveduje slabe čase za ameriško ekonomijo, poroča CNN.: Shocked

http://www.finance.si/203568/Rogers_ZDA_pred_najhuj%B9o_recesijo_po_2_svetovni_vojni

Investitor Jim Rogers meni, da je ekonomska slika Združenih držav Amerike mračna in dodaja, da veliko slabega še pride. Ameriška centralna banka (FED) je storila veliko napako s tem, ko je drastično znižala temeljno obrestno mero, saj bo to vodilo v še višjo inflacijo, ameriški dolar bo še bolj izgubljal na svoji kupni moči, recesija pa se bo zaostrila. Zato Rogers meni, da bi bilo bolje, da bi se recesiji prepustili, kot pa da se proti njej borijo z vsemi sredstvi. "FED je izgubil kontrolo. Delajo enake napake kot jih je delala Japonska centralna banka v začetku 90-ih let. S tiskanjem so pričeli povečevati emisijo denarja v obtoku, kar ne more pripeljati do dobrega konca. Zato bomo verjetno priča eni najhujših recesij kar smo jim bili priča po koncu druge svetovne vojne", je intervju zaključil legendarni Jim Rogers.
www.fondsprofessionell.de

/13/...opozorila zopet prihajajo iz Balkanske regije,saj jih mnogi očitno še podcenjujejo in se jim zato še bolj pozna v žepih: Shocked

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//298080/

/13/...pomladna pričakovanja so velika:
http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=5352
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Nov 17, 2008 6:36 pm; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Feb 05, 2008 12:05 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ODEJA d.d.ŠKOFJA LOKA

/13/...tukaj je še ena zgodba, ki meji že na znanstveno fantastiko, značilno za slovenske razmere iztiskanja in izkoriščanja malih delničarjev: Shocked

Prejšnji teden je namreč družba pooblaščenka, v kateri ima večinski delež pet vodilnih menedžerjev Odeje, na skupščini potrdila izključitev preostalih delničarjev, ki bodo v zameno dobili po 5,05 evra za delnico. Prav višina "pravične denarne odpravnine" pa sproža dodatna vprašanja, povezana z morebitnim oškodovanjem zaposlenih v Odeji, ki so sodelovali pri lastninjenju škofjeloške tovarne prešitih izdelkov. Začetek zgodbe sega v lanski februar. Takrat je 33 menedžerjev in drugih zaposlenih ustanovilo družbo pooblaščenko Odejo Du, v kateri je imelo pet vodilnih menedžerjev s predsednico uprave Melito Rebič na čelu več kot petdesetodstotni lastniški delež. Vsi sodelujoči so v pooblaščenko skupaj vložili dobrih pol milijona evrov gotovine in izkupička od prodaje delnic Odeje. Prodajo delnic je organizirala kar uprava družbe, ki je kupca našla v mariborskem Medaljonu, sicer največjem lastniku Probanke. Zaposleni so na sedežu družbe podpisali pogodbe o prodaji delnic po ceni 3,54 evra, torej poldrugi evro manj, kolikor bi za posamezno delnico dobili leto dni kasneje ob iztisnitvi iz lastništva družbe. Zakaj so torej zaposleni, ki so prek pooblaščenke ostali v lastništvu Odeje, za svoje delnice dobili manj kot drugi delničarji, zaposleni v Odeji? V škofjeloški družbi nam včeraj ni uspelo dobiti odgovora na to vprašanje. Že zdaj pa je jasno, da je imelo od nižje odkupne cene, ki jo je Medaljon ponudil solastnikom pooblaščenke, največjo korist prav pet vodilnih menedžerjev Odeje. Če bi namreč zaposleni prodali delnice po "novi" ceni 5,05 evra, bi zanje skupaj iztržili skoraj 210.000 evrov, torej približno 64.000 evrov več, kot so dobili od Medaljona. Če bi tako 28 zaposlenih skupaj z vso gotovino (117.000 evrov) vložilo v ustanovitev pooblaščenke še 210.000 evrov, bi imelo v njej glavno besedo. Povedano preprosteje, večinski delež v pooblaščenki bi pet menedžerjev stal vsaj nekaj deset tisoč evrov vloženega denarja več. V upravi Odeje so lani večkrat zanikali, da je Medaljon odkupoval delnice po ceni 9,18 evra zgolj od menedžerjev, a obenem priznali, da so to možnost upoštevali "v enem izmed delovnih dokumentov", ki so ga "uporabili za izračun razmerij med družbeniki". Razlika v žep Medaljona kot "zahvala" za pomoč pri odkupu? Razlog za razliko v ceni bi morebiti lahko bil tudi to, da je uprava financirala menedžerski odkup Odeje prav s pomočjo Probanke. Le dva meseca kasneje je namreč Odeja Du od Medaljona ponovno odkupila delnice, ki so jih februarja lani prodali zaposleni, pri čemer je zelo verjetno, da jih je Medaljon prodal dražje, kot jih je kupil. Ob tem velja spomniti, da sta Odeja in Medaljon le dan po tistem, ko so zaposleni slednjemu prodali delnice, sklenila še en delniški posel, v katerem je Odeja kupila od Medaljona 3,73 odstotka Avtotehne, v kateri je (bila) največji lastnik Probanka.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//296991/
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Feb 17, 2009 7:47 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Feb 05, 2008 12:19 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DELMAR - DELAMARIS - VEGRAD - VEDELA NAPREMIČNINE

/13/...zgleda da bo še precej vroče na obali,saj je padla zahteva za Delamarisovo revizijo poslovanja za zadnjih pet let poslovanja:

Za začetek marca je v izolskem Delamarisu sklicana izredna skupščina, saj manjšinski delničar Delmar zahteva imenovanje posebnega revizorja, ki bi pregledal poslovanje družbe v minulih petih letih. Kot izhaja iz sklica skupščine, podjetje Delmar predlaga, naj revizorka Danica Železnikar iz revizijske hiše Contura preveri vse posle Delamarisa z nekdanjim delničarjem, podjetjem Riba, ter njegovim direktorjem in nekdanjim predsednikom nadzornega sveta Delamarisa Loredanom Glavičem ter z direktorjem Delamarisa Vojkom Mavrom. Prav tako zahteva pregled poslovanja z lastnimi delnicami od prve pridobitve lastnih delnic naprej, pregled posojilnih pogodb v povezavi s pridobivanjem delnic družbe in poslovnih deležev povezane družbe Riba ter splošen pregled poslov v obdobju zadnjih petih let, ki so neobičajni in kažejo na sum izčrpavanja družbe, kot so visoki honorarji, prodaja pod tržno ceno in podobno. "Kot delničar, ki ima v podjetju še vedno 14 odstotkov lastništva, imamo pravico vedeti, kaj se je dogajalo. Če bi revizija pokazala kakšne nepravilnosti, bomo verjetno ukrepali. Drugače pa ne bi rad prehiteval dogodkov, saj moramo najprej ugotoviti, kako so posli potekali," je bil redkobeseden direktor Delmarja Vladimir Lukežič, ki verjame, da bo predlog po reviziji na izredni skupščini tudi izglasovan, čeprav ima večinski delež Delamarisa po novem velenjsko podjetje Vegrad. Glede dogajanja v Delamarisu so sicer vsi vpleteni že dlje časa zelo skrivnostni, tudi glede lanske prodaje večinskega deleža Vegradu. Tako še danes ni jasno, po kakšni ceni je Vegrad kupil Delamaris in na kakšen način, jasno je le, da je deleže med drugim odkupil od podjetja Riba, Loredana Glaviča in direktorja Vojka Mavra in si tako pridobil dobrih 72 odstotkov lastništva. V delniško knjigo se je namesto Vegrada vpisala Probanka, septembra lani pa je predsednica nadzornega sveta postala Hilda Tovšak, predsednica uprave Vegrada. Vegrad od konca minulega leta vodi pogajanja tudi za nakup Delmarjevega deleža v Delamarisu. "Pogajanja so se konec minulega leta res začela, vendar si nismo enotni predvsem glede cene," je še povedal Lukežič. Delamaris je bolj kot zaradi svoje obubožane proizvodnje zanimiv zaradi zemljišč, saj je tik ob morju, kjer tudi načrti izolske občine dolgoročno predvidevajo gradnjo elitnih hotelskih kompleksov. Predelavo rib pa bi selili nekam v zaledje.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//296946/
http://www.finance.si/203787/Tov%B9akovi_se_odpira_nova_fronta_v_Delamarisu

/13/...72% + željenih 14% deleža pomeni blizu 90% in odtod tudi pomirljivi toni,ki smo jih tudi mi poslušali,vse dotlej,dokler nas niso iztisnili iz družbe: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//297260/
/13/...na Hrvaškem so podelili priznanje PRVO HRVAŠKO KUNO za naj-managerjem in podjetnikom:
Zavod za poslovna raziskovanja iz Zagreba je nagrado Prvo hrvaško kuno, ki jo tradicionalno podeljuje najboljšim managerjem in podjetnikom, podelil Hildi Tovšak za vodenje Vegrada gradnje, so sporočili iz Vegrada. Tovšakova je nagrado prejela za uvrstitev družbe Vegrad gradnje med en odstotek najboljših, en odstotek najproduktivnejših ter posledično en odstotek največjih hrvaških podjetij. Tovšakova: Vegrad je eno najuspešnejših slovenskih gradbenih podjetij Prvo hrvaško kuno Zavod za poslovno preiskovanje z namenom promoviranja hrvaškega gospodarstva in posebnim poudarkom na pomenu človeškega kapitala za dobro prakso podeljuje že desetič. Nagrado zavoda, bronasti avtorski odlitek s 24-karatno pozlato, bo Hilda Tovšak prejela 27. februarja v Zagrebu. Ob novici je Tovšakova poudarila, da gredo zasluge za nagrado vsem zaposlenim v Vegradu in ne zgolj njej sami: »Vsekakor gre za priznanje, da je Vegrad s svojimi hčerinskimi družbami eno najuspešnejših slovenskih gradbenih podjetij in hkrati Vegrada gradnje eno najuspešnejših hrvaških podjetij. Vse to je lahko samo rezultat učinkovitega skupinskega dela dobro uigranega strokovnega tima.«. ***ISKRENE ČESTITKE*** http://www.finance.si/204983/Hrvati_nagradili_Tov%B9akovo

/13/...danes je podelitev tudi s slikovnim gradivom:
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=38400

/13/...preložili so skupščino za 30 dni:
Skupščino Delamarisa, na kateri naj bi delničarji na predlog Delmarja odločali o izredni reviziji, ki bi preverila posle Delamarisa v zadnjih petih letih, so delničarji včeraj soglasno preložili za 30 dni. Preložitev je na skupščini predlagal direktor Delmarja Vladimir Lukežič, ki ne skriva, da je predlog revizije tudi nekakšna oblika pritiska na Delamaris in Vegrad, ki je novi večinski lastnik Delamarisa. "Če v 30 dneh uredimo vse medsebojne spore in navzkrižna lastništva, pri reviziji ne bomo vztrajali," pojasnjuje Lukežič. Delmar ima v Delamarisu 14-odstotni delež, Delamaris v Delmarju pa 32-odstotni delež. Lukežič bi rad, da se deleži zamenjajo, na sodišču pa je tudi Delmarjeva tožba proti Delamarisu, ki naj bi bil škodljiv družbenik, ker se je pred časom začel ukvarjati z enako dejavnostjo kot Delmar, s trženjem sveže in zamrznjene ribe. "Tudi ta postopke smo na sodišču začasno ustavili, ker obstaja možnost, da se dogovorimo sami. Verjamem, da lahko vse stvari uredimo v prihodnjih 14 dneh. Pogovori z Vegradom že potekajo, čeprav je formalno novi lastnik Delamarisa Probanka," pravi Lukežič. Koliko je vreden Delmarjev delež v Delamarisu in koliko Delamarisov delež v Delmarju, Lukežič ni razkril, ker naj bi bilo to še stvar dogovora. Prav tako Lukežič zatrjuje, da kot manjšinski delničar ni seznanjen, za koliko denarja je Vegrad oziroma Probanka kupila 72-odstotni delež Delamarisa, ki so ga med drugim Vegradu prodali direktor Delmarisa Vojko Maver, podjetje Riba in njen direktor Loredano Glavič. Tudi ti posli bi bili zajeti v morebitni reviziji, za katero je Delmar predlagal tudi, naj revizorka preveri Delamarisove posle z Ribo in njenim direktorjem Glavičem, ki je bil predsednik nadzornega sveta Delamarisa, poslovanje z lastnimi delnicami, kreditne pogodbe v povezavi s pridobivanjem delnic družbe in poslovnih deležev povezane družbe Riba ter opravi splošen pregled poslov v obdobju zadnjih petih let, ki so neobičajni in kažejo na sum izčrpavanja Delamarisa. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//302848/
/13/...igrice in uganke se nadaljujejo:
Kranjska investicijska družba skriva podatke o Delamarisu Kranjska investicijska družba (KID) je slab mesec po tistem, ko je kupila podjetje za nepremičnine OTC Invest, svojemu prokuristu in hkrati petinskemu lastniku Urošu Anderliču omenjeno podjetje prodala. Ta je s tem postal tudi novi lastnik podjetja Delamaris, d.o.o. OTC Invest je namreč kupil Delamaris le šest dni po tistem, ko ga je prevzela družba KID. Uroš Anderlič, sin večinskega lastnika KID Jožeta Anderliča, se na naše klice ni odzival, niti ni želel odgovarjati na zastavljena vprašanja. Tako še vedno ni znano, s čim se bo odslej ukvarjalo podjetje Delamaris. Prav tako v več kot treh tednih nismo dobili pojasnila iz družbe KID, zakaj so se odločili za nakup Delamarisa ter kakšni so njihovi poslovni načrti s tem izolskim podjetjem. KID se namreč poglavitno ukvarja z nepremičninsko dejavnostjo, zaradi česar je nenavadno, da so se odločili za nakup podjetja, ki se ukvarja s predelavo rib. Delamaris je avgusta lani ustanovil podjetje Delamaris, d.o.o., da bi s tem ločili osnovno dejavnost - predelavo in konzerviranje rib - od Delamarisovih zemljišč. Nova lastnica Delamarisa, družba Vegrad, se je namreč za nakup odločila zgolj zaradi njegovih zemljišč tik ob morju, kjer je Vegrad nameraval zgraditi hotelski kompleks in stanovanja. Kot nam je zagotovil predsednik uprave Delamarisa, d.d., Matej Košič, ostajajo zemljišča v lasti Vegrada.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042234080
/13/...nova preimenovanja in manj zaposlenih:
Delamaris odslej Vedela nepremičnine Izolski Delamaris, ki ga je predlani prevzel velenjski Vegrad, se bo preimenoval. Na marčevski skupščini bo namreč večinski lastnik odločil o predlogu, da se ime družbe spremeni v Vedela nepremičnine. Za pojasnila o preimenovanju smo se obrnili na Vegrad, kjer pa nam sprva teden dni, "zaradi odsotnosti pristojnih oseb", niso odgovorili, nato pa so se odločili, da ne bodo dajali pojasnil. Izolski Delamaris, ki ga je predlani prevzel velenjski Vegrad, se bo preimenoval. Na marčevski skupščini bo namreč večinski lastnik odločil o predlogu, da se ime družbe spremeni v Vedela nepremičnine. Zakaj v Vegradu nočejo odgovarjati na novinarska vprašanja, ni jasno, ni pa izključeno, da se Vegrad zaradi krize, ki je močno prizadela gradbeništvo, umika iz tega projekta. Ob nakupu Delamarisa sicer niso skrivali, da so se za nakup odločili predvsem zaradi zemljišč tik ob morju, kjer so nameravali graditi hotelski kompleks in stanovanja. Tako je bilo preimenovanje in sprememba dejavnosti družbe zgolj vprašanje časa. Poleg tega so avgusta lani ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo Delamaris d.o.o., na katero so prenesli svojo osnovno dejavnost - predelavo in konzerviranje rib. Takrat nam je direktor Delamarisa Matej Kosič zatrdil, da so to naredili, da bi ločili dejavnost Delamarisa od njegovih zemljišč ter zagotovil, da ne razmišljajo o prodaji ribje dejavnosti. Toda kot smo že poročali, je Vegrad Delamaris d.o.o. pred meseci prodal ljubljanskemu podjetju OTC Invest, ki ga je le nekaj dni pred nakupom Delamarisa kupila Kranjska investicijska družba (KID) v lasti Jožeta Anderliča. V slednji so bili zelo skrivnostni glede svojih načrtov o Delamarisu d.o.o., bilo pa je dokaj nenavadno, da se je KID, ki se je ukvarjal večinoma samo z nepremičninskimi posli, odločil za nakup podjetja, ki se je ukvarjalo s predelavo rib. Slab mesec kasneje je KID prodal OTC Invest svojemu prokuristu in hkrati petinskemu lastniku Urošu Anderliču. Na skupščini Delamarisa bodo odločali o predlogu, da se bilančni dobiček, ki je konec leta 2007 znašal 213.690 evrov, v celoti prenese v naslednje poslovno leto. Kako je družba poslovala v lanskem letu, nam ni uspelo izvedeti, po podatkih iz registra GVin pa je v letu 2007 ustvarila 11,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 29 odstotkov manj kot v letu 2006. Po drugi strani je bil čisti dobiček na račun nižjih poslovnih odhodkov višji za 350.000 evrov in je znašal 400.200 evrov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042250205
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Mar 08, 2009 11:21 pm; skupaj popravljeno 8 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Feb 05, 2008 10:54 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

LAŠKO d.d. IN MALI DELNIČARJI

/13/...mar se bo managerski prevzem v pivovarni Laško odvijal žal tudi na ramenih malih delničarjev,saj smo tega že tudi zaradi slabe prevzemne zakonodaje navajeni:
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//297351/

/13/...obrisi garancij se že kažejo:
Družbe Center Naložbe, Fidina in Etol so za prevzem Pivovarne Laško pridobile za skoraj 448 milijona evrov plačilnih garancij pri dveh domačih bankah, NLB in Probanki, smo izvedeli iz neuradnih virov. Iz tega podatka gre sklepati, da prevzemniki (Infond Holding, Cestno podjetje Maribor, Koto in Fidina) za delnico pivovarne ne bodo ponudili več kot 91 evrov, kar je 6,5 evra več od zadnjega enotnega tečaja. Po naših informacijah, ki nam jih včeraj ni uspelo preveriti, so prevzemniki daleč največji delež garancije oziroma približno 376 milijonov evrov pridobili pri državni NLB. Preostalih 71 milijonov bančne "rezerve" je prispevala Probanka, ki je že sodelovala pri prevzemih Centra Naložb in Infond Holdinga. Kot smo neuradno izvedeli, so med nosilci garancije tri podjetja: Fidina (246 milijonov evrov), Center Naložbe (okoli 111 milijonov evrov) in Etol (90 milijonov evrov). Prevzemniki brez ustrezne bančne garancije niti ne bi mogli objaviti prevzema, na dan objave prevzemne ponudbe pa bodo morali imeti zagotovljena sredstva za nakup vseh preostalih delnic, ki še niso v njihovi lasti. Kot je znano, so iz Centra Naložb že v torek sporočili, da so za potrebe Infonda pridobili 60 milijonov evrov vredno plačilno garancijo. Zakaj v družbi niso razkrili še za preostalih 50 milijonov evrov garancije, ni znano. Na drugi strani je Etol višino garancije, prav tako pridobljene za potrebe Infonda, razkril šele v četrtek pozno popoldne. Ob tem velja omeniti, da smo ta podatek le dobro uro pred tem neuspešno skušali preveriti pri predsedniku uprave Etola Zdenku Zanoškemu. Iz omenjenih podatkov je razvidna ključna vloga podjetij iz kroga NFD in njenega prvega moža Staneta Valanta, sicer tudi prvega nadzornika Etola, pri prevzemu pivovarne, ki jo vodi Boško Šrot. Fidina, ključno podjetje v lastniški mreži NFD, in Etol sta namreč zbrala za kar tri četrtine bančnih garancij. Ob tem velja opozoriti, da je imela skupina Etol predlani za okoli 31 milijonov evrov prodajnih prihodkov, kar je enako približno tretjini pridobljene garancije za prevzem Laškega. Iz družbe so v četrtek sporočili, da "poslovanje s pridobitvijo garancije ni pomembneje izpostavljeno" in da so jo pridobili "zaradi doseganja pozitivnih poslovnih učinkov".
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//297928/

/13/...mar je bil pri prodaji delnic kršen tudi 330.člen ZGD-1:
Center Naložbe prodal delnice Pivovarne Laško brez soglasja delničarjev Uprava družbe Center Naložbe bi morala pred prodajo skoraj osemnajstodstotnega deleža v Pivovarni Laško pridobiti soglasje delničarjev, nam je v minulih dneh potrdilo več strokovnjakov za gospodarsko pravo. Ker delničarji Centra Naložb o prodaji niso odločali na skupščini, obstaja utemeljen sum, da je direktorica Saša Fajs z omenjenim poslom kršila zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Tihi odhod nadzornikov Laškega Družba Center Naložbe je v času sklepnih lastniških premikov v mreži Pivovarne Laško prodala delnice družbe, ki jo vodi Boško Šrot (na sliki), brez soglasja delničarjev, čeprav gre za posel, ki presega več kot četrtino premoženja Centra Naložb. Direktorici Saši Fajs zato grozi odškodninska tožba katerega izmed delničarjev. 330. člen omenjenega zakona namreč določa, da mora uprava družbe pred prodajo ali prenosom več kot četrtine premoženja družbe dobiti soglasje delničarjev. Čeprav je bila skupščina Centra Naložb le dan pred prodajo delnic pivovarne, pa delničarji o prodaji niso odločali, prav tako ne tudi nadzorni svet Centra Naložb, ki se je sestal le nekaj ur pred prodajo. Vsaj tako je razvidno iz obvestila za javnost, ki ga je družba objavila na spletni strani ljubljanske borze. Ob tem velja poudariti, da je imel Center Naložbe konec leta 2006 le dobrih 63 milijonov evrov sredstev, pri prodaji deleža v Laškem pa je iztržil 131,6 milijona evrov.

"Vsaka družba, četudi je organizirana kot holding, mora pred prodajo ali prenosom več kot 25 odstotkov premoženja družbe dobiti soglasje delničarjev," pravi dr. Marjan Kocbek z mariborske pravne fakultete.

Konec leta 2006 je sicer naložba Centra Naložb v Pivovarno Laško predstavljala le 11,4 odstotka celotnega premoženja, vendar je kasneje Center Naložbe kupil večje pakete delnic Laškega, tako da je ta naložba pred prodajo presegla četrtino premoženja družbe. Ali delež presega 25 odstotkov, je odvisno od tega, na koliko je ta delež ovrednoten v poslovnih knjigah, pojasnjujejo pravni poznavalci, vendar pa pri tem nastopi dilema, če je družba med letom povečevala lastništvo, tako da vrednost deleža šele na dan prodaje presega četrtino. "V takem primeru bi se morala upoštevati realna vrednost na dan prodaje, kar pomeni, da bi morala uprava pred prodajo oceniti premoženje družbe," pravi pravni strokovnjak, ki se ni želel izpostaviti z imenom. Kot še pojasnjuje Kocbek, bi bil po starem zakonu o gospodarskih družbah tak posel ničen, po novem ZGD-1 pa je direktor družbe odškodninsko odgovoren. Vsak, ki izkaže pravni interes, lahko od sodišča zahteva, da pogodba ne stopi v veljavo ter da razveljavi vsa dejanja iz pogodbe. Če to ni mogoče, lahko delničarji od uprave zahtevajo odškodninsko odgovornost, vendar morajo pri tem izkazati, kakšna škoda jim je nastala zaradi tega dejanja, pojasnjuje neimenovani pravni strokovnjak.Saša Fajs nam tudi po več kot mesecu dni ni odgovorila na naša vprašanja, čeprav nam je še 19. marca v telefonskem pogovoru zatrdila, da bomo odgovore prejeli še isti dan. Kasneje se na naše številne klice ni več odzvala. Je uprava Centra Naložb delničarje prikrajšala za dobiček? Glede na iztrženo ceno obstaja sum, da uprava Centra Naložb pri prodaji ni poskušala iztržiti najvišje možne cene. Če bi delnice prodala po tedanjem enotnem tečaju, bi iztržila 11,8 milijona evrov več, kot je pri prodaji deleža Cestnemu Podjetju Maribor (CPM). Prav CPM je le nekaj dni po nakupu dokazal, da je bilo v tistem času za delnico mogoče iztržiti več, saj je 425.000 delnic Pivovarne Laško s četrt milijona evrov dobička preprodal luksemburški družbi Towra. Ta je delnice nato prodala Kotu in pri tem spet ustvarila 484.500 evrov dobička. Tako je bilo več kot 35.000 malih delničarjev prikrajšanih za dobiček, ki sta ga pri nadaljnjih preprodajah ustvarila CPM in Towra.

/13/...morda je s tem le konec ugibanj glede lastništva misterioznega podjetja iz nabiralnika in sicer KOLONEL,ki je že nekaj časa v varnem pristanu in družinskih rokah ATKA-PRIMA v lasti BOŠKA ŠROTA:

Razkrivamo:
Lastnik skrivnostnega Kolonela je Atka-Prima Boška Šrota Skrivnosti o tem, kdo se skriva za ključnim podjetjem v lastniški mreži Pivovarne Laško, ni več – lastnik podjetja Kolonel je že od avgusta 2006 družba Atka-Prima, katere zastopnik in lastnik je Boško Šrot, generalni direktor Pivovarne Laško. Že takrat je namreč Danijela Rakovič, ki so jo mediji v zadnjem času zaradi lastništva Kolonela izpostavljali kot četrto najbogatejšo v Sloveniji, lastništvo Kolonela prenesla na Atko-Primo, vendar ostaja vprašanje, zakaj pogodba ni bila predložena registrskemu sodišču. Boško Šrot ,ki je še lani decembra zanikal govorice o menedžerskem odkupu Pivovarne Laško, je molčal, da je prek svojega podjetja Atka-Prima lastnik Kolonela, ključnega podjetja v lastniški mreži Pivovarne Laško. Naši dokumenti razkrivajo, da je ena od najbolj znanih ljubljanskih notark skoraj dve leti hranila notarski zapis pogodbe, s katero je Danijela Rakovič lastništvo Kolonela prenesla na družbo Atka-Prima in ki jo je sestavil odvetnik Stojan Zdolšek. Slednji je sicer v zadnjem intervjuju za Mladino dejal, da ne pozna podjetja Kolonel, pač pa le njegovo ime in lastniško strukturo. 29-letna borzna posrednica Probanke Danijela Rakovič ni lastnica skrivnostnega podjetja Kolonel, ključnega podjetja v lastniški mreži Pivovarne Laško. Lastnik Kolonela je namreč že skoraj dve leti podjetje Atka-Prima pod vodstvom in v solasti Boška Šrota, sicer generalnega direktorja Pivovarne Laško. To razkrivajo dokumenti, ki smo jih pridobili, zastavlja pa se vprašanje, zakaj je Šrot to dve leti skrival in med drugim dopustil, da mediji zadnje mesece kot četrto najbogatejšo Slovenko izpostavljajo Danijelo Rakovič. Prav tako ni jasno, zakaj pravega lastnika Kolonela ne razkrivata prospekta dveh prevzemnih ponudb za Center naložbe, ki jih je podjetje objavilo letos in predlani. Spomnimo, da je Rakovičeva podjetje Kolonel od podjetja Nova firma kupila 20. julija 2006, osem dni prej, preden je Kolonel prvič objavil namero za prevzem Centra Naložbe. Že pet dni po objavi namere za prevzem, torej 2. avgusta 2006, pa je bila notarsko sestavljena pogodba, po kateri je Danijela Rakovič prenesla celoten delež Kolonela na družbo Atka-Prima, ki jo je takrat zastopala Anica Šrot Aužner, soproga Boška Šrota, razkrivajo naši dokumenti. Osnovni kapital Kolonela je takrat znašal 8700 evrov, Rakovičeva pa je kot kupnino dobila 16.700 evrov. Toda notarski zapis pogodbe o prenosu lastništva Kolonela na družbo Atka-Prima do konca aprila letos ni bil predložen registrskemu sodišču. V vmesnem času je Kolonel dvakrat objavil prevzem Centra Naložb, vendar dejanskega lastništva Kolonela v prospektu za prevzem niso niti enkrat razkrili. Še več; v Pivovarni Laško so ves ta čas zanikali, da poteka menedžerski odkup. Tako je Boško Šrot še decembra 2007 prek Ljubljanske borze sporočil, da govorice o menedžerskem odkupu delnic pivovarne ne držijo. Kot je znano, je Kolonel prek 78-odstotnega lastništva Centra Naložb največji lastnik Infond Holdinga, ki je največji lastnik Pivovarne Laško in Mercatorja. 25. aprila je bilo prek instituta odobrenega kapitala izvedeno tudi povečanje osnovnega kapitala Kolonela z 8700 na 25.000 evrov. Družba se je hkrati preoblikovala iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo, vendar ostaja za zdaj njen edini delničar Atka-Prima, ki jo po novem zastopa Boško Šrot. Predsednica uprave družbe je postala dosedanja direktorica Blaženka Šoštarič (ta je Rakovičevo še kot direktorica d.o.o. nadomestila lani poleti), nadzorniki družbe pa Milan Kos, sicer tudi nadzornik družbe Nepremičnine, ki je v lasti Mestne občine Celje, Mijo Zorko, direktor rokometnega kluba Pivovarna Laško, in Marjan Kovač , nadzornik Centra Naložb in predsednik občinskega odbora SLS v Vojniku pri Celju, ki so bili imenovani za šest let. Statut Kolonela med drugim določa, da lahko uprava v prihodnjih petih letih poveča osnovni kapital na 37.500 evrov z izdajo novih delnic za vložke, ob tem lahko s soglasjem nadzornega sveta izključi prednostno pravico obstoječih delničarjev. Kolonel obvladuje stotine milijone evrov Ustanovitveno poročilo o poteku preoblikovanja kaže, da se Kolonel ukvarja z naložbami v vrednostne papirje, da celoten kapital znaša 12,9 milijona evrov, družba pa ima tudi 23,7 milijona evrov sredstev. Nabavni in proizvodni stroški naj bi v zadnjih dveh letih skupaj znašali 700.000 evrov. Ob tem velja omeniti, da sta bila deleža Infond Holdinga v Pivovarni Laško in Mercatorju včeraj ob zaključku borznega trgovanja vredna 456 milijonov evrov, delež Centra Naložb v Infond Holdingu 72 milijonov evrov, Kolonelov delež v Centru Naložbe pa 26 milijonov evrov. Pivovarna Laško, Infond Holding in Center Naložbe so lani ustvarili skupaj skoraj 160 milijonov evrov čistega dobička, ob koncu leta 2007 pa so imeli skoraj 720 milijonov evrov kapitala.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/317954
http://www.finance.si/212399/Kolonel_v_rokah_dru%BEbe_Atka_Prima_Bo%B9ka_%A9rota http://www.siol.net/Gospodarstvo/2008/05/Lastnik_Kolonela_je_AtkaPrima_Boska_Srota.aspx 1

ISKRICA ISKRIC

*****»Menedžerskega odkupa v Laškem ne bo. Pivovarna Laško bo ostala družba v lasti 10.000 delničarjev. Delničarji so in bodo tudi zaposleni. V Laškem smo vedno čutili veliko pripadnost do Pivovarne Laško.« Tako je Boško Šrot lani v pogovoru za Delo komentiral govorice o menedžerskem prevzemu. Pokazalo se je, da je podjetje Kolonel, ki je ključno v lastniški mreži Pivovarne Laško, zgolj v lasti družbe Atka-Prima Boška Šrota.

***** /13/...nekateri so zavrteli kolo managerskega odkupa nazaj,saj je bilo možnih več scenarijev,ampak le eden je pravi:

Prevzem Pivovarne Laško:
Smo res država, ki, kar se poslov tiče, postaja podobna Rusiji? Povej, kaj misliš ? "Čeprav zveni zapleteno, je stvar preprosta. Vse, kar je potreboval nekdanji dolgoletni uslužbenec občine s 4500 prebivalci in lastnik menjalnice, ki je krmilo pivovarne prevzel konec leta 2005, je 16.000 evrov gotovine, dostop do notranjih informacij, dobre zveze pri obeh političnih polih, poštni nabiralnik, nekaj potrpljenja in sanjsko moštvo odvetnikov, ki jih je tako in tako plačevala pivovarna," je v današnjem komentarju napisal Primož Cirman. Kako so prevzemali Laško, Infond Holding in Center Naložbe ""Dvomov ni več. Živimo v državi, kjer milijarde evrov premoženja počasi, a učinkovito lastninijo direktorji "pravih" političnih barv, menedžerji z dostopom do notranjih informacij, nekdanji ministri, pidovski mogotci ali celo premierjevi srednješolski prijatelji. Slovenska privatizacija postaja v nekaterih pogledih srhljivo podobna zloglasni ruski. Nekdanja družbena lastnina se lahkotno deli tako v vladnih prostorih kot v zakotnih gostilnah. Strateški načrti so se umaknili plenilski miselnosti, tehnična inteligenca in industrija pa nepremičninskim špekulantom." Torej, vaš komentar? http://www.dnevnik.si/novice/povej/318264

2 ISKRICA ISKRIC

*** "Nakup družbe Kolonel sem zaupal vrhunskim pravnim, finančnim in davčnim strokovnjakom, zato sem prepričan, da je izveden povsem zakonito in s povsem poštenimi nameni," je za POP TV povedal Boško Šrot.

*** Kot je v izjavi dejal predsednik uprave Pivovarne Laško in solastnik podjetja Atka-Prima, se je za ta način nakupa deleža v Laškem odločil, ker "je vladajoča politika kreirala izrazito sovražno klimo do domačih koncentracij lastništva, pri katerih so sodelovali aktualni managerji". Za nakup Kolonela in deležev, ki jih ta prek svojih družb obvladuje, se je Šrot tudi odločil, ker "ne želi, da se preko njegovega hrbta in preko tako pomembnega poslovnega sistema, kot je Pivovarna Laško, dela cenena protitajkunska politična kampanja za letošnje volitve. Na novinarsko vprašanje, kaj je z malimi delničarji Pivovarne Laško, ki niso mogli vedeti, kdo je dejanski lastnik Laškega, in na vprašanje, od kje Kolonelu denar za prevzem pivovarne, Šrot ni želel odgovoriti.
http://www.vecer.si/clanek2008051205323409

/13/...tudi glede odgovornosti prevzemne ponudbe naj bi bil zakon povsem jasen:

Primer Kolonel:

Za vsebino prevzemnega prospekta odgovoren pripravljalec
Za neresničnost podatkov, navedenih v prevzemni ponudbi, so po zakonu o prevzemih imetnikom vrednostnih papirjev za škodo solidarno odgovorne osebe, ki so izdelale ali so sodelovale pri izdelavi prospekta, če so vedele ali bi morale vedeti za neresničnost podatkov v prevzemni ponudbi," je včeraj za Dnevnik zatrdil Klemen Podobnik z ljubljanske pravne fakultete. Ob tem je poudaril, da naštete osebe "za škodo odgovarjajo tudi, če v prospektu niso navedeni bistveni podatki, ki bi lahko vplivali na odločitev imetnika vrednostnih papirjev glede sprejema ponudbe". Pred dnevi smo namreč razkrili, da je Kolonel, ključno podjetje v lastniški mreži Pivovarne Laško, že od avgusta 2006 v lasti podjetja Atka-Prima Boška Šrota, predsednika uprave Pivovarne Laško. Kolonel omenjenega podatka ni razkril v dveh objavljenih prevzemih Centra naložb, pri čemer za zdaj ni uradno znano, ali je pri pripravi spornih prevzemnih ponudb aktivno sodeloval tudi Šrot. Na vprašanje o morebitni odškodninski odgovornosti, povezani z zavajajočimi podatki v prevzemnih prospektih, je Podobnik odgovoril, da "odškodninske odgovornosti ne gre naložiti Agenciji za trg vrednostnih papirjev, saj ta, kot določa zakon, za resničnost ali popolnost podatkov, navedenih v prospektu, ne odgovarja". "Če so podatki, navedeni v prospektu za prevzem, neresnični in je ob tem nastala škoda, ima vsak mali delničar pravico vložiti odškodninsko tožbo," je dejal Podobnik. Rekordna vrednost Centra naložb Vrednost delnice družbe Center naložbe, ki je v večinski lasti Kolonela, se je včeraj zvišala za 8,8 odstotka, na rekordnih 9,5 evra. Za primerjavo, to je za četrtino več, kot je Kolonel ponujal za delnico v zadnji prevzemni ponudbi pred nekaj meseci, in kar štirikrat več od cene delnice iz Kolonelove prevzemne ponudbe leta 2006. V zadnjih dneh sta deleža v Centru naložbah opazneje povečevala mariborsko podjetje Mikado, ki je delnice Pivovarne Union za tabor Pivovarne Laško kupovalo že med pivovarsko vojno leta 2001, in Medvešek Pušnik.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/318792

/13/...takrat niso bili povezani,kvečjemu pomeni,da sedaj so:

Vesna Rosenfeld iz mariborske družbe Cogito je pravkar predstavnikom medijev poskušala predstaviti ozadje prevzema družbe Center Naložbe s strani Kolonela, lastnika Pivovarne Laško. Poudarila je da mediji premalo natančno in pristransko navajajo podatke o Cogitu in njegovih transakcijah, povezanih s skupino Pivovarna Laško. "50 odstotkov Centra Naložb je Kolonel pridobil junija 2006, denar pa je dobil od zasebnih investitorjev, ki nikakor niso povezani s skupino Pivovarna Laško," je dejala Rosenfeldova. Spomnimo, pogodba o lastništvu družbe nabiralnika Kolonel (ta je bila do razkritja vrh lastniške verige Laškega, Mecatorja, Dela in Večera) je bila razkrita minuli četrtek. Uradno je Kolonel zdaj v 100-odstotni lasti družbe Atka-Prima, ta pa je v solastništvu predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota in njegove žene Anice. Nakup z bančnim posojilom, kdo je v ozadju, ne želi razkriti Ob nakupu je Kolonel najel posojilo na eni od poslovnih bank, pravi. Imena banke šefinja Cogita ni želela razkriti. "Kdo so bili financerji, lahko odkrijejo vse pristojne ustanove v Sloveniji in tudi tožilci," je dejala. Zagotovila je, da je bil prevzem izpeljan pregledno in po tržni ceni ter da je imel vsak možnost sodelovati. Po tem, ko je Kolonel na poslovni banki dobil posojilo, je izplačal zasebne investitorje in poplačal predhodno posojilo. Kaj natanko so investitorji imeli od posojila Kolonelu za prevzem Centra Naložbe, Rosenfeldova ni razkrila. Tudi na vprašanje, kdo in koliko je bilo investitorjev, ni želela odgovoriti: "Morda sem med njimi tudi jaz, denarja imam vendarle dovolj," je dejala. Dacarji niso pri Kolonelu odkrili ničesar spornega Varuh trga vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj in davčna uprava, ki jo vodi Ivan Simič, pri Kolonelu v zadnjem inšpekcijskem pregledu aprila letos niso ugotovili nobenih nepravilnosti in zato so postopek tudi končali, poudarja Rosenfeldova. Kdo je Vesna Rosenfeld Vesna Rosenfeld, sicer prva dama mariborskega Cogita, se uvršča v krog najpomembnejših Šrotovih svetovalcev. Mariborčanka in nekdanja borznica se zadnja leta tudi ne pojavlja več v javnosti. Velja za enega Šrotovih glavnih možganskih trustov, kar zadeva poslovanje z vrednostnimi papirji. Cogito se je v bližini laških poslov pojavil večkrat. Najprej v pivovarski vojni, kupoval je delnice Pivovarne Union, ki so nato prešle v last Laškega. Cogito se pojavlja tudi v Delu, kjer je med drugim odkupil Kadov delež v največji časopisni družbi. Pivovarna Laško je danes edina lastnica časopisne hiše Delo. Cogito je leta 2004 vrnil borzno članstvo. Cogitovo dejavnost je po izstopu iz borznega članstva prevzela mariborska Probanka, ki je bila zadnja leta posrednik pri prevzemih družb okoli Pivovarne Laško. V Cogitu je bila zaposlena tudi Danijela Rakovič. Rakovičeva je zdaj borzna posrednica v Probanki, do prejšnjega tedna pa je bila uradna lastnica Kolonela, ki sodi v vrh lastniške verige do Pivovarne Laško. 3 ISKRICA ISKRIC Rosenfeldova: Šrot nima nobene vloge pri prevzemu Centra Naložbe Vesna Rosenfeld iz družbe Cogito je je danes zagotovila, da ni vedela, kdo je pravi lastnik Kolonela in pravi, da ji tega za sodelovanje z družbo niti ni bilo treba vedeti.

***"Gospod Šrot pri tej zadevi (op. a.: prevzem Centra Naložb) ni imel nikakršne vloge in ne ve, kako je zadeva operativno potekala," zagotavlja Rosenfeldova.***

http://www.finance.si/212869/Vesna_Rosenfeld_bo_pojasnila_Kolonelov_prevzem_Center_Nalo%BEb http://www.finance.si/212884/Rosenfeldova_Investitorji_Kolonela_niso_bili_povezani_s_Pivovarno_La%B9ko

/13/...v združenju MANAGER so se zavzeli glede problematike Managerskih odkupov ,za hitro akcijo in ukrepanje vseh vpletenih ter posebej še nadzornih institucij:

Združenje Manager organe pregona poziva k hitremu ukrepanju
Združenje Manager se zavzema, da se sumi v zvezi z managerskim odkupom Pivovarne Laško hitro in učinkovito obravnavajo po postopkih, ki veljajo v pravni državi. "Če je prišlo do dokazanih nepravilnosti, mora temu slediti kazen. Pozivamo pa organe pregona in pristojne agencije, da svoje delo opravijo čim hitreje," so zapisali v združenju. Združenje Manager je stališče o managerskih odkupih izrazilo potem, ko je v javnost pricurljala informacija, da je prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot skupaj s svojo soprogo lastnik družbe Atka-Prima, ki obvladuje lastništvo družbe Kolonel. Ta je z 78-odstotnim lastništvom v Centru Naložbe največji lastnik Infond Holdinga, ta pa je največji lastnik Pivovarne Laško. Kot navajajo v Združenju Manager, se utemeljene pravne bitke ne bijejo z dolgotrajnim pranjem perila v medijih, temveč v sodnih dvoranah. Negativne učinke široko zastavljenega boja proti posameznim gospodarskim sistemom namreč občutijo tudi mnoga druga podjetja, "zato je v interesu celotnega gospodarstva, da se tudi postopki, vezani na gospodarsko zakonodajo, izvajajo hitro in odgovorno". V združenju poudarjajo, da je managerski odkup sicer ena od legitimnih oblik lastništva, ki je povsem običajna v razvitih tržnih ekonomijah. Osredotočanje samo na posamezne primere, za katere obstaja sum, da niso bili izpeljani na zakonit ali etičen način, neupravičeno meče slabo luč na tiste managerje, ki so šli v nakup podjetja, ki ga vodijo, z najboljšimi nameni. "Za razvoj slovenskega gospodarstva je pomembno, da se proces lastninjenja, ki zaradi počasnosti, s katero se odvija, kaže tudi svoje negativne učinke, čim prej zaključi. Managerski odkupi so le eden od načinov, ki ta proces uspešno pospešujejo," pojasnjujejo v združenju, kjer odločno zagovarjajo, da morajo biti izpeljani v skladu z dobro poslovno prakso - tako z vidika legalnosti kot poslovne etike. Sicer pa se je združenje, kot poudarjajo, vedno zavzemalo za pošteno in transparentno poslovanje ter za spoštovanje pravic vseh udeleženih, tudi malih delničarjev. Tako določa tudi kodeks upravljanja javnih delniških družb, katerega podpisnik je poleg Ljubljanske borze in Združenja članov nadzornih svetov tudi Združenje Manager. Združenje Manager je stališče o managerskih odkupih izrazilo potem, ko je v javnost pricurljala informacija, da je prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot skupaj s svojo soprogo lastnik družbe Atka-Prima, ki obvladuje lastništvo družbe Kolonel. Ta je z 78-odstotnim lastništvom v Centru Naložbe največji lastnik Infond Holdinga, ta pa je največji lastnik Pivovarne Laško.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/319481

/13/...poleg ATVPja je na vrsti še varuh konkurence in UVK:

Še UVK ovadil Šrota - po prstih pa tudi Zdolška Če policisti obiščejo pivovarno, to ne bo vplivalo na delnico in poslovanje Laškega Zoper prvega pivovarja Boška Šrota, ki je več kot dve leti skrival lastništvo Pivovarne Laško, je varuh konkurence (UVK) vložil kazensko ovadbo zaradi suma ponarejanja poslovnih listin. Ovaden je tudi njegov odvetnik Stojan Zdolšek. Preverili smo, kako bi na delnico Laškega lahko vplivali vsi ti postopki, pa tudi, kako bi se poznalo, če jih obiščejo kriminalisti. Nova kazenska ovadba zoper generalnega direktorja Laškega Boška Šrota (desno) in še njegovega odvetnika Stojana Zdolška ne bi ogrozila poslovanja pivovarne - že tako se Šrot malo ukvarja z njim, meni borznik Aleš Lokar. Direktor urada za varstvo konkurence Jani Soršak, ki že dlje časa proučuje lastniške koncentracije v zvezi u Laškim in njegovimi družbami, pravi, da so na ljubljansko okrožno tožilstvo kazensko ovadbo vročili osebno. Na vrhovnem državnem tožilstvu, ki ga vodi Barbara Brezigar, so včeraj o tem molčali, čeprav jim je bila po naših informacijah poslana v vednost. V molk so se zavili tudi na ljubljanskem okrožnem tožilstvu. Za komentar se niso oglasili v Laškem. Odvetnik Stojan Zdolšek pa nam je presenečen povedal, da o ovadbi ne ve nič. Brezigarjeva naj bi v kratkem odločila, da ovadbe zoper Šrota prevzame skupina posebnih tožilcev, pravijo neuradni viri, v uradu tožilke pa odgovarjajo, da o tem še niso odločali. Spomnimo, da je v petek kazensko ovadbo zoper Šrota na celjskem tožilstvu vložila agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), vodi jo Damjan Žugelj. ATVP Šrota zaradi skrivanja lastništva družbe Kolonel (vrha lastniške verige do pivovarne) sumi zlorabe notranjih informacij. Šrotu je varjenje piva malo mar "Šrot se že zdaj ukvarja z vsem drugim kot osnovno dejavnostjo, zato ni bojazni, da bi z branjenjem pred kazenskimi ovadbami ogrozil poslovanje družbe," meni borznik Aleš Lokar iz KD. "Tudi na delnico dogajanje ne more občutno vplivati, ker jih je v prostem obtoku že tako malo," pa meni Ani Klemenčič iz GBD. Skupina Laško je lani ustvarila 330 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 19 odstotkov več kot leta 2006. Rast je bila zgolj posledica konsolidacije družbe Delo s 55 milijonov evrov letnih prihodkov. Matični družbi Laško, ki se ukvarja samo s pijačami, pa je prodaja, predvsem v tujini, upadla. Tudi v prvem trimesečju letos ni bilo nič bolje - matična družba Laško je ustvarila 2,4 milijona evrov izgube, predvsem zaradi negativnega izida financiranja družbe, prav tako pa ji je spet upadla prodaja. Brezigarjeva s kriminalisti Danes ali jutri se bo Brezigarjeva po naših informacijah spet sestala s kriminalisti, varuhoma konkurence in kapitalskega trga ter menda tudi Dursa. Zadnji sestanek je bil pred dobrim tednom, danes pa bodo znova pregledali in dopolnili dokumentacijo. Tudi o tem v uradu generalne državne tožilke molčijo. Včeraj so se pojavile tudi informacije, da naj bi davkarji odkrili večmilijonsko utajitev davka v družbah okoli Laškega. Direktor Dursa Ivan Simič tega ni želel komentirati.
http://www.finance.si/214021/%A9e_UVK_ovadil_%A9rota_po_prstih_pa_tudi_Zdol%B9ka

/13/...še pravno mnenje o Kolonelovi prevzemni zgodbi Pivovarne Laško d.d. iz instituta IECG iz Maribora:

Dovoljena navidezna pogodba?! Boško Šrot ni kršil zakona, lahko pa bi nadzornikom sporočil posredno lastništvo delnic v Laškem, piše v pravnem mnenju IECG. Inštitut za ekonomsko in korporativno upravljanje (IECG) Maribor v pravnem mnenju ugotavlja, da je bilo poslovanje družbe Pivovarna Laško in ravnanje direktorja Laškega, Boška Šrota, glede sprememb lastniških deležev v nadrejenih družbah Pivovarne Laško skladno z veljavno zakonodajo. Laščani dokazujejo pravilnost Šrotovih postopkov pri nakupu deleža pivovarne.

***Ker družba Atka-Prima lastniških sprememb ni sporočila poslovodji družbe Kolonel, je za družbo Kolonel kot družbenik še vedno veljala Rakovičeva, zato pridobitelj poslovnega deleža do družbe nima nobenih pravic, ki izhajajo iz poslovnega deleža. V razmerju do družbe Kolonel (do formalnega razkritja s prijavo in vpisom v letu 2008) še vedno ostaja edina družbenica Rakovičeva, in sicer s 100-odstotnim poslovnim deležem, in na podlagi tega lahko izvaja pravice iz poslovnega deleža.

*** Z mnenjem so se v petek seznanili nadzorniki Pivovarne Laško. Kot so sporočili, so Borut Bratina, Dušan Jovanovič in Andreja Primec z IECG ugotovili, "da ni mogoče z gotovostjo trditi, da je dejstvo o pridobitvi 100 odstotkov družbe Kolonel s strani Atka-Prime, katere polovični lastnik je prvi mož Laškega, Boško Šrot, notranja informacija po zakonu o trgu finančnih inštrumentov v razmerju do delnic Pivovarne Laško". Po ocenah snovalcev mnenja je predvsem vprašljiv element natančnosti informacije oziroma podrobnosti informacije ter element verjetnosti pomembnega vplivanja na ceno delnic Laškega. ''Ker je za obstoj notranje informacije potrebno, da so hkrati izpolnjeni vsi zakonski elementi'', pripravljavci pravnega mnenja niso prepričani, ''da je dejstvo o 100-odstotni pridobitvi poslovnega deleža v družbi Kolonel mogoče obravnavati kot notranjo informacijo v smislu določila zakona o trgu finančnih inštrumentov''. Glede na "borzni kodeks" bi bilo potrebno, da bi direktor Pivovarne Laško sporočil svoje nasprotje interesov in posredno lastništvo delnic v Laškem nadzornemu svetu družbe, priznavajo. "Dejstvo tega razkritja pa se dejansko povezuje s pridobitvijo poslovnega deleža oziroma trenutkom, kdaj je Šrot preko Atka-Prime postal pravnoformalni lastnik poslovnega deleža družbe Kolonel. Po kodeksu je torej obveza nastala s trenutkom prijav pridobitve in predložitve dokaza o pridobitvi poslovodji družbe Kolonel oziroma s predlogom za vpis spremembe družbeništva v družbi Kolonel. To pa je dejansko nastopilo šele aprila 2008 in ga postavilo v vlogo tako imenovanega posrednega delničarja," ugotavljajo v pravnem mnenju. Snovalci pravnega mnenja so tudi ugotovili, da je navidezna pogodba, ki jo je 2. avgusta 2006 sklenila družba Atka-Prima z edino lastnico družbe Kolonel - gre za Danijelo Rakovič -, dovoljena. Pozitivna zakonodaja po njihovem mnenju ne določa nobenega posebnega roka, kdaj je potrebno poslovodji družbe prijaviti sam prenos poslovnega deleža in dokazila. S pogodbo med Atko-Primo in Rakovičevo pa sta se pogodbeni stranki dogovorili, da prenosa deleža družbe Kolonel še ne bosta objavili, temveč bo prejšnja edina družbenica še naprej v razmerju do družbe in tretjih oseb uresničevala vse pravice iz poslovnega deleža v svojem imenu in za račun pridobitelja, družbe Atka-Prima. Navidezno oziroma fiduciarno pogodbo sta pogodbeni stranki namreč sklenili hkrati z notarskim zapisom pogodbe o izročitvi in prevzemu 100-odstotnem poslovnega deleža v družbi Kolonel, navajajo v pravnem mnenju. Kot ugotavljajo, družbenica družbe Kolonel na osnovi fiduciarne pogodbe ni pridobila premoženja od lastnika. Na podlagi pogodbe o izročitvi in prevzemu poslovnega deleža je njegov obligacijsko-pravni upravičenec postala družba Atka-Prima, vendar je Rakovičeva na podlagi fiduciarne pogodbe ohranila stvarno pravno upravičenje do tega premoženja. To upravičenje pa je bilo omejeno s tem, da pravice, ki so iz tega premoženja izhajale (gre za pravice iz poslovnega deleža) lahko uresničevala v svojem imenu, a za račun pridobitelja. V pravnem mnenju so tudi ocenili, da vodstvo Kolonela ob prevzemu družbe Center Naložbe, ki je večinski lastniki Infond Holdinga, slednji pa obvladuje skoraj četrtino Pivovarne Laško, ni storilo nobenega kaznivega dejanja ali prekrška, saj je podalo resnične podatke o prevzemniku. Morebitna odškodninska odgovornost pa se po ocenah ustvarjalcev pravnega mnenja veže na dejstvo, kdaj je bilo pravno formalno mogoče ugotoviti, kdo je dejanski lastnik imetnika deleža v družbi Kolonel.
http://24ur.com/novice/slovenija/dovoljena-navidezna-pogodba.html

/13/...šokantne ugotovitve nadzornih organov za nezakonito financiranje prevzema pivovarne Laško vključno z povezanimi osebami in vezanimi posli ter zloraba položaja ali pravic po 244.členu KZ:

Sedmerica osumljena nezakonitega financiranja lastninjenja Pivovarne Laško Odgovorne osebe sedmih družb, ki so sodelovale pri lastniški konsolidaciji Pivovarne Laško in z njo povezanih družb, Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) sumi storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu kazenskega zakonika. V postopku širše preiskave proti omenjenim družbam je ATVP s pomočjo podatkov Banke Slovenije namreč pridobila informacije, na podlagi katerih med drugim sumi, da je prišlo do nezakonitega financiranja prevzema pivovarne. Ob tem velja spomniti, da je nadzorni svet Pivovarne Laško letos že dvakrat obravnaval poročilo o povezanih poslih med Laškim in družbami Atka Prima, Kolonel, Center Naložbe in Infond Holding. Naznanilo o sumu storitve omenjenega kaznivega dejanja je agencija v teh dneh že posredovala policiji, ki tudi sama preverja domnevne nezakonitosti pri lastninjenju družb iz kroga Pivovarne Laško. V ATVP, ki ga vodi Damjan Žugelj, naših informacij niso niti potrdili niti zanikali, češ da nam zaradi varovanja zaupnosti informacij ne morejo posredovati podatkov iz postopkov nadzora. Tako tudi uradno niso znane podrobnosti naznanila policiji in s čim agencija utemeljuje svoje sume. Po trditvah naših virov pa naj bi agencija postala pozorna na način zagotavljanja sredstev za lastniško konsolidacijo Laškega, Infond Holding in Centra Naložb. Zbiranje sredstev za prevzem Laškega naj bi potekalo po dveh tirnicah; po eni strani so sredstva zagotavljale družbe Atka-Prima, Kolonel, Center Naložbe, Infond Holding in Pivovarna Laško, ki so med seboj tudi lastniško prepletene, po drugi strani pa družbe Fidina, Koto in Cestno podjetje Maribor. Tako naj bi podatki Banke Slovenije o denarnih tokovih pokazali, da naj bi prva skupina podjetij verižila sredstva z najemanjem posojil, zato da je najprej konsolidirala lastništvo Centra Naložb in Infond Holdinga, na koncu pa je Infond Holding skupaj s Fidino, Kotom in Cestnim podjetjem Maribor v začetku leta prevzel Pivovarno Laško. Del sredstev za prevzem Laškega naj bi bil zavarovan z depozitom, sredstva v višini okoli 20 milijonov evrov, s katerimi je Infond Holding zavaroval posojila, pa naj bi mu zagotovila neposredno Pivovarna Union. Če to drži, je torej Pivovarna Union kot odvisna družba Pivovarne Laško finančno pomagala prevzemnikom Laškega, katerih lastništvo vodi do Atke Prime Boška Šrota, predsednika uprave Pivovarne Laško. Kot je znano, smo namreč sredi leta razkrili, da je Atka Prima že skoraj dve leti lastnica Kolonela, ta je največji, 78-odstotni lastnik Centra Naložb, ki je 70-odstotni lastnik Infond Holdinga. Po končanem letošnjem prevzemu ima Infond Holding 37 odstotkov Pivovarne Laško, Cestno podjetje Maribor 12,9-odstotni delež, Fidina pa samo še 5,8-odstotnega. Za prevzem so skupaj odšteli 102 milijona evrov. Ob tem velja spomniti, da je nadzorni svet Pivovarne Laško letos že dvakrat obravnaval poročilo o povezanih poslih med Laškim in družbami Atka Prima, Kolonel, Center Naložbe in Infond Holding. Nadzorniki so ugotovili, da Šrot ni kršil nobenega določila pogodbe o zaposlitvi pri poslih Laškega z omenjenimi družbami. Vendar se je poročilo nanašalo le na poslovanje v letih 2006 in 2007, medtem ko se po naših informacijah ugotovitve ATVP nanašajo na posle v letošnjem letu. Nadzorniki so obravnavali tudi pravno mnenje mariborskega Inštituta za ekonomsko in korporativno upravljanje, iz katerega izhaja, da je bilo poslovanje Laškega in njenega predsednika uprave glede sprememb lastniških deležev v nadrejenih družbah zakonito. Toda da so znotraj skupine Pivovarne Laško in z njo povezanimi osebami potekali vezani posli, bi lahko sklepali tudi iz poročila o poslovanju Pivovarne Union v lanskem letu. To namreč razkriva, da je skupina Pivovarna Union za "zavarovanje posojila v višini tri milijone evrov, ki ga je dala poslovnemu partnerju (kateremu partnerju, poročilo ne razkriva, op.p.), dobila v zastavo delnice Infond Holdinga v višini tri milijone evrov." ATVP in UVK zalagata policijo in tožilstvo že od maja Že maja je ATVP tožilstvu poslalo kazensko ovadbo zoper Boška Šrota zaradi suma, da je zlorabljal notranje informacije. Urad za varstvo konkurence pa je kmalu za tem na tožilstvo poslal naznanitev suma kaznivega dejanja ponarejanja listin, ki naj bi ga storila Boško Šrot in pooblaščenec Pivovarne Laško Stojan Zdolšek. Urad jima namreč očita, da naj bi v postopkih pred uradom predložila domnevno lažne podatke o lastništvu podjetja Kolonel.
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/342077

/13/...zelo rahlo začinjena skupščina Pivovarne Laško z izjemnimi rezultati:

Skupščino pivovarjev sta včeraj začinila edino Jankovićeva Electa in Tuš Odvetnik Dušan Korošec je v imenu Electe in Engrotuša zahteval jasna pojasnila o prodaji delnic Istrabenza, a jih ni dobil; na skupščini tudi duh Janeza Janše Skupščino Laškega sta nekoliko popestrila dva dogodka. Prvi je bilo vprašanje upravi glede prodaje Plinfina, drugi krajša tiskovna konferenca po srečanju, na kateri se Šrot ni mogel izogniti vprašanjem o premieru Janši. Na včerajšnji skupščini Pivovarne Laško (PL), na kateri je lahko glasoval tudi konzorcij prevzemnikov blizu Bošku Šrotu, so bili s skoraj 100-odstotno večino potrjeni vsi predlagani sklepi. Potek je zmotila le izročitev vprašanj, menda jih je bilo kar za šest strani, zastopnika Electe in Engrotuša odvetnika Dušana Korošca. Po naših informacijah so bila zelo izčrpna, vsa pa so se nanašala na nakup in prodajo deležev Istrabenza ter s tem odprodajo družbe Plinfin (ki je imela v lasti te delnice). Čeprav jim je Korošec dal možnost poznejšega pisnega odgovora, se je prvi pivovar Boško Šrot odločil za takojšnje pojasnilo. Ki pa je trajalo le kakšno minuto in ni vsebovalo nobene nove ali neznane informacije. Našteval je namreč le datume in cene ter nastop končal s stavkom: "Tako smo dosegli pozitivni učinek v višini 2,6 milijona evrov." Zastopnik delničarjev po skupščini razlage ni želel komentirati, dejal je le, da jih je zanimalo precej več kot to. Bolj zgovoren je bil Damijan Janković iz Electe - ta je zaradi posla s Plinfinom proti odgovornim že vložil kazensko ovadbo -, saj je razložil, da bodo vztrajali pri izčrpnejših odgovorih. "To danes ni bilo nič, zato bomo zahtevali odgovore na prav vsa naša vprašanja. Če jih ne bomo dobili, pa nista izključena niti sklic nove skupščine in izredna revizija, seveda ob pomoči še nekaterih drugih lastnikov." Spomnimo, Janković je prepričan, da je Laško z odprodajo hčerinskega podjetja Plinflin - njegovo edino premoženje je bilo lastništvo 7,3 odstotka Istrabenza - oškodovalo male delničarje. Kupca Laščani niso razkrili, delež pa je kmalu končal v rokah družb, ki so deleže Istrabenza hranile za Igorja Bavčarja. Boško Šrot predsednik uprave ter solastnik skupine Pivovarno Laško, in njegov prvi nadzornik Boris Završnik sta včeraj znova zanikala vse obtožbe na svoj račun. Sicer pa sta raje kot o tem govorila o pivu in lanskem poslovanju, ki je bilo po njunih besedah izjemno in zgodovinsko.

Šrot: Vse je bilo transparentno in zakonito

Sicer pa je Šrot, kot tudi predsednik nadzornega sveta Boris Završnik, že v okviru predstavitve lanskega letnega poročila zavrnil vse namige o nepravilnostih in nezakonitem poslovanju oziroma prevzemanj PL. Še enkrat je to ponovil na izrecno vprašanje novinarjev: "Prevzem PL je bil izveden v soglasju z državnimi organi in po višji ceni od borzne." Dodal je, da sploh ne ve, zakaj jim je urad za varstvo konkurence (UVK) odvzel glasovalne pravice, saj ne gre za nikakršno koncentracijo. "Po mojem mnenju je bil postopek UVK sprožen brez potrebe, saj bi nam lahko takoj izdal pozitivno odločbo. Tega se očitno zavedajo tudi sami, sicer nam danes ne bi dovolili glasovanja. A tudi če nam ga ne bi, bi bil razplet enak," je postopek UVK komentiral Šrot, ki je urad okrcal tudi zaradi neizdaje soglasja Infondu Holdingu k prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja Avstrijcem. Kaj pa poziv agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ga je zdaj kot eden zadnjih že dvignil? "Kakšen poziv ATVP? To ne pošilja ATVP, ampak UVK. No, nič nisem dobil." Šrota je seveda doletelo tudi vprašanje o premieru Janezu Janši, njegovem vplivu na Šrotov spanec in obremenilnih podatkih, ki naj bi jih imel Šrot proti Janši. Jasnega odgovora ni bilo, bilo pa je veliko besed.
http://www.finance.si/221789/Skup%B9%E8ino_pivovarjev_sta_v%E8eraj_za%E8inila_edino_Jankovi%E6eva_Electa_in_Tu%B9
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 5:06 pm; skupaj popravljeno 29 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1116
Objavljeno: Sre Feb 06, 2008 3:32 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 20

MALI DELNIČARJI - VZMD - EUROSHAREHOLDERS - WFIC - INVESTO

/13/...glede na mnoštvo in frekvenco vsakodnevnega iztisnjevanja malih delničarjev in na možnosti sodelovanja pri spremembi obstoječe zakonodaje je bilo to srečanje pričakovano , a žal za mnoge od nas prepozno. Saj sem ravno danes dobil zbirni izpis stanja na računih KDD na dan 31.12.2007 ob seveda grenkem spoznanju, da omenjenih delnic zaradi iztisnitve nimam več in mi je tako delovalo kot fatamorgana: Embarassed

Mag.Kristjan Verbič se je sestal s premierom Janezom Janšo.Pogovor je bil vezan na področno problematiko,načrtovane spremembe zakonodaje in bližnjo Generalno skupščino Euroshareholders v Ljubljani,s predstavitvijo naložbenih možnosti v Sloveniji in regiji - 06.02.2008 Pogovor je potekal predvsem v smeri prizadevanj za spremembe in dopolnitve področne zakonodaje – posebej Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o prevzemih – z namenom zagotovitve bolj uravnoteženega odločanja in nadzora v delniških družbah, kar bi prispevalo k izboljšanju razmer na kapitalskem trgu ter ugodnejšemu ekonomskemu položaju posameznika in družbe. Tako je predsednik VZMD na sestanku predstavil celovit predlog sprememb in dopolnitev zakonodaje, ki so ga skozi daljše obdobje ter na podlagi neposredne prakse in izkušenj pripravile strokovne skupine VZMD, ob sodelovanju številnih uglednih zunanjih sodelavcev in pravnih pisarn. Glede na to, in na podlagi tozadevnega soglasnega sklepa Odbora za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije, je premier Janša z razumevanjem sprejel prizadevanja, da bi predstavnike VZMD vključili v delovne skupine, ki na vladni ravni pripravljajo spremembe in dopolnitve omenjenih zakonov. Ob tem sta se sogovornika dotaknila tudi aktualne problematike povezane s prikritim obvladovanjem gospodarskih družb, spornimi prevzemi, managerskimi odkupi, netransparentnimi prodajami pomembnih kapitalskih deležev, procesi konsolidacije lastništva in t. i. »tajkunizacije«, izključevanjem oz. iztisnitvami malih delničarjev itn. Tako je beseda tekla tudi o procesu umika države iz gospodarstva oz. alternativah umika Republike Slovenije iz neposrednega lastništva številnih delniških družb, vlogi »paradržavnih« skladov Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD), načrtovanih javnih prodajah državnih deležev državljanom ter izkušnjah iz primera Nove kreditne banke Maribor (NKBM) ipd. Predsednik VZMD je na tokratnem sestanku predsednika Vlade RS seznanil tudi s potekom priprav na Generalno skupščino Evropskega združenja delničarjev (Euroshareholders), ki jo bo junija letos gostilo VZMD v Sloveniji. Omenjene skupščine se bodo udeležili tudi najvidnejši predstavniki Svetovne federacije investitorjev (WFIC – World Federation of Investors Corporations), kar predstavlja izjemno priložnost za predstavitev slovenskega gospodarstva, naložbenih možnosti v Sloveniji in regiji ter navezavo pomembnih stikov. Obe združenji (WFIC in Euroshareholders) sta namreč ugledni mednarodni instituciji, ki združujeta vplivne investitorje, ekonomiste in mnenjske voditelje na lokalnih, nacionalnih in transnacionalnih ravneh. V okviru Generalne skupščine in njihovega tridnevnega bivanja v Sloveniji bo VZMD skušalo zagotoviti ustrezne predstavitve, obiske in srečanja, ki bi pomenile kar najboljši izkoristek te enkratne priložnosti. To je po mnenju mag. Verbiča tudi v neposrednem interesu Republike Slovenije in njene ekonomije, zato je bil po sestanku vidno zadovoljen spričo izrazitega zanimanja premiera Janše ter pripravljenosti za sodelovanje in pomoč pristojnih državnih institucij pri omenjenih prizadevanjih VZMD.
http://www.mali-delnicarji.si/?news=209&lang=slo
http://www.vecer.si/clanek2008020605292306

/13/...v teku so že priprave na junijski trodnevni kongres v Ljubljani: Laughing

Bruselj: Skupščina Euroshareholders v Sloveniji s predstavitvijo gospodarstva in invest. možnosti Predsednik in sekretar VZMD odpotovala v Bruselj,kjer se bo jutri odločalo o agendi Skupščine Euroshareholders v Ljubljani, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki WFIC in jo bo spremljala predstavitev slovenskega gospodarstva, naložbenih možnosti v Slo - 14.02.2008 Predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič bo ob tokratnem srečanju predstavnike Evropskega združenja delničarjev (Euroshareholders) in Svetovne federacije investitorjev (WFIC – World Federation of Investors Corporations) seznanil tudi z relevantno vsebino uradnega sestanka s predsedujočim Sveta EU, predsednikom Vlade Republike Slovenije Janezom Janšo. Pri tem ob mag. Verbič izpostavil predvsem izraženo pripravljenosti za sodelovanje in pomoč pristojnih institucij Republike Slovenije, posebej v času predsedovanja Svetu EU, pri prizadevanjih VZMD oz. Euroshareholders in WFIC, katerih članica je VZMD – PanSlovenian Shareholders' Association. Predstavnika VZMD bosta v Bruslju skušala v Agendo junijske Generalne skupščine Euroshareholders v Ljubljani, ki se je bodo udeležili tudi najvidnejši predstavnikov WFIC, skušala vključiti tudi predstavitev slovenskega gospodarstva ter naložbenih možnosti v Sloveniji in regiji. Gre namreč za izjemno priložnost za takšno predstavitev ter navezavo pomembnih stikov, saj sta obe združenji (WFIC in Euroshareholders) ugledni mednarodni instituciji, ki združujeta vplivne investitorje, ekonomiste in mnenjske voditelje na lokalnih, nacionalnih in transnacionalnih ravneh. V okviru Generalne skupščine in njihovega tridnevnega bivanja v Sloveniji bo VZMD skušalo zagotoviti ustrezne predstavitve, obiske in srečanja, ki bi pomenile kar najboljši izkoristek te enkratne priložnosti. To je po mnenju mag. Verbiča tudi v neposrednem interesu Republike Slovenije in njene ekonomije, pri čemer je izrazil zadovoljstvo z doslej izkazanim zanimanjem ter pripravljenostjo za sodelovanje in pomoč pristojnih državnih institucij ter pomembnejših in uglednejših gospodarskih družb in subjektov.

/13/...uspešna predstavitev VZMD v BRUSLJU: Laughing

Predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič je na tokratnem sestanku v Bruslju preko 50 predstavnikom Evropskega združenja delničarjev (Euroshareholders), Svetovne federacije investitorjev (WFIC – World Federation of Investors Corporations) ter predstavnikom nacionalnih združenj delničarjev in investitorjev predstavil predloge VZMD v zvezi s pripravo prihodnje Generalne skupščine Euroshareholders v Ljubljani. Ob številnih bi- in multilateralnih pogovorih se je med drugim srečal še z Generalnim sekretarjem Evropske federacije finančnih posrednikov in svetovalcev Vincent J. Derudderjem, vodjo Trgovske in ekonomske sekcije Kanadske misije pri EU Jean B. Leblancom, direktorjem Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja dr. Boris Cizeljem, predstavnico Evropske komisije Florence Francois-Poncet idr. Predstavniki Euroshareholders in WFIC so sprejeli vse podane predloge, med drugim vključitev sprejema združenja delničarjev Hrvaške na dnevni red Generalne skupščine v Sloveniji, ki bo sicer vseboval številne pomembne točke, kot naprimer: nove direktive EU za urejanje mnogih pravic in vprašanj s področja delničarstva, zagotovitev veljavnosti t. i. class action tudi v EU in razsodb sodišč iz ZDA tudi za evropske delničarje - v številnih dosedanjih odmevnih primerih, predvsem pa v bodoče. Soglasno je bil sprejet tudi predlog VZMD, da se v okviru spremljevalnega programa Skupščine organizira tudi predstavitev slovenskega gospodarstva, Slovenije kot strateškega izhodišča z prisotnost podjetij v Srednji in Vzhodni Evropi, Rusiji ter naložbenih možnosti v Sloveniji in regiji. Na podlagi obsežnejše in mestoma žolčne debate pa je bil sprejet tudi predlog VZMD za enotedenski zamik datuma Generalne skupščine v Sloveniji, ki je bil sicer že določen za 13. junij 2008. Predsednik VZMD je zbrane namreč opozoril, da mu odgovornost nalaga predlagati alternativni datum, saj je iz zanesljivih virov prejel informacijo, da bo ravno 13. junija v Sloveniji potekal »vrh EU in ZDA« in s tem povezana srečanja na najvišji ravni, zato je v tem kontekstu dolžan opozoriti na nekatere precej problematične vidike za izvedbo Skupščine v istem terminu na praktično istem mestu. Ob tem je mag. Verbič zbrane seznanil tudi z relevantno vsebino uradnega sestanka s predsedujočim Sveta EU, predsednikom Vlade Republike Slovenije Janezom Janšo ter izpostavil izraženo pripravljenosti za sodelovanje in pomoč pristojnih institucij Republike Slovenije, posebej v času predsedovanja Svetu EU, pri prizadevanjih VZMD oz. Euroshareholders in WFIC, katerih članica je VZMD – PanSlovenian Shareholders' Association. Tako je predstavnikoma VZMD v Bruslju uspelo v Agendo Generalne skupščine Euroshareholders v Ljubljani, 20. junija 2008, ki se je bodo udeležili tudi najvidnejši predstavnikov WFIC, vključiti tudi predstavitev slovenskega gospodarstva ter naložbenih možnosti v Sloveniji in regiji. Gre namreč za izjemno priložnost za takšno predstavitev ter navezavo pomembnih stikov, saj sta obe združenji (WFIC in Euroshareholders) ugledni mednarodni instituciji, ki združujeta vplivne investitorje, ekonomiste in mnenjske voditelje na lokalnih, nacionalnih in transnacionalnih ravneh. V okviru Generalne skupščine in njihovega tridnevnega bivanja v Sloveniji bo VZMD skušalo zagotoviti ustrezne predstavitve, obiske in srečanja, ki bi pomenile kar najboljši izkoristek te enkratne priložnosti. To je po mnenju mag. Verbiča tudi v neposrednem interesu Republike Slovenije in njene ekonomije, pri čemer je izrazil zadovoljstvo z doslej izkazanim zanimanjem ter pripravljenostjo za sodelovanje in pomoč pristojnih državnih institucij ter pomembnejših in uglednejših gospodarskih družb in subjektov.

/13/...na obisku pri ministru g.Andreju Bajuku tudi o drugih spornih vsakodnevnih temah, ki se med drugim dotikajo tudi retroaktivnosti davčne zakonodaje in dohodnine, saj se je še do leta 2003 vsem vlagateljem svetovalo in predlagalo, da bodo po treh letih prosti davkov,potem pa je stopila v veljavo sprememba dohodninske in davčne tudi za nazaj, kar je mimogrede rečeno možno in edino samo pri nas in je zajelo veliko večino zlorabljenih in zmanipuliranih vlagateljev: Embarassed

Minister za finance na uradni pogovor sprejel predsednika VZMD
Mag.Verbič se je opoldne sestal s finančnim ministrom dr.Bajukom.Pogovor je zadeval spremembe zakonodaje,ki jih predlaga VZMD,javne prodaje državnih deležev,vključno s primerom NKBM,bližnjo Generalno skupščino Euroshareholders v Ljubljani,s predstavitvijo - 27.02.2008 Pogovor je potekal v smeri prizadevanj VZMD za spremembe in dopolnitve področne zakonodaje – posebej Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o prevzemih, Zakona o družbah pooblaščenkah (finančnih holdingih) in Zakona o dohodnini – z namenom zagotovitve bolj uravnoteženega odločanja in nadzora v delniških družbah, kar bi prispevalo k izboljšanju razmer na kapitalskem trgu ter ugodnejšemu ekonomskemu položaju posameznika in družbe. V zvezi z Zakonom o dohodnini je mag. Verbič posebej izpostavil problem retroaktivnost Zakona in posledično sporno obdavčitev vseh vrednostnih papirjev pridobljenih do leta 2003 in sicer celo po najvišji stopnji obdavčitve kapitalskih dobičkov (20 %), ne glede na čas lastništva delnic do leta 2006. Tako je predsednik VZMD na sestanku predstavil celovit predlog sprememb in dopolnitev zakonodaje, ki so ga skozi daljše obdobje ter na podlagi neposredne prakse in izkušenj pripravile strokovne skupine VZMD, ob sodelovanju številnih uglednih zunanjih sodelavcev in pravnih pisarn. Minister dr. Bajuk je pokazal veliko zanimanje za predloge VZMD, še posebej pa v smeri zaščite pravic in dodatnih vzpodbud za malo delničarstvo, dolgoročnejše investiranje državljanov in tovrstne oblike varčevanja v Republiki Sloveniji. S tem v zvezi sta se sogovornika dogovorila, da VZMD pripravi in posreduje še nekatere dodatne predloge in rešitve. Seveda je beseda tekla tudi o procesu umika države iz gospodarstva oz. alternativah umika Republike Slovenije iz neposrednega lastništva številnih delniških družb, vlogi »paradržavnih« skladov Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD), načrtovanih javnih prodajah državnih deležev državljanom ter izkušnjah iz primera Nove kreditne banke Maribor (NKBM) ipd. Ob izmenjavi stališč po zaključeni 1. fazi javne prodaje lastniškega deleža Republike Slovenije v NKBM je mag. Verbič pozdravil načelo javne prodaje ali javne dokapitalizacije prioritetno s strani državljanov, za katerega se je VZMD vselej zavzemalo in ga močno podpira tudi v bodoče in v drugih primerih. Naklonjenost takšnemu pristopu pa je izrazil tudi minister dr. Bajuk. Glede na izpričan in razveseljiv interes državljanov za sodelovanje v javni prodaji državnih deležev je mag. Verbič ministra seznanil tudi z nekaterimi drugimi pomembnimi vidiki tudi na primeru NKBM. Spričo vstopa prek sto tisoč malih delničarjev v NKBM ter posledično bistveno spremenjene lastniške strukture so namreč več kot upravičene pobude, pričakovanja in zahteve VZMD ter Civilne iniciative NKBM-NE-DAMO, ki se je obrnila na VZMD in se z njim dogovorila za sodelovanje. Pri tem gre v prvi vrsti za zahtevo po spremembi sestave Nadzornega sveta NKBM, ki naj bi ustrezno odražal bistveno spremenjeno lastniško strukturo ter omogočil novim delničarjem ustrezno zastopanost tudi v organu nadzora družbe. Posebej pomembno vprašanje za nove delničarje in njihovo naložbo v NKBM je tudi predvidena 2. faza odprodaje lastniškega deleža Republike Slovenije – predvsem z vidika tokratne določitve načina in postopkov ter njihovega izvajanja. Tudi zato je toliko bolj aktualna in pomembna pobuda za čimprejšnji sklic skupščine NKBM ter pripravljenost VZMD in Civilne iniciative NKBM-NE-DAMO, da izpeljeta postopke za sklic skupščine na zahtevo malih delničarjev. Minister dr. Bajuk je predstavljena prizadevanja in stališča VZMD sprejel z razumevanjem in naklonjenostjo ter izrazil upanje, da bo tudi spričo tega bančna skupina NKBM, vključujoč Poštno banko Slovenije, hitreje pričela izkazovati jasno vizijo, razvojno strategijo ter postala bolj prodorna in uspešna. Predsednik VZMD je Ministra za finance seznanil tudi s potekom priprav na Generalno skupščino Evropskega združenja delničarjev (Euroshareholders), ki jo bo junija letos gostilo VZMD v Sloveniji. Omenjene skupščine se bodo udeležili tudi najvidnejši predstavniki Svetovne federacije investitorjev (WFIC – World Federation of Investors Corporations), kar predstavlja izjemno priložnost za predstavitev slovenskega gospodarstva, naložbenih možnosti v Sloveniji in regiji ter navezavo pomembnih stikov. Obe združenji (WFIC in Euroshareholders) sta namreč ugledni mednarodni instituciji, ki združujeta vplivne investitorje, ekonomiste in mnenjske voditelje na lokalnih, nacionalnih in transnacionalnih ravneh. V okviru Generalne skupščine in njihovega tridnevnega bivanja v Sloveniji bo VZMD skušalo zagotoviti ustrezne predstavitve, obiske in srečanja, ki bi pomenile kar najboljši izkoristek te enkratne priložnosti. To je po mnenju mag. Verbiča tudi v neposrednem interesu Republike Slovenije in njene ekonomije, zato je bil po sestanku vidno zadovoljen spričo izrazitega zanimanja ministra dr. Bajuka ter njegove pripravljenosti za sodelovanje pri programu in izvedbi spremljajočih dogodkov.

/13/...o VZMD pa lahko beremo tudi drugačne komentarje, ki potrjuje domneve, da na malega delničarja prežijo provizijske pasti, tudi s strani tistega, ki bi ga naj ščitil, seveda po odločitvi malega delničarja, da se odloči za presojo denarne odpravnine in za to seveda pooblasti VZMD, kar pa seveda ni zastonj: Embarassed

Kristjan Verbič bi si zaračunal 25-odstotno provizijo
Potem ko je kranjska Sava v začetku leta po ceni 8,29 evra za delnico iz lastništva družbe Naravni park Terme 3000 Moravske Toplice iztisnila male delničarje, so ti od Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), ki ga vodi Kristjan Verbič, prejeli ponudbo, da jim bo pri Savi skušalo izpogajati višjo iztisnitveno ceno. Toda iz določb pogodbe gre sklepati, da podpisnik delnice prenaša na VZMD. Ena izmed določb namreč določa, da se združenje s Savo pogaja v svojem imenu in za račun podpisnika. In nenazadnje, v pogodbi je zapisano tudi to, da so vsi dogovori iz te pogodbe zaupni in da kršitelj odškodninsko odgovarja. Poleg tega bi si Verbič v primeru uspeha odrezal kar četrtino izpogajanega kolača. Zakaj takšna določila v pogodbi in ali so ta običajna za vse njihove pogodbe, smo povprašali predsednika združenja Verbiča. "Nič ne skrivamo. Pogodbo so pripravili pravni strokovnjaki. Tajnost velja, ko je pogodba podpisana," je odgovoril na vprašanje, kaj natančno pomeni določilo tajnosti v tej pogodbi. Na vprašanje, ali podpisniki pogodbe delnice dejansko prenašajo na VZMD, pa Verbič ni dal nedvoumnega odgovora, temveč je očitek pripisal namernemu blatenju dela združenja. "Kakšni očitki neki? Dajte no. Dobro veste, kdo pošilja taka pisma," se je razburil. 25-odstotna posredniška provizija od dodatne denarne odpravnine oziroma od odškodnine za umik predloga za sodno preveritev primernosti denarne odpravnine, ki so ga vložili na sodišče, je, kot je pojasnil Verbič, posledica višjih stroškov primera. Velja omeniti, da v primeru Ibija Kranj VZMD pripada štiriodstotna provizija. "Provizijo določamo za vsak primer posebej, namenjena pa je pokrivanju naših stroškov," je povedal. Sicer pa je prepričan, da je delnica zaradi obsežnih naložb v družbo zagotovo vredna več kot 8,29 evra. Zato od Save tudi zahtevajo cenitve.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//303097/

/13/...celostna podoba in dober PR nedvomno prispeva k ugledu v javnosti, saj so se pri VZMD obrnili tudi na agencijo za stike z javnostjo: Laughing

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), ki ga vodi Kristjan Verbič, se po naših zanesljivih informacijah resno zanima za storitve oziroma najem agencije za stike z javnostjo. Verbič je minuli teden na naše vprašanje, ali drži, da najema agencijo in zakaj združenje potrebuje profesionalni piar ter koliko ga bo to stalo, dejal tole: "Kaj pa se to sploh koga tiče? Ne odgovarjam na tovrstna vprašanja. Zakaj pa ne vprašate preostalih pet tisoč pravnih oseb v Sloveniji, s kom sodelujejo." Sekretar VZMD Rajko Stankovič pa je dejal, da o najemu agencije osebno ne ve nič. Dodal je tudi, da je "masten naslov v Financah o 25-odstotni proviziji VZMD, ne da bi povedali, da gre za provizijo od razlike, zlonameren". Četrtinska provizija za VZMD Spomnimo, da smo prejšnji torek pisali [+] o proviziji, ki jo bo VZMD zaračunal iztisnjenim malim delničarjem Term 3000. Jasno smo zapisali, da gre za provizijo od tistega, kar bo VZMD dodatno izterjal od večinske lastnice Save, torej ne od celotne denarne odpravnine. Zapisali smo tudi, da je denarna odpravnina (8,29 evra) res nizka in da bi bila bolj realna cena za iztis knjigovodska vrednost delnice (13,3 evra konec 2006). Sava: Cena iztisa iz Term 3000 je primerna Medtem pa družba Sava v odgovoru na naša vprašanja zavrača navedbe VZMD, da je cena iztisa nepoštena. V Savi so prepričani - in to so, kot pravijo, odgovorili tudi na sodišču v postopku za sodni preizkus višine odpravnine malim delničarjem - da je na skupščini potrjena denarna odpravnina primerna. O tem, da je bila že zadnja borzna cena Term 3000 iz leta 2004 višja od cene pri iztisu, vmes pa se je družba razvijala in vlagala, v Savi pravijo, da »borzna cena ne izkazuje nujno realne vrednosti družbe«. Glede nepripravljenosti na sestanek z VZMD pa so dejali, da od VZMD niso dobili pisnega predloga, šlo je le za telefonski klic predsednika VZMD decembra lani, in to brez pojasnila, za kakšno vsebino gre, predsednik uprave Save pa takrat tudi ni imel časa. V Savi še poudarjajo, da je cenitev za potrebe določitve višine odpravnine gradivo interne narave, medtem ko je vsem delničarjem na razpolago poročilo o reviziji primernosti denarne odpravnine.
http://www.finance.si/206976/K_Verbi%E8_in_VZMD_bi_lo%B9%E8ila_svojo_javno_podobo
http://www.vzmd.si/investo/

/13/...ob kongresnih dogodkih se prileže tudi kakšna vzpodbudna beseda za male delničarje,ki jih opogumlja sam generalni sekretar Euroshareholders in vabi tudi vse evropske male delničarje v Slovenijo po delnice, da le ne bi doživeli usode slovenskih malih delničarjev: Embarassed

Evropske male delničarje mika slovenski trg "Že pred leti smo želeli vlagati v Krko, vendar takrat ni bilo interesa. Zdaj ste bolj odprti. Še vedno nas mika farmacija," je včeraj povedal Jean-Pierre Paelnick (desno), generalni sekretar organizacije Euroshareholders. V to organizacijo je vključeno tudi Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), ki ga vodi Kristjan Verbič. Sicer pa se bodo člani Euroshareholdersa srečali na današnji generalni skupščini, ki bo v Ljubljani.

http://www.finance.si/216418/Evropske_male_delni%E8arje_mika_slovenski_trg
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Feb 12, 2009 2:25 pm; skupaj popravljeno 22 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli