Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Pet Jan 04, 2008 11:45 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

/13/...27.12.2007 so bili velikopotezno iztisnjeni mali delničarji kar štirih družb, Napredek Bistrica, Unit-AS Nepremičnine, Unitex in Žima Nepremičnine, ki jih je povzročila družba HRAM HOLDING d.d., ki je imela že prej delež nad 90% lastništva omenjenih družb: Embarassed

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//290756/

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Ned Jan 06, 2008 1:57 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

AVTOPREVOZ TOLMIN d.d.

/13/...to največje avtoprevozniško podjetje na severnem Primorskem se je odcepilo iz firme V&V -Vektor in Viator in sedaj želi vodstvo na čelu z direktorjem Rado Taljatom od malih delničarjev odkupiti še njihov preostali 5% delež,za katerega so pred večinskim prevzemom firme V&V pred šestimi leti ponujali po 1,25 € na delnico. Konec leta 2007 so namreč nekoliko presenetljivo odkupili 95% od V&V vodstvo družbe z že omenjenim direktorjem na čelu,ki sedaj išče nove izzive ter perspektive v vedno bolj konkurenčnem okolju:
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008010505281759
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 4:53 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Ned Jan 06, 2008 2:17 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ROGAŠKA d.d.

/13/...tako tudi Irska želi v Slovenijo, saj naj bi lastnik steklarne Waterford sir Anthony O'Reilly želi vključiti izdelke Steklarne Rogaška v prodajno mrežo in izdelovati nekatere znamke v Rogaški Slatini: Laughing

Sedemdesetletnega sira Anthonyja O'Reillyja, čigar premoženje skupaj s premoženjem soproge lady O'Reilly, dedinje grške ladjarske družine, ocenjujejo na okoli 3,5 milijarde evrov, je, kot smo poročali včeraj, v Maribor in Slovenijo vodil posel s Steklarno Rogaška, ki naj bi se še letos zaključil z dolgoročnim dogovorom o sodelovanju z njegovo irsko steklarno Waterford Wedgwood. Sir O'Reilly ima v lasti okoli 30 odstotkov britanskega medijskega podjetja Independent Media & News, prav tako predseduje upravnemu odboru časnika The Independent. Časopise in elektronske medije ima v lasti še v Angliji, Južni Afriki, Novi Zelandiji in Indiji. V nasprotju z večinskim prepričanjem o zatonu tiskanih medijev zaradi interneta meni, da se časopisna industrija pobira, saj se upadanje naklad zmanjšuje ali ostaja na ravneh, ki so jih dosegle, bralci se vračajo, na indijskem in kitajskem trgu pa pričakuje pravi razcvet tiskanih in revijalnih medijev. "Po nakupu ene največjih svetovnih steklarn smo konsolidirali poslovanje, ki bo omogočalo 6500 zaposlenim ustvarjanje steklenih kreacij. Nedavno je investicijska družba Lazard v družbo vložila 75 milijonov dolarjev. V naši lasti so tri največje znamke kristala na svetu Waterford, Wedgwood, Royal Doulton in podznamke Versace, Bulgari, Jasper Conran in Emeril Lagasse. Tem želimo dodati še izdelke Steklarne Rogaška in jih vključiti v prodajno mrežo. Dogovarjamo se tudi o izdelavi nekaterih naših znamk v Rogaški Slatini. Menim, da gre v našem medsebojnem sodelovanju za "win-win" situacijo, kjer lahko pridobimo vsi. Steklarna Rogaška nove trge in dodano vrednost blagovne znamke, Waterford pa nove kapacitete in dobro usposobljen slovenski steklarski kader. Pričakujem, da bi uskladili dogovor z lastniki Steklarne Rogaška (Leo Ivajnko, op. a.) že do poletja."
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008010505281756

...in je kupil od Sorosa tudi stacionarnega operaterja Eircom:
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008010505281757

/13/...za RADENSKO pa srebrno priznanje za njihovo novo funkcionalno vodo z dodanimi vlakninami in različnimi okusi RADENSKA PLUS:

Etikete radenske plus, ki so same zase samostojno oglasno sporočilo, so ob potrošnikih prepričale tudi svetovno strokovno javnost. Tako se je v tekmovanju za "The 2007 Bottledwaterworld Award" radenska plus prepričljivo uvrstila v finale, močno komunikacijo in odličen dizajn njenih etiket pa je prepoznala tudi strokovna žirija že 37. svetovnega tekmovanja "Creativity Awards", ki jim je podelila srebrno priznanje. Nagrade Bottledwaterworld so posebno priznanje na področju dizajna ustekleničenih vod, podeljuje pa jih Zenith International Publishing, angleško podjetje, ki skrbi za globalno medijsko podporo živilske industrije.
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008010305280825

/13/...in še Hrvaška pozornost ob predsedovanju EU:
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=38458
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 4:53 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 13 Feb 2011 23:22; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Jan 07, 2008 3:44 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
Stara stran 17

DOHODNINA 2007 in 2008 ter 2009

/13/...obetajo se spremembe v okviru DOHODNINE za leto 2008,obenem pa tudi povečanje zneskov splošnih olajšav za leto 2007 iz 2800 EUR na 2959,60 EUR ter novosti pri kapitalskih dobičkih ter novih davčnih olajšavah,kar bi lahko razumeli kot priznanje njihove dosedanje zmote in napake ter začetek volilne tekme za naklonjenost volilcem: Confused

***»Vlada je sklenila, naj ministrstvo za finance pripravi rešitve, ki bodo olajšale materialni položaj ljudi z nizkimi dohodki, predvsem zaradi višje inflacije in podražitve osnovnih življenjskih dobrin, saj ima v strukturi potrošnje ljudi z nizkimi dohodki hrana vsekakor večji delež kakor pri tistih z višjimi dohodki. Zato nameravamo spremeniti dohodninski zakon, tako da bomo povečali splošno olajšavo: za zavezance z letnimi bruto dohodki do 6800 evrov se bo ta povečala na skoraj 5000 evrov, za letne dohodke od 6800 do 9000 evrov se bo povečala na malo manj kot 4000 evrov,«
***»Nove, večje olajšave bodo po naših pričakovanjih veljale za približno 205.000 ljudi, ki jim bo zakon torej omogočil precej večje davčne olajšave od zdaj veljavne. Položaj posameznika je po dohodninski lestvici sicer različen, pričakujemo pa, da se bo znesek neto plače na letni ravni povečal povprečno za malo manj kot 250 evrov, pri nekaterih tudi do 320 evrov. Pri nizkih dohodkih pomeni to kar znatne zneske, ki bodo olajšali nakupe nujnih življenjskih potrebščin.«
***Za bruto dohodke nad 9000 evri se splošna olajšava torej ne bo povečala, in bo ostala na sedanji ravni. Med letom lahko sorazmerni del splošne olajšave upoštevajo le glavni izplačevalci dohodkov, pri katerih zavezanci dosežejo pretežni delež svojih letnih dohodkov, zato jo bodo med letom večinoma izkoristili zaposleni, ko pa bodo zavezanci poročali o dohodkih v letu 2008, bosta to splošni letni olajšavi za dohodke do 6800 evrov in za dohodke od 6800 do 9000 evrov, ki jo bodo lahko izkoristile vse skupine zavezancev z letnimi bruto dohodki do te ravni. Po uveljavitvi zakona bo podrobnosti o olajšavi pojasnila davčna uprava. http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20080107_3114326.php http://www.finance.si/200997/Bajuk_bi_razbremenil_davkopla%E8evalce_z_ni%BEjimi_dohodki http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,262632

Šircelj: Slovenija je med državami, ki imajo najnižje splošne olajšave glede na višino BDP na prebivalca "Države imajo sicer različno urejene splošne olajšave in Slovenija je med tistimi državami, ki ima najnižjo splošno olajšavo glede na BDP na prebivalca. Nekatere države, kot na primer Avstralija, Grčija, Luksemburg, Mehika nimajo splošne olajšave," pojasnjuje Šircelj. "Olajšava naših severnih sosedov znaša 10 tisoč evrov, v Nemčiji je na primer 7.664 evrov," navaja Šircelj. "V Kanadi, na Češkem in Danskem na primer ponujajo davčne kredite," še dodaja. "Če gledamo po BDP, Slovenija z novimi olajšavami prihaja med države, ki so na sredini lestvice po višini olajšav," je povedal Šircelj. Ob tem je dodal, da smo do sedaj bili na dnu in se sedaj bližamo bolj socialnim državam.)
http://www.finance.si/201361/Vlada_sprejela_dodatni_dav%E8ni_olaj%B9avi
http://www.zurnal24.si/cms/novice/gospodarstvo/index.html?id=27334

/13/...in še o kapitalskih dobičkih:

Dopolnitev 4. odstavka 152. člena ZDoh-2 - davčni svetovalec Mitja Černe Veljavni ZDoh-2 namreč določa, da se kot nabavna vrednost papirjev, pridobljenih pred 1. januarjem 2003, upošteva njihova knjigovodska vrednost na dan 1. januarja 2006 oziroma tržna vrednost na ta dan, če imajo lastniki zanjo potrdila. "Če je denimo nekdo pred januarjem 2003 kupil neko delnico po ceni 100 enot, njena tržna vrednost (ali knjigovodska, če tržne ni) 1. januarja 2006 pa je bila 70 enot, zdaj ob prodaji delnice po ceni 120 enot plača davek od 50 enot, čeprav je dejansko ustvaril le 20 enot dobička. Taka ureditev je izrazito napačna in v škodo davčnega zavezanca," pojasnjuje Černe. Sprememba sicer po njegovem ne zadeva širšega kroga ljudi, ampak zlasti kupce (praviloma krepko precenjenih) delnic družb v letih 2001 in 2002. Vprašanje pa je, ali hranijo dokazila o nakupni vrednosti delnic. http://www.finance.si/201431/Bajukovi_popravili_obdav%E8itev_prodaje_delnic

/13/...Po sedanjem zakonu o dohodnini je določeno, da se za nabavno vrednost vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah, zadrugah ter drugih oblikah organiziranja, ki so bile pridobljene pred 1. januarjem 2003, šteje tržna vrednost na dan 1. januarja 2006, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Če teh dokazil ni, se upošteva knjigovodska vrednost na dan 1. januarja 2006. V primeru, da je bila dejanska nabavna vrednost višja od tržne, se ta razlika zavezancu doslej ni priznala. ***Po novem se bo v primeru, da je dejanska nabavna vrednost vrednostnih papirjev in deležev višja od tržne oziroma knjigovodske vrednosti na dan 1. januarja 2006, upoštevala dejanska nabavna vrednost v času pridobitve.

DOHODNINSKI RAZREDI

1.do 7.187,60 eur - 16% davek
2.od 7.187,60 EUR do 14.375,2 EUR - 27% davek
3.nad 14.375,2 EUR - 41%

OBDAVČITEV ŠTUDENTSKEGA DELA

Posebna študentska olajšava znaša 2959,6 evra. V primeru, da študent uveljavlja le študentsko olajšavo, znaša neobdavčen dohodek za letošnje leto 3288,44 evra, če pa uveljavlja tudi splošno olajšavo, ne sme preseči dohodka v višini 6576,8 evra. Če ta znesek preseže, je razlika obdavčena po dohodninski lestvici. Splošno olajšavo lahko študent uveljavlja pod pogojem, da drug rezident, večinoma starši, zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//292428/

/13/...še predlog profesorja Marjana Senjurja glede obdavčenja premožnih,saj so največje žrtve sedanje visoke inflacije ljudje z nizkimi in fiksnimi dohodki:

http://www.finance.si/202101/Senjur_Morali_bi_uvesti_davek_za_premo%BEne /13/...še nasveti za mnoge pri izpolnjevanju dohodninskih napovedi in aktualnih vprašanj iz sveta kapitalskih dobičkov:
http://www.finance.si/202145/Vse_kar_morate_letos_vedeti_o_dohodnini

/13/...današnje sprejetje t.i.SOCIALNEGA PAKETA:
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008012205287487

/13/...nasveti glede družinskih članov:
http://www.finance.si/202661/Na_kaj_vse_ne_smete_pozabiti_o_vzdr%BEevanih_dru%BEinskih_%E8lanih http://www.finance.si/202878/Do_konca_meseca_oddaja_vlog_za_vzdr%BEevane_dru%BEinske_%E8lane

/13/...še nikoli niso tako hitro obračunali in poslali odločbe dohodnine,ob tem pa se poraja tudi vprašanje tolerance oz. napak,saj bi lahko kasneje naredili primerjalno anketo o učinkovitosti in zajemu podatkov na DURS,
saj je bilo tudi nekaj pripomb in previdnosti zaradi možnosti uveljavljanja olajšav za družinske člane,kar pa nedvomno vsi zavezanci niso ali so prepozno izvedeli,da je bil rok za spremembe pri uveljavljanju za posamezne zavezance samo do 30.01.2008: Davčna uprava RS (Durs) bo v ponedeljek odposlala prvih okoli 500.000 informativnih izračunov za dohodnino. Drugi paket informativnih izračunov bodo poslali 9. maja, izračunov pa ne bodo prejeli tisti, katerih dohodki ne presegajo 2800 evrov. Informativnih izračunov prav tako ne bodo prejeli upokojenci, če niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in nimajo poleg pokojnine še več kot 80 evrov dohodkov. Durs je obenem zagotovil, da bo zavezancem, ki bodo prejeli izračune v prvi pošiljki, preveč plačano dohodnino vrnil do 19. maja, preostalim pa do 30 junija. Roka za doplačilo premalo plačane dohodnine pa sta 5. junij in 14. julij. V primeru, da se posameznik z izračunom ne bo strinjal, se lahko v prvem paketu pritoži do 5. maja, v drugem paketu pošiljanja informativnih izračunov pa do 13. junija. Najpozneje do 31. maja 2008 bodo zavezanci prejeli informativne izračune o odmeri dohodnine in če ne bodo imeli nikakršnih pripomb, jim ne bo treba storiti ničesar več. Petnajsti dan se bo štelo, da je informativni izračun postal odločba in bo zadeva zaključena.
http://www.vecer.si/clanek2008033005309212

/13/...danes so odposlali prvih 500.000 odločb dohodnine a se še vedno porajajo različna vprašanja o rokih za pritožbe glede obračunov: http://www.finance.si/208888/Kaj_storiti_%E8e_smo_prejeli_napa%E8en_izra%E8un_dohodnine

/13/...ob že zgoraj povedanem kaže biti pozoren pri izračunih za uveljavljanje olajšav za družinske člane,saj se lahko pripetijo napake,kljub sodobnim prijemom in izračunom:

Naj vas ne zadene kap, če bo na vaših izračunih za dohodnino, ki jih dobivate v poštne nabiralnike v teh dneh, pisalo, da morate državi doplačati celo več tisoč evrov dohodnine. Najverjetneje gre za napako. V uredništvo smo dobili nekaj vprašanj, zakaj morajo davkoplačevalci doplačati toliko dohodnine, če pa so uveljavljali olajšavo za vzdrževane družinske člane že med letom. Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da gre za napako. Gre za to, da ste med letom plačevali manj akontacije dohodnine zaradi vzdrževanih družinskih članov. Davkarija vam je pri izračunu upoštevala le to, da ste recimo na svojo plačo in honorar plačali nižjo akontacijo dohodnine, ni pa upoštevala olajšav za vzdrževane člane, ki vam pripadajo. Pa ni rečeno, da je kriva davkarija. Napaka se je lahko zgodila že v računovodstvu vašega delodajalca, ker teh podatkov morda ni poslalo davkariji hkrati s kontrolnimi podatki o vaših dohodkih, ki so bili oddani do konca januarja. Kljub napaki, ki je niste zakrivili sami, pa morate za pravico poskrbeti sami. Na davkarijo morate poslati ugovor najpozneje 15 dni po vročitvi informativnega izračuna. Za datum izročitve se šteje 20. dan po datumu odpreme, ki je odtisnjen na kuverti. Rok za tiste, ki boste dobili informativne izračune dohodnine zdaj, se torej izteče 5. maja. Obrazec lahko dobite na vseh davčnih uradih in na spletni strani ( http://www.durs.gov.si [+] ) ali pa ga pošljete prek eDavkov, če imate digitalno potrdilo. Če ne, morate obrazec poslati po pošti ali ugovarjati osebno na vaši davčni izpostavi. Če namreč ne boste ugovarjali v roku, bodo davkarji šteli informativni izračun za odločbo ter od vas terjali plačilo. Dodajmo še, da ne pozabite preveriti, ali so vam davkarji upoštevali druge olajšave, denimo dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga poleg delodajalca plačujete sami. Poleg tega preverite, ali so v izračunu zajeti pravilni podatki o dohodkih, o vas in vsem drugem.
http://www.finance.si/209182/Tudi_davkarji_se_motijo

/13/...kot je bilo že zgoraj omenjeno bo pri letošnji (pre)hitri odločbi dohodnine možnih precej računskih napak in po zmedi ter skoraj nemogočih scenarijih se podajanja odgovornosti za nastalo šlamparijo kar vrstijo:
http://www.dnevnik.si/kolumne_komentarji/komentarji/310263/

/13/...več je manj in manj je več:

Enake plače, vendar: Letos bo dohodnino moralo doplačati štirikrat več ljudi kot lani Andrej Šircelj: "Pri dohodnini bo na slabšem samo 9000 zavezancev" - Poslanec SD Milan M. Cvikl pa ocenjuje, da so doplačila dohodnine vladna davčna prevara Naše uredništvo zadnje dni kličejo številni bralci, ki so ogorčeni, ker bodo morali letos za razliko od lani dohodnino doplačati oziroma je bodo dobili manj vrnjene. Da je to res, dokazujejo tudi zadnji podatki ministrstva za finance. Medtem ko je bilo pri dohodnini za leto 2006 kar dve tretjini odločb z vračili dohodnine in le dobra četrtina z doplačili, bo po predvidevanjih finančnega ministrstva letos le polovica vračil in kar 43 odstotkov doplačil. Andrej Šircelj, državni sekretar na ministrstvu za finance: Veliki večini se bo neto dohodek povečal, obenem pa zavezanci ne kreditirajo več države. Vračil dohodnine bo tako letos za 119,5 milijona evrov, doplačil pa za 116,9 milijona evrov, kar je bistveno drugače kot lani, ko je bilo doplačil dohodnine skoraj štirikrat manj kot vračil.
***Debata na to temo poteka tukaj***

Še bolj presenetljivi so podatki za prvo tranšo informativnih izračunov, ki je bila izdana v začetku prejšnjega tedna. Od 507.213 poslanih izračunov je bilo namreč vračil dohodnine le za 25,9 milijona evrov, doplačil pa kar za 59,5 milijona evrov. V prvi tranši so bili večinoma zavezanci, ki niso uveljavljali vzdrževanih družinskih članov. Andrej Šircelj, državni sekretar na ministrstvu za finance, je pojasnil, da so s spremembami zakonodaje dosegli bolj uravnoteženo razmerje med vračili in doplačili dohodnine. To obenem pomeni, je dodal, da državljani tokrat niso več množično brezobrestno kreditirali države kot v zadnjih letih. Čeprav se bo letos število doplačil dohodnine zelo približalo vračilom, pa Šircelj zagotavlja, da se bo veliki večini zavezancev ob enakih postavkah neto razpoložljivi dohodek na letni ravni povečal. Neto razpoložljivi dohodek naj bi se poslabšal samo okoli 9000 zavezancem, ki so za leto 2006 uveljavljali od lani ukinjeno posebno "stanovanjsko olajšavo" v višini 4 odstotkov in katerih povprečni dohodek je bil 2,5-krat višji od slovenskega povprečja. Tudi davčni svetovalec Dušan Jeraj ocenjuje, da se je davčna obremenitev zavezancev znižala. "Z znižanjem davčnih stopenj so največ pridobili tisti z višjimi dohodki, z višjo splošno olajšavo pa tisti z nižjimi dohodki," je pojasnil Jeraj. Oboje je po njegovem mnenju nadomestilo tudi odpravljene olajšave za različne namene v višini 2 odstotkov in "stanovanjske olajšave" v višini 4 odstotkov. Na opozorila ljudi, ki morajo letos doplačati več dohodnine ali pa bodo dobili manj vrnjene, Jeraj odgovarja: "Ljudje presojajo dohodnino samo na podlagi vračil oziroma doplačil, pozabljajo pa, da so dobili višje neto dohodke. Če bi tisti, ki morajo dohodnino doplačati, preverili še skupno letno davčno obveznost, bi ugotovili, da se je ta zmanjšala. Tisti, ki bodo dobili manj vrnjene dohodnine, pa morajo vedeti, da so med letom z akontacijami tudi manj 'kreditirali' državo." Poslanec SD Milan M. Cvikl o tem pred za danes napovedno tiskovno konferenco ni želel govoriti, spomnimo pa, da je Cvikl že večkrat opozoril, da so spremembe pri dohodnini izboljšale položaj le tistih z najvišjimi dohodki. Ob izjavi Širclja, da se bo položaj poslabšal le 9000 zavezancem, pa Cvikl opozarja na vladno obljubo, da nihče ne bo na slabšem kot pred spremembo dohodninske zakonodaje, in se sprašuje o "korektnosti" sistema, ki pod plaščem poenostavitve zahteva doplačila dohodnine. Letni obračun se od akontacije dohodnine lahko razlikuje:
* zaradi regresa kot dohodka, ki se nanaša praviloma na 12 mesecev, in se akontacija dohodnine izračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka;
* zaradi različne višine mesečnih dohodkov zavezancev (pri povprečni plači znaša razpon več kot 30 odstotkov);
* zaradi občasnih dohodkov (bonitet, raznih posebnih dodatkov...). Ob predpostavki, da zavezanci dobivajo le redne mesečne plače v približno enakih zneskih ter le regres v višini 70 odstotkov povprečne plače (do te višine se ne obračunavajo prispevki za socialno varnost), so na letni ravni doplačila oziroma vračila dohodnine nizka, praviloma pod 100 evri, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu. Dohodnina v številkah
*** 981.749 - informativnih izračunov (brez upoštevanja samostojnih podjetnikov) bo letos izstavil Durs.
* 428.871 - izračunov z doplačili, ki jih bo za skupno 116,9 milijona evrov.
* 491.114 - izračunov pa bo z vračili dohodnine, ki jih bo za skupno 119,5 milijona evrov. Šest odstotkov vseh informativnih izračunov bo izenačenih
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/310725/

/13/...poleg vsega se je sedaj vključila tudi že razgreta politika: Milan Petek: "Pri dohodninski zakonodaji je prišlo do davčne prevare" Poslanec LDS Milan Petek meni, da je pri dohodninski zakonodaji prišlo do davčne prevare. "Ob sprejemanju te zakonodaje je koalicija zagotavljala, da nihče od davčnih zavezancev ne bo na slabšem, vendar te obljube ne ustrezajo današnjim razmeram," je dejal. Dodal je, da je pri tem na slabšem predvsem srednji sloj. Kot je v današnji izjavi za javnost poudaril Petek, pri pripravi dohodninske zakonodaje koalicija verjetno ni razmišljala o tem, da bo Slovenija imela tako visoko inflacijo. "Sedanja visoka inflacija pa bo verjetno še bolj spraznila družinske proračune," je prepričan Petek. Pri tem poudarja, da gre dohodninska zakonodaja najbolj v škodo srednjega sloja, nekoliko pa sta pridobila najnižji in višji sloj prebivalstva. "V LDS smo ves čas opozarjali, da bo ravno srednji sloj prejemnikov dohodkov najbolj utrpel posledice inflacije in dohodninske zakonodaje," je dejal poslanec. Po njegovih besedah se je prav srednji sloj najbolj zadolževal tudi pri stanovanjih, izpad olajšave za stanovanja pa jim bo po njegovem pustil velike posledice. "Za to niso krivi sami, temveč tisti, ki je te obljube delil in tisti, ki je predlagal izračun dohodnine," je sklenil Petek. Plačevanje dohodnine: Opozicija drži Bajuka za besedo in trdi, da revnejši sloji financirajo tajkune

*** NSi: Davčna zakonodaja v prid srednjega in najnižjega sloja
Z novo dohodninsko zakonodajo so po ocenah poslanske skupine NSi razbremenjena predvsem srednji in najnižji dohodninski razred davčnih zavezancev. Kot meni vodja poslanske skupine Jožef Horvat, je delež davka glede na dohodke v 2007 v primerjavi z letom 2006 manjši. Kot je danes na novinarski konferenci pojasnil Horvat, je pri plačilu dohodnine treba upoštevati celotno odmerjeno dohodnino in med letom plačano akontacijo. "Ne drži, da bodo tisti, ki morajo dohodnino doplačati, odvedli več davka kot v letu 2006. To pomeni le, da med letom ti zavezanci niso brezobrestno kreditirali države," je poudaril.

*** Cvikl: Nižji in srednji sloj financirata zavezance z visokimi prihodki Nova davčna zakonodaja davčne zavezance z najvišjimi dohodki spravlja v boljši položaj, kar pa financirata nižji in srednji sloj. Takšna ureditev je neprimerna, zato bo SD predlagala spremembo davčne zakonodaje, tudi z morebitno vnovično uvedbo stanovanjskih olajšav, je dejal Milan M. Cvikl. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal poslanec SD Cvikl, je finančni minister Andrej Bajuk pred uvedbo nove davčne zakonodaje dejal, da nihče ne bo plačeval več kot je npr. lani. Z ukinitvijo olajšav pa plačujejo več tisti z do 950 evrov bruto mesečnega dohodka in tisti med 2500 in 6500 evrov bruto mesečnih dohodkov. "Darilo" v višini približno 4500 evrov pa so dobili tisti z najvišjimi dohodki, je poudaril Cvikl.

*** Lahovnik: Davčne reforma razbremenila tajkune in obremenila srednji sloj Izdajanje prvih dohodninskih odločb je po mnenju vodje poslanske skupine Zares Mateja Lahovnika pokazalo, da je reforma razbremenila predvsem najvišji sloj in najbolj obremenila srednji sloj, ki je nosilec razvoja. Kot je danes na novinarski konferenci povedal Lahovnik, je izdajanje prvih dohodninskih odločb pokazalo, da bo morala skoraj polovica davčnih zavezancev dohodnino doplačati, s čimer se je po njegovem pokazalo, da ne držijo napovedi ministrstva za finance, da bodo po reformi vsi davčni zavezanci na boljšem. "To preprosto ne drži," je dejal. Po Lahovnikovi oceni so na slabšem predvsem tisti, in takšnih je 9000, ki so lani izkoristili štiriodstotno olajšavo za stanovanjski kredit, letos pa te olajšave ne bodo mogli več uveljavljati.
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/310897/

/13/...na osnovi dosedanjih uspehov,si lahko samo zaželimo,da bi živeli v takšni pravljični deželi:

Tanko: Učinki davčne reforme so izjemni Pozitivnih neposrednih učinkov davčne reforme bo blizu milijarde evrov, pravi Jože Tanko (SDS) Davčna reforma, ki je začela veljati z letom 2007, je po oceni vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka prinesla velike pozitivne posredne in neposredne učinke, ki so izjemni. "Ocenjujemo, da bo neposrednih učinkov blizu milijarde evrov," je dejal Tanko. Kot je dejal, samo na področju zmanjšanja davkov iz plač prihranek gospodarstva znaša blizu 600 milijonov evrov. "Razbremenitev gospodarstva je avtomatično pomenila, da so gospodarske družbe lahko bistveno več vlagale v razvoj in investicije. Razbremenitev v dohodninskem delu pa so se prelile v osebni standard in v osebno potrošnjo," je pravi poslanec največje koalicijske stranke. Glede pripomb, ki se v zadnjem času nanašajo na področje kmetijstva, je Tanko spomnil, da je bil ta pristop dogovorjen na skupnih sestankih finančnega in kmetijskega ministrstva ter predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

http://www.finance.si/209821/Tanko_U%E8inki_dav%E8ne_reforme_so_izjemni

/13/...kot je bilo že zgoraj rečeno:˝˝Več je manj in manj je več˝˝

*** Šircelj: "Nismo se veliko zmotili." Kaj se je zgodilo, da je padla v vodo vladna trditev "nihče ne bo plačal več dohodnine"? So ljudje lani toliko več zaslužili? So kmetje ustvarili več katastrskega dohodka? Bo zato tudi naj plačnik dohodnine 2006 dobil pri dohodnini 2007 večji "popust", kot so kazali izračuni? Je bil za napako kriv kakšen drug razlog? Po odgovore smo šli k državnemu sekretarju v finančnem ministrstvu Andreju Širclju.

*** Andrej Šircelj, državni sekretar: "Če bodo ljudje upoštevali, da je dohodnina letni davek, doplačilo pa le poračun, ne vem, zakaj bi se jezili, če na letni ravni plačajo manj?" Dohodnino plačuje več kot milijon Slovencev. Je res plačalo več dohodnine le okoli 9000 zavezancev? "Končnih izračunov še nimamo, to je ocena." Trdite pa, da je večina plačala manj, četudi ste napovedovali, da ne bo nihče plačal več. Je šlo za napako? "Trdim, da bo velika večina plačala manj. Trdim pa tudi, da ni šlo za napako. Naredili smo izračune, jih preigrali, drži pa, da je težko upoštevati vnaprej prav vse. Denimo, kolikšno bo povečanje plač, kakšna bo inflacija in ostalo. Mi smo upoštevali tedaj znane podatke in napovedi. In se nismo kaj veliko zmotili. Predvideno je bilo, da ne bo ne prevelikih doplačil ne prevelikih vračil dohodnine, kar se je tudi zgodilo. Navsezadnje bi bilo neodgovorno, če bi morala večina zavezancev doplačevati oziroma če bi morala država čakati na velika doplačila." Zakaj pa ni bilo na boljšem prej omenjenih 9000 zavezancev? "Ocenjujemo, da dvig splošne dohodninske olajšave ni zadostoval le pri zavezancih, ki so imeli leto pred tem dovolj visoke dohodke, da so dejansko koristili 4-odstotno stanovanjsko olajšavo. Mnogi so jo sicer napovedali, v celoti pa jo je dejansko izkoristil le manj kot vsak deseti med njimi. Ostali niso imeli dovolj visokih dohodkov." Koliko manj dohodnine boste plačali vi? "Informativnega izračuna še nisem dobil." Mnogi morajo dohodnino doplačati in ne verjamejo, da plačajo v resnici manj. "Trditev, da bodo plačali več davka, ker morajo dohodnino doplačati, je napačna. Dohodnina je letni davek. Informativni izračun pomeni le končni obračun dohodnine. Ker letos ni več 2 in 4-odstotne olajšave, ki smo jo v napoved vpisovali naknadno, so točne ocene, da bo velika večina plačala manj dohodnine. Povedal sem že, da naj bi med 981.749 zavezanci - vendar brez samostojnih podjetnikov, ki so šele konec marca oddali obračune - dohodnino že plačali oziroma jim jo bomo vrnili 56 odstotkom zavezancev, 44 odstotkov bi jo moralo doplačati. Večina je imela zaradi dohodninske reforme lani med letom višje neto plače." Reforme nismo delali za direktorje Bodo zavezanci z najvišjimi dohodki zato dobili višja ali nižja vračila, kot ste napovedovali? "Teh podatkov nimamo. Ves čas pa smo napovedali, da bomo z reformo zavestno znižali najvišjo 50-odstotno obdavčitev na 41-odstotno, saj je bila med najvišjimi v Evropi in ti ljudje niso imeli več motivacije za delo." So delali lani zaradi nižjih davkov več? "Splošna produktivnost je vsekakor višja." Dohodnina se je znižala predvsem za najbolje plačane. So bili direktorji bolj produktivni? "Zakaj bi govoril o njih, saj se progresija ni spremenila za direktorje, ampak za tiste ljudi, ki prinašajo večjo dodano vrednost. To so visoko izobraženi strokovnjaki." Torej tudi direktorji. "Če gledamo le teh deset ali pa sto direktorjev, ki imajo v primerjavi z vsemi ostalimi, tudi z ministri, izredno visoke dohodke, še ne moremo reči, da je to bistvo reforme. Sistem ne temelji na njih, ampak na tistih, ki dejansko prinašajo večjo dodano vrednost." Kdo so ti? "To so ljudje, ki imajo med 3000 in 6000 evri bruto dohodka. Reformo smo delali zanje, ne za te direktorje. Noben dohodninski sistem ne temelji na stotih direktorjih, ki imajo enormno visoke zaslužke, tudi nemški ali italijanski ne. So pa seveda najbolj vpadljivi in ljudje najbolj gledajo njih. Pa še nekaj: osebno sem prepričan, da bi morale biti v Sloveniji predvsem za srednji razred plače višje, toda s plačami se običajno ne ustvarja bogastva." S čim pa? "Kuje se ga s kapitalskimi dobički, dividendami. In bogastvo se je pri nas razdelilo v prvih trinajstih letih, takrat ko so bili po treh letih imetništva kapitalski dobički neobdavčeni. Danes je s plačo, takšno ali drugačno, težko postati bogat, čeprav so plače pri nas kar naprej v središču javne pozornosti." Vprašajte davčno upravo, kdaj ste plačali več Zakaj niste z akontacijami lani bolje zadeli prave višine dohodnine? "Akontacijo dohodnine smo med letom obračunavali po dvanajstinah, saj drugače ni mogoče." Pa bi bilo sploh mogoče tistim, ki imajo denimo samo plačo, odmeriti ravno prav dohodnine že med letom? "Teoretično je možno. Toda potem pridejo na dan podrobnosti. Ljudje imajo različne vrste dohodkov, različno število vzdrževanih družinskih članov, polovico leta ga uveljavlja en roditelj, drugo polovico drugi, potem si lahko premislita. Že to se ne izide." Vzdrževane člane uveljavlja med več kot milijon dohodninskih zavezancev le okoli 160 tisoč zavezancev. Ti niso večina zavezancev z le enim virom dohodka. "Teorija in praksa se razlikujeta še v čem. Nekateri imajo denimo olajšavo za dodatno pokojninsko zavarovanje. Dohodnina je različna od primera do primera. Osebno menim, da smo s temi vračili in doplačili dohodnine zelo blizu dobri odmeri akontacij. Okoli 61 tisoč zavezancev tokrat ne bo imelo ne vračila ne doplačila dohodnine, pri njih se je akontacija izšla do zadnjega evra. Toda dokler imamo dohodninski sistem z olajšavami in sistem omogoča izbiro, kdo lahko olajšavo koristi, bo težko že z akontacijo tako natančno odmeriti dohodnino vsem zavezancem, ki jih je več kot milijon." Nekatere države, denimo Češka, sproti poračunavajo akontacije tako, da zaposleni skoraj ne vedo, da dohodnino plačujejo. Bi veljalo to posnemati? "Slovenija je med tistimi redkimi državami, ki poznajo informativni izračun dohodnine. Sicer pa menim, da bo šel razvoj obračuna dohodnine prav v smer, ki jo opisujete oziroma v kakršno je šel pri nas pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov, dividend in obresti, s tem, da se bo pri aktivnih dohodkih obdržala nizka progresija. Skratka, še se bo poenostavil. Zmeraj pa bomo morali upoštevati, da dohodnino sestavljajo različne vrste dohodka, tudi taki, ki niso zmeraj predvidljivi. Kaj pa če dobi nekdo nagrado za križanko? Življenje je tako, da ga verjetno matematično in statistično ni mogoče omejiti na eno samo formulo." Jeza zaradi doplačil bo tako ostala. "Če bodo ljudje upoštevali, da je dohodnina letni davek, doplačilo pa le poračun, ne vem, zakaj bi se jezili, če na letni ravni plačajo manj?" Kaj naj storijo, da se bodo izognili jezi? Po kakšni formuli naj primerjajo dohodnino 2006 z dohodnino 2007 in se prepričajo na lastne oči, koliko dohodnine so plačali prej in koliko zdaj? "Na odločbi piše, kakšna je bila dejanska obdavčitev z dohodnino." Na informativnem izračunu piše, lani v odločbi ni pisalo. "Ljudje si lahko sami izračunajo efektivno obdavčitev še za dohodnino 2006 in primerjajo eno in drugo obdavčitev s svojimi dohodki brez prispevkov v letu 2006 in v letu 2007." Če bi hoteli natančno vedeti, kdaj so plačali manj, pa? "Davčna uprava je objavila programček, s pomočjo katerega lahko zavezanci ugotovijo točno to." Kaj pa ljudje, ki nimajo računalnikov, upokojenci denimo? "Najboljše je, da pokličejo na svojo davčno izpostavo. Rade volje jim bodo odgovorili." Boljše od olajšav nižje davčne stopnje Razmišljate v vladi o kakšni novi spremembi davčnega sistema? "Razmišljamo o možnih rešitvah, ki bi veljale v letu 2008." Pred volitvami ne bo nepremičninskega davka? "Ne bo ga." Kako pa odgovarjate stranki SD, ki hoče nazaj v dohodnino stanovanjsko olajšavo, kmetijsko-gozdarski zbornici, ki hoče oprostitev davka za kmetijske subvencije, obrtno-podjetniška zbornica in GZS bi radi nazaj 20-odstotno olajšavo za investicije. Bi vračanje takih olajšav davčni sistem kvarilo ali obogatilo? "Vračanje olajšav bi dohodninski zakon lahko "obogatilo", vendar bi ga olajšave tudi zapletle in dohodnino spet pisale na kožo posameznim zavezancem. V razmislek ponujam drugo rešitev: ali ni veliko boljše nadomestilo različnim posebnim olajšavam zniževanje davčnih stopenj? Olajšavo, ki jo zahteva nazaj OZS, bomo analizirali. Pri tem bomo upoštevali dejanske podatke iz obračunov in tudi dejanske podatke pri posameznih zavezancih. Tako bomo ugotovili, kako je denimo ukinitev te olajšave vplivala na samostojne podjetnike in kako na druge. Že zdaj pa ni dvoma, da olajšave ne vplivajo na vse dejavnosti enako, torej niso nevtralne. Olajšave hkrati zapletajo sistem." Bi bilo pri dohodnini torej bolje dvigniti splošno olajšavo? "Lani smo jo in to je gotovo način, ki prinaša vsem enako." Nedavno jo splošno dohodninsko olajšavo vlada zaradi inflacije dvignila zavezancem z najnižjimi dohodki. Tako imajo ti zdaj 4959,60 evra olajšave, tisti, s kanček višjimi plačami 3959,60 evra, vsi ostali 2.959,60 evra. Različno, skratka. "Ta olajšava je bila dejansko namenjena socialno najbolj prizadetim zaradi inflacije." Sindikati in delodajalci že zdaj trdijo, da to ni bila dobra rešitev. Razen tega bo tako dvignjena olajšava zajela tudi tiste, ki so odlično plačani, če se bodo denimo zaposlili šele novembra. Podobno je bilo nekoč z draginjskim dodatkom. "Res je, da ima olajšava zmeraj omejen domet. Vsaka olajšava je določena z zneskom in postavi mejo, tudi med zavezanci. Toda ker dvig olajšave za 2000 evrov denimo ni zajel vseh tistih, ki imajo vzdrževane družinske člane, če imajo prenizko davčno osnovo, smo istočasno povečali otroške dodatke." Bi bilo bolje, če bi splošno olajšavo vsem dvignili na 5000 evrov? "Lahko bi jo dvignili tudi na 10 tisoč evrov, kolikor znaša v Avstriji." Zakaj ne? Davčna uprava bi imela manj dela in stroškov. "Osebno sem za to, da se splošna olajšava povečuje in da se povečuje za vse, saj lahko tako najbolj vplivamo na to, da postane dohodnina še bolj socialna." Zakaj pa niste splošne olajšave januarja vsem dvignili na 5000 evrov? "Razlogi so izključno fiskalni." Bi dobil proračun premalo denarja? "To je ključni razlog, saj moramo upoštevati, da potrebuje država stabilne finance. Toda povedati moram, da se je razmerje med splošno dohodninsko olajšavo in bruto domačim proizvodom na prebivalca zadnja leta zelo spremenilo. Od leta 1995 do leta 2004 je bilo to razmerje 0,12 oziroma proti koncu obdobja 0,11 odstotka. Od tedaj se je to razmerje povečalo. V letu 2005 na 0,17, v 2008 pa bo znašalo 0,18 odstotka. Toda ker veljajo letos tudi prej opisane dodatne olajšave, bo razmerje za zavezance z dodatnih 1000 evrov olajšave znašalo 0,24, za tiste z 2000 evri dodatne splošne olajšave pa 0,30 odstotka. S temi podatki pa smo že blizu tistim državam, ki imajo visoke splošne olajšave."
http://www.vecer.si/clanek2008041605315023

/13/...pa si poglejmo kako je z reševanjem pritožb na DURS: Število pritožb davčnih zavezancev na ministrstvo za finance (MF), ki je drugostopenjski organ za pritožbe zoper akte davčne uprave, se je lani povečalo za četrtino glede na leto 2006. Lanskih 6.047 pritožb davčnih zavezancev, večinoma zoper odmero davkov za leto 2006, je največ v zadnjih štirih letih (več v tabeli).
Na MF so lani rešili 7.368 vseh pritožb iz minulih let, nerešenih konec lanskega leta je bilo 6.231, konec letošnjega februarja pa 5.862 pritožb. 2004 - 6.041 pritožb - od tega še 287 nerešenih pritožb na II.stopnji
2005 - 5.458 pritožb - od tega še 1.009 nerešenih pritožb na II.stopnji 2006 - 4.827 pritožb - od tega še 1.477 nereženih pritožb na II.stopnji 2007 - 6.047 pritožb - od tega še 3.401 nerešenih pritožb na II.stopnji Med še vedno nerešenimi pritožbami jih je bilo 58 vloženih že pred več kot štirimi leti, 287 nerešenih pa izvira iz leta 2004. Med lani vloženimi pritožbami jih slaba polovica še ni rešenih. Pritožbe na drugi stopnji vodijo uslužbenci MF z najmanj visoko strokovno izobrazbo, tisti, ki odloča, pa mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo pravne smeri; vsi imajo delovne izkušnje in strokovni izpit iz upravnega postopka, polovica pa jih ima tudi državni pravniški izpit. Za vodenje in odločanje v postopkih davčnih pritožb sta v MF pooblaščeni dve osebi, postopke pa vodi 25 zaposlenih v sektorju za upravni postopek na drugi stopnji s področja davčnih in carinskih zadev. Skupaj je v tem sektorju MF 37 zaposlenih za nedoločen čas.
http://www.finance.si/211245/Za_%E8etrtino_ve%E8_prito%BEb_dav%E8nih_zavezancev

/13/...rok za ugovor je še do 05.maja 2008:

Zoper informativni izračun lahko ugovarjate
Zoper informativni izračun dohodnine lahko ugovarjate, tudi če v samih podatkih niste našli napake, vendar ste prepričani, da je izračun napačen. Skrajni rok za ugovor je 5. maj. Ne veste, ali bi ugovarjali zoper informativni izračun dohodnine ali ne bi, četudi ste trdno prepričani, da je izračun napačen? Vaša dilema je odveč. Zoper izračun lahko ugovarjate tudi takrat, ko v podatkih, zapisanih v njem, niste našli nepravilnosti ali napak. Obrazec za ugovor je na spletni strani davčne uprave in si ga lahko natisnete ali pa se ponj odpravite na davčno izpostavo. Če ste informativni izračun že prejeli, imate za ugovor čas še do 5. maja. Ob ugovoru s plačilom položnic počakajte Preden opišemo pravila, ki naj bi jih pri ugovoru upoštevali, ponujamo tistim, ki se jim upira že sama misel na to, da bi ugovarjali, v razmislek še nekaj dejstev. Ugovor zoper informativni izračun dohodnine 2007 je sestavni del nove dohodninske igre. Prav zato je davčna uprava vse zavezance pozvala, naj ga natančno pregledajo in po lastni presoji nanj ugovarjajo ali ne. Ker je ugovor sestavni del dohodninske igre, so zavezance opozorili tudi, kdaj in pod katerimi pogoji lahko izračun postane dohodninska odločba. Šele če do predpisanega roka za ugovor zavezanci zoper izračun ne bodo ugovarjali, bo davčna uprava njihov molk razumela kot brezpogojno strinjanje z odmerjeno dohodnino. Ker lahko ugovarjamo, nas je davčna uprava opozorila tudi, kako je s plačilom položnic. Tisti, ki bodo pisali ugovor, naj informativnemu izračunu priloženih položnic ne plačajo. Počakajo naj na odločbo o odmeri dohodnine, ki jo bo davčna uprava izdala, potem ko bo njihov ugovor preučila. V odločbi jim bodo določili nove roke za morebitno doplačilo dohodnine in jim seveda omogočili, da se zoper odločbo v zakonitem roku pritožijo. Med informativnim izračunom in njegovim avtomatičnim preraščanjem v odločbo o odmeri dohodnine je torej ugovor obvezna postaja. Zato ga ni treba razumeti zgolj kot kaprico posameznega zavezanca, kot kregarijo z davkarijo ali kot eleganten načina za odlog plačila položnice že v začetku junija. Ugovor je varovalka. Varuje pred morebitnimi napakami, ki so jih "zagrešili" izplačevalci zavezančevih dohodkov, ki jih je uporabila davkarija, da nam je informativne izračune sploh lahko napisala. Za zavezance z dohodki iz tujine je ugovor celo obvezen. Brez njega namreč ne morejo uveljavljati odbitka davka, ki so ga že plačali v tujini. Z rokom za ugovor so ubrani vnaprej določeni roki doplačil in vračil dohodnine. In prav zaradi možnosti ugovora je izračun dohodnine zgolj informativen. Sicer pa ugovor ni le vse opisano, je mnogo več. Brez možnosti za ugovor bi zastala komunikacija z davčno upravo. Če te povezave med zavezanci in davčno upravo ne bi bilo, bi to pomenilo, da se je davčna uprava razglasila za nezmotljivo. Pa se ni. Lahko ugovarjate, ker... Kakšno težo ima ugovor, potrjuje tudi dejstvo, da je na spletni strani davčne uprave na prvem mestu med aktualnimi novicami prav obrazec za ugovor. Dodali so mu kar tri strani podrobnih navodil, kako naj ga zavezanci izpolnijo, seveda tudi v primeru, ko so ugotovili, da kateri od njihovih lanskih dohodkov manjka, zato je tudi informativno izračunana dohodnina prenizka. Prva stran obrazca je najprej namenjena vsem, ki želijo popraviti napačne podatke o dohodkih, jih spremeniti ali dopolniti. Navodila jih vodijo od primera do primera, podrobneje sta, denimo, predstavljena uveljavljanje dejanskih namesto normiranih stroškov in način popravljanja podatkov. Precej več navodil so dobili zavezanci z dohodki iz tujine, ki si lahko le z ugovorom zagotovijo vračilo v tujini že plačanih davščin in s tem pravilno odmero dohodnine. Na drugi strani obrazca lahko s pomočjo ugovora zavezanci spremenijo podatke o vzdrževanih družinskih članih oziroma najavijo, naj se jim pri odmeri ti in ti vzdrževani člani upoštevajo oziroma ne upoštevajo. Sledi ugovor zavezanca, ki mu v informativnem izračunu niso upoštevali olajšave, denimo za dodatno pokojninsko zavarovanje. Točko pet bodo obkrožili tisti, ki so jim v informativni izračun sicer zapisali pravilne podatke, vendar sodijo, da je izračun dohodnine napačen. Vse druge razloge za ugovor lahko zavezanci vpišejo prav na koncu obrazca. Obrazec za ugovor najdete na spletni strani davčne uprave na prvem mestu med aktualnimi novicami skupaj s tremi stranmi podrobnih navodil, kako naj ga zavezanci izpolnijo.
http://www.vecer.si/clanek2008042905319366

***** OBRAZEC *****
http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_in_pojasnila/Dohodnina/Obrazci-FIZICNE_OSEBE/Ugovor_2007_31.3.2008.pdf

/13/...izračun dohodnine smo nekako dobili in ssedaj hitro na preračunavanje,čeravno se mi zdi,da se številke in računi ujemajo z že poslanimi:

Prihajajo novi dohodninski izračuni
Davkarji so do zdaj odposlali 867.300 dohodninskih informativnih izračunov, 220 tisoč zavezancev mora nanje še čakati Zadnji bodo dohodnino dobili tisti zavezanci, ki so dobili kmetijske subvencije, in tisti, ki so jim sprva pripisali kmetijske subvencije, pa teh tiso dobili. Zadnjim se pavšalne subvencije v dohodnino ne bodo vštevale. Skupaj bo torej Durs 26. maja poslal informativne izračune 220 tisoč zavezancem. Če do konca maja izračuna ne boste dobili, morate napoved do konca junija oddati sami, razen če ste zaslužili manj kot 2.800 evrov na leto ali če poleg pokojnine (brez vzdrževanih družinskih članov) niste imeli večjih dohodkov od 80 evrov. Pomembni datumi Tisti, ki vam je davkarija informativne izračune poslala v petek, imate čas za ugovor do 13. junija, preveč plačano akontacijo dohodnine bodo zavezanci iz te skupine dobili vrnjeno 30. junija, do 14. julija pa jo bodo morali doplačati tisti, ki so jim jo akontirali premalo. Tisti, ki boste izračune dobili po 26. maju, se boste lahko pritožili do 30. junija, 16. julija vam bo davkarija plačala preveč plačano dohodnino, premalo plačano pa morate vrniti do 30. julija. Tisti, ki ste izračune dobili že aprila, morate premalo plačano dohodnino plačati do 5. junija. Dodajmo, da se je od tistih, ki so izračune že prejeli, do 5. maja nanje pritožilo 37.092 zavezancev, od tega več kot 29 tisoč zaradi olajšav za vzdrževane družinske člane. Z informacijskim sistemom ne bo nič Durs bo ponovil razpis za nov informacijski sitem, je še povedal Ivan Simič: »Dobili smo dve ponudbi: ena je predraga, druga ni primerna.« Primerna naj ne bi bila ponudba Hermesa Soflaba, predraga pa ponudba SAP. Hermes Softlab se je sicer glede razpisa pritožil na državno revizijsko komisijo.
http://www.finance.si/212572/Prihajajo_novi_dohodninski_izra%E8uni

/13/...rok za oddajo morebitne spremembe napovedi in vlogo za vzdrževane družinske člane je do 31.01.2009:

Vlogo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane je treba oddati do konca januarja Zavezanci za dohodnino, ki med letom niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, in zavezanci, ki so olajšavo med letom uveljavljali, pa želijo te podatke spremeniti, morajo do 31. januarja oddati vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Če vloge ne bodo oddali, bo informativni izračun dohodnine napačen. Ker bodo zavezanci morali na davčni urad poslati ugovor, pa jim bo dohodnina odmerjena šele jeseni. Podpisano vlogo je treba oddati po pošti ali osebno na pristojni davčni urad oziroma izpostavo, možno pa jo je poslati tudi prek sistema eDavki. Obrazec vloge lahko dobite na vseh davčnih uradih in izpostavah ter tudi na spletni strani Dursa.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042235169

/13/...rok za oddajo morebitne spremembe napovedi in vlogo za vzdrževane družinske člane je do 31.01.2009, za kapitalske dobičke in obresti ter prodajo IFI pa je 28.02.2009:

Do 31. januarja 2009 lahko na davčni upravi vložite vlogo za uveljavljanje davčne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Vlogo morajo oddati tisti, ki olajšavo uveljavljajo prvič ali pa želijo spremeniti podatke, ki so jih navedli ob oddaji zadnje napovedi dohodnine. Olajšave se v večini primerov uveljavlja za otroke. Za otroka šteje tudi posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja ali druga oseba, če zavezanec zanjo skrbi na podlagi sodišča. Olajšavo lahko uveljavljate tudi za zakonca ali zunajzakonskega partnerja, ki nima dovolj dohodkov, kot tudi za razvezanega zakonca, za katerega plačujete preživnino. Če preživljate tudi starše, posvojitelje ali tasta in taščo, prav tako lahko uveljavljate omenjeno olajšavo. Višina olajšave je odvisna od števila članov, za katere se olajšava uveljavlja, in od tega, koliko lastnih dohodkov za preživljanje ima vzdrževani član. Deklica Vzdrževani otrok vam prinese olajšavo v višini 2.183,76 evra. Za lastne dohodke vzdrževanega zakonca, razvezanega zakonca, otroka, ki je starejši od 18 let in se ne izobražuje, je pa prijavljen pri službi za zaposlovanje, starša, posvojitelja, tasta oziroma tašče in člana kmečkega gospodinjstva se štejejo vsi obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, zmanjšani za davčno priznane stroške, potrebne za njihovo pridobitev ter za akontacijo dohodnine in obvezne prispevke za socialno varnost od teh dohodkov. Kdo je vzdrževani otrok? Vzdrževani otrok je vsak otrok do dopolnjenega 18. leta oziroma otrok do 26. leta, če nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in nima rednih dohodkov iz zaposlitve ali opravljanja dejavnosti. Otrok je lahko vzdrževani član tudi, če prejema družinsko pokojnino ali dohodke prek študentskega servisa. Za vzdrževanega otroka velja tudi otrok nad 26. letom, ki nadaljuje šolanje, na katerega se je vpisal pred 26. letom, ali otrok ne glede na starost, če se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oziroma posvojitelji v skupnem gospodinjstvu in nima lastnih sredstev za preživljanje. Za prvega otroka se šteje otrok, ki je prvi rojen, in ne tisti, ki ga zavezanec vpiše kot prvega v napoved za odmero dohodnine.

Kakšna je višina olajšave?

Posebna olajšava za prvega vzdrževanega otroka znaša 2.183,76 evra. Za dva vzdrževana otroka prejmete 2.374,02 evra olajšave, za tri pa skupaj 4.149,78 evra in tako dalje (več informacij dobite tukaj).
Posebna olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, znaša 7.912,70 evra, za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana osnovnih 2.183,76 evra. Ali lahko istega otroka uveljavljava oba? Posebna olajšava se za istega vzdrževanega družinskega člana prizna samo enemu staršu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave, če starš, ki uveljavlja olajšavo za istega otroka, te olajšave zaradi prenizke osnove za dohodnino ne more izkoristiti v celoti. Študenti Če vaš otrok študira, ga lahko prijavite kot vzdrževanega člana tudi po 18. letu. Če se družinski člani (starša) ne morejo sporazumeti, kdo bo uveljavljal olajšavo, se prizna vsakemu sorazmerni del olajšave (vsakemu polovica). Za otroka, za katerega starš ali skrbnik na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje, lahko uveljavlja posebno olajšavo. Če je prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne olajšave ali če zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se razlika do njemu pripadajočega dela ali celotni del njemu pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, ki mu je zaupan otrok. Obrazec vloge je dostopen na vseh davčnih uradih in izpostavah, lahko pa se ga natisne tudi s spletne strani Davčne uprave RS. Podpisano vlogo je treba oddati po pošti ali osebno na pristojni davčni urad oziroma izpostavo (kjer je zavezanec vpisan v davčni register). Vlogo je mogoče oddati tudi prek sistema eDavki na spletni strani:
http://edavki.durs.si.
Na straneh Davčne uprave pa si testno že lahko izračunate dohodnino. Koledarček davčnih obveznosti:
* 15. januar 2009 – rok za vložitev napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem;
* 31. januar 2009 – rok za dostavo vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane;
* 31. januar 2009 – rok za dostavo podatkov izplačevalcev dohodkov (delodajalcev) davčni upravi in davčnim zavezancem;
* 28. februar 2009 – rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji in v drugih državah članicah EU;
* 28. februar 2009 – rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine od dobička ob odsvojitvi vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov;
* 28. februar 2009 – rok za vložitev napovedi za odmero davka od dobička ob odsvojitvi izvedenih finančnih instrumentov;
* 31. maj 2009 – rok za dostavo informativnih izračunov dohodnine;
* do 30. junija 2009 – rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 2008.
http://cekin.si/clanek/davki/vzdrzevani-otrok-prinasa-davcno-olajsavo.html

/13/...samo v naši državi je možno, da se zakoni sprejemajo in veljajo tudi za nazaj, tudi v izogib dvojnemu obdavčevanju z državami podpisnicami kot tudi z državo Avstrijo:

Za doplačilo razlike dohodnine do 10.000 evrov?!
Vlada proučuje možnost, da bi Slovenci, zaposleni v Avstriji, doplačali razliko dohodnine v Sloveniji za tri leta nazaj, saj je bilo plačevanje po odločitvi prejšnje vlade v tem času zamrznjeno. Iz 24UR: Civilna iniciativa proti vladi Po izračunih bi morali delavci, zaposleni v Avstriji, doplačati še od 5.000 do 10.000 evrov. Civilna iniciativa Apače je v Gornji Radgoni pripravila protestni shod zoper vlado. Ta je namreč 23. aprila sprejela sklep, da ne bo več nadaljevala postopka za spremembo konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje. Civilna iniciativa ocenjuje, da je tako negirala sklep prejšnje vlade iz aprila 2007, s katerim je ta sklenila, da pristopi k spremembi konvencije, tako da bodo dohodki rezidentov, zaposlenih v Avstriji, obdavčeni le v državi vira. Ker slovenskim delavcem, zaposlenim v Avstriji, grozi doplačilo razlike dohodnine za vsa tri leta nazaj, kar bi po izračunih civilne iniciative v nekaterih primerih znašalo tudi od 5.000 do 10.000 evrov, so ogorčeni, ob tem pa zatrjujejo, da so od ministrstva za finance in vlade poskušali dobiti čim več informacij, kaj pomeni tak sklep za delavca in njegovo družino, vendar niso dobili nobenega odgovora. Na shodu so sklenili, da bodo na odgovore počakali petnajst dni, potem pa aktivnosti stopnjevali s protestom v Ljubljani in po potrebi odšli do evropskega sodišča. Predstavnikov države na shod kljub vabilu ni bilo, zaradi zadržanosti se je opravičil le predsednik vlade Borut Pahor. http://24ur.com/novice/slovenija/za-doplacilo-razlike-dohodnine-do-10-000-evrov.html
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Jun 07, 2009 11:34 am; skupaj popravljeno 53 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Jan 09, 2008 8:09 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ELAN d.d.

/13/...že takrat so bili med najprestižnejšimi znamkami izdelovalca smuči ELAN, tako, da se sedaj ta stara slava počasi vrača, saj so na prestižnem tekmovanju dobili za smuči SPEDWAVE nemško oblikovalsko nagrado DESIGNPREIS 2008.Tako so na tekmovanju bili prisotnih 1023 nominirancev od tega pa 25 nagrajencev: Laughing

http://www.finance.si/201187/Elanovim_smu%E8em_nova_nagrada

/13/...obenem so znani rezultati za desetmesečje poslovnega leta 2007, ki so katastrofalni, saj naj bi imeli za 2,5mio.€ izgube: Evil or Very Mad

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//293067/
http://www.finance.si/201899/Intervju_Elan_Marine_gre_ob_pomo%E8i_Seawaya_v_%E8isto_novo_smer
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 4:54 pm; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 29 Jun 2011 18:19; skupaj popravljeno 11 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Jan 10, 2008 7:20 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

LITERATURA

/13/...danes sem prejel knjigo, g.Tomislava Birtića pod naslovom ˝DNEVNIK MALOG ULAGAČA˝- DNEVNIK MALEGA VLAGATELJA, ki je bila izdana v samozaložbi v kateri opisuje 1 letno obdobje vlaganj ter izkušnje pri trgovanju z vrednostnimi papirji na Hrvaškem in v regiji. Odpira nam tudi čudežni svet razumevanja delovanja borze ter nas poduči, kako je mogoče da človek, ki praktično do sedaj ni imel izkušenj s tržiščem kapitala praktično postane ˝velik človek z malim kapitalom˝: Laughing

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Jan 10, 2008 8:06 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

TYCOON - TAJKUN

/13/...g.Ciril Paluc nam ponuja malo globlje analize in pomena besedice TYCOON - TAJKUN,ki izvira iz japonske besede»taikun« (kanji: 大君), kar nam tudi pomaga pri naši splošni razgledanosti in seveda ne pri samo naših znamenitostih:

(premožnež,bogataš,mogočnik,veljak,velikaš,velekapitalist,vodilni poslovnež,oblastno vplivna in kapitalsko močna oseba,...= http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008011005283257

...Tranzicijski tajkuni VS Tajkuni V tranzicijskih državah tajkun pomeni osebo, ki bogati s pomočjo političnega omejevanja konkurence, naveze z državnimi (političnimi) elitami, precenjenih javnih naročil in netransparentne privatizacije. Na zahodu ima beseda tajkun drugačen pomen. Je izpeljanka iz besede shogun (veliki gospod) in pomeni uspešnega poslovneža oz. magnata, ki v družbi uživa velik ugled in jo spreminja na bolje. Tajkun se bo v Sloveniji iz negativnega spremenil v pozitiven pojem, ko bodo tranzicijski tajkuni prehodili pot od politično angažiranih zagovornikov družinske srebrnine, podmiznih strateško-partnerskih kravjih kupčij in drugih "javnih, socialnih in nacionalnih" interesov do zagovornikov prostega trga in svobodne izbire za vse. http://libertarec.blogspot.com/2007/10/tranzicijski-tajkun-in-tajkun.html

/13/...prav zanimivo pa je s strani profesorja na ekonomski fakulteti Janeza Prašnikarja izvedeti, kaj jih dejansko proizvaja in neguje: http://www.finance.si/201488/Pra%B9nikar_Politika_sama_proizvaja_tajkune

/13/...iz Dnevnika:
Izjava dneva:
V Sloveniji je s tajkuni tako kot z jetiji. Nekateri so trdno prepričani, da obstajajo, ampak nihče jih še ni našel. Bojan Šrot, predsednik SLS

/13/...med žalostne spada tudi Igor Bavčar:

Kdo je tajkun Izraz tajkun se uporablja za gospodarske mogotce, ki so si v času političnih in družbenih sprememb pridobili bogastvo in pomemben politični vpliv. Do svojega bogastva so tajkuni prišli na račun manj privilegiranih ljudi s podkupovanjem politikov, kar jim je poleg bogastva prineslo velik vpliv na nacionalno politiko. Taki gospodarstveniki se povezujejo s spornimi posli, ki so nepregledni. Tudi v Sloveniji se srečamo z izrazom tajkun. Najpogosteje se povezuje s procesom privatizacije, kjer prihaja do velikih oškodovanj družbenega premoženja in pogostega neupravičenega bogatenja posameznikov. V preteklosti je bil tajkun pojem, ki so ga Japonci uporabljali v odnosih s tujci za naslov nekdanjih japonskih šogunov.
http://www.finance.si/203871/Bav%E8ar_%AEalostijo_me_zgodbe_o_tajkunih

/13/...v nedavni anketi podjetja Parsifal kar 79 % vprašanih podpira prizadevanja vlade, da stopi na prste tajkunom in prepreči sporne managerske prevzeme:

http://www.finance.si/204757/Boju_proti_tajkunom_naklonjeno_79_odstokov_vpra%B9anih

*** S kreditom financirana podjetja večinoma najprej uničijo druge,preden so na vrsti sama
*** Lothar Spath,1982

/13/...v 436 številki revije Kapital je bilo objavljenih 100 NAJVPLIVNEJŠIH Direktoric in Direktorjev v Sloveniji,TOP 100: http://www.revijakapital.com/kapital/naslovnatema.php?idclanka=5331

/13/...nadaljevanka - II.DEL:
http://www.finance.si/205819/Nad_tajkune_drugi_del

/13/...ob tem pa lahko pogledamo kako to zgleda v nam bližnjih državah na področju JV Evrope,saj tam kar mrgoli tudi nam znanih obrazov:

"Ta je od Vojina Lazarevića, za tisto pravijo, da je od Dejana Bodiroge, danes so v zalivu videli Vesa Jefrosimovića s svojo jahto, zadnjič pa se je mimo peljal tudi Kole Šećer - njegova je največja." Tako so prebivalci Budve, Kotorja, Perasta ali Hercegnovega lansko poletje z obale vsak dan opazovali "parado" srbskih bogatašev in vzdihovali nad lepoto njihovih jaht. Te pa niso edino premoženje, zaradi katerega premožni prebivalci Srbije postanejo predmet zavisti drugih. Obogateli predvsem razni trgovci Čez noč pretihotapljeni tovornjak sladkorja in cigaret ali cisterna nafte so v času mednarodnih sankcij iz malih trgovcev naredili bajno bogate ljudi. V Srbiji doslej ni bilo resnejšega merjenja bogastva posameznikov in izdelave lestvice, kakršna je na primer Forbsova, saj podatkov o vrednosti premoženja posameznika ni bilo mogoče preveriti zaradi slabega delovanja davčne službe. Ko je ta začela resno zbirati podatke, se je izkazalo, da ima tudi Srbija svoje bogataše. Čeprav so podatki še vedno skrivnost, se v Srbiji verjetno približno sto ljudi lahko pohvali s premoženjem, večjim od 20 milijonov evrov. Dejstvo je, da je treba najbogatejše Srbe iskati med najrazličnejšimi trgovci, dobavitelji za vojsko in policijo, lastniki bank, uvozniki avtomobilov, nafte in elektrike, posredniki zdravil in medicinske opreme, lastniki tovarn hrane in pijače ter uvozniki ekskluzivnega blaga in izdelkov prestižnih evropskih proizvajalcev. Sankcije rodile tajkune, ne tranzicija Analitiki leve, socialdemokratske usmeritve že od strogih ekonomskih reform, ki jih je začel pokojni premier Zoran Đinđić, opozarjajo, da se srbska družba pospešeno socialno razslojuje in da se na vrhu piramide oblikuje tanek sloj zelo bogatih ljudi. S prstom vedno pokažejo na nekaj tajkunov, s čimer želijo povedati, da je tranzicija kriva za njihov nastanek. Toda sloj srbskih bogatašev ni nastal z demokratizacijo in gospodarskimi reformami. Večina si je pridobila premoženje že med vladanjem Slobodana Miloševića in mednarodnimi sankcijami, ki so Srbijo pestile osem let. Čez noč pretihotapljeni tovornjak sladkorja in cigaret ali cisterna nafte so tedaj iz malih trgovcev naredili bajno bogate ljudi. Večina današnjih evromilijonarjev so to postali zaradi koncesij, ki jih je dal Milošević med mednarodno izolacijo. Bogoljub Karić skoraj gotovo ne bi bil v družbi najbogatejših Srbov, če sredi devetdesetih let od Miloševića ne bi dobil koncesije za mobilno telefonijo in televizijo. Prav tako Miroslav Mišković danes gotovo ne bi imel poslovnega imperija Delta holding, če mu "gvožd" ne bi dovolil uvažati čokolade, sladkorja, žvečilnih gumijev, športne opreme, testenin in drugega blaga široke porabe. Poljska lestvica dvignila prah Za precejšnje razburjenje med srbskimi poslovneži, pa tudi širšo javnostjo, je poskrbela lestvica najbogatejših v srednji in vzhodni Evropi, ki jo je začel izdelovati poljski tednik Wprost lani poleti. Na njej so se namreč znašli tudi Srbi: lastnik mednarodne korporacije Filip Zepter (s štiri milijardami dolarjev je pristal na 16. mestu), lastnik največje srbske zasebne družbe Delta holding Miroslav Mišković (poldruga milijarda dolarjev in 38. mesto), poslovnež, ki mu pripisujejo posle s cigaretami Stanko Subotić, pa zdaj že nekdanji lastnik Mobtela in televizije BK Bogoljub Karić (s 680 milijoni dolarjev na 71. mestu), lastnik tovarn sladkorja Miodrag Kostić, mednarodni trgovec z električno energijo Vuk Hamović in drugi. Po objavi lestvice je Filip Zepter posredoval pri omenjenem poljskem tedniku, saj so njegovo bogastvo ocenili na milijardo dolarjev in ga po posredovanju "povečali" na štiri milijarde dolarjev. Lastnik največje srbske zasebne družbe Delta holding Miroslav Mišković je poslovni imperij začel ustvarjati z uvozom čokolade, sladkorja, žvečilnih gumijev, športne opreme, testenin in drugega blaga široke porabe. Tudi pri drugih bogataših so že nastale spremembe. Tako se Bogoljub Karić zdaj ne bi mogel uvrstiti med dolarske milijarderje, saj so mu srbske oblasti odvzele Mobtel in televizijo. Za Miroslava Miškovića je težko reči, ali je zares "težak" le milijardo in pol dolarjev, kolikor so izmerili poljski kolegi, zlasti po tem, ko je kupil tisoč hektarov zemlje, nekaj kmetijskih kombinatov in trgovsko verigo C Market. Vrednost teh podjetij in zemljišč se ocenjuje na več sto milijonov dolarjev. Lastnik Delte holdinga je zaslužil vsaj pol milijarde evrov le s prodajo svoje banke in zavarovalnice tujim partnerjem. Kategorija pol do milijarde evrov Če so Zepter, Mišković in Subotić evrski milijarderji, potem obstaja, seveda pogojno rečeno, razmeroma širok krog poslovnežev, "težkih" od pol do milijarde evrov. Ti se ukvarjajo z najrazličnejšimi posli - od trgovine z električno energijo in nafto do proizvodnje hrane. V nasprotju z Miodragom Kostićem, ki je stalno pod drobnogledom rumenega tiska in ki zatrjuje, da ima pod palcem pol milijarde evrov, so mnogi daleč od oči javnosti. Kategorija od 300 do 500 milijonov evrov Šele v eni zadnjih predvolilnih kampanj se je v javnosti omenjalo, da sta solastnika britanske družbe za trgovino z električno energijo EFT Vuk Hamović in Vojin Lazarević financirala več strank vladajoče koalicije in da se njuno premoženje ocenjuje na 350 oziroma 300 milijonov evrov. Kot finančnega podpornika ene od vladajočih strank so omenjali tudi Zorana Drakulića, lastnika Valjaonice bakra v Sevojnu, Tovarne lak žice v Boru, nekaj pekarn in žitomlinskih družb, njegovo premoženje pa bi bilo lahko vredno od 300 do 400 milijonov evrov. Filip Zepter, njegovo pravo ime je sicer Milan Janković, se je Poljakom pritožil, ker so njegovo bogastvo ocenili na milijardo dolarjev; po posredovanju je znašalo štiri. Brata Vojin in Živojin Đorđević imata nekaj zelo uspešnih družb za proizvodnjo vode, gaziranih in negaziranih brezalkoholnih pijač in samo prodaja tovarne sokov Next multinacionalki Coca-Cola je Živojinu Đorđeviću prinesla več sto milijonov evrov. V to "kategorijo" bi lahko prišteli tudi Milana Beka, ki je sodeloval pri privatizaciji nekaj večjih srbskih podjetij, od največjega srbskega proizvajalca pijač Knjaza Miloša, za katerega se je potegovala tudi Pivovarna Laško, do Luke Beograd in dnevnika Večernje novosti. Vendar pa analitiki menijo, da Beko v te posle ni vlagal lastnega denarja. Lastnik britanske investicijske družbe Salford Eugen Jaffe je ob neki priložnosti Bekovo premoženje ocenil na 350 milijonov evrov. Približno toliko, okoli 300 milijonov evrov, naj bi imel tudi Dušan Knežević, lastnik sistema Atlas. Kategorija sto milijonov evrov Vrednost premoženja mnogih pa najbrž ne bo nikoli razkrita. Denimo Svetlane Ražnjatović - Cece, estradnice in vdove obtoženca haaškega sodišča Željka Ražnjatovića - Arkana. Po grobih ocenah je največja gneča v kategoriji sto milijonov evrov. Po prodaji farmacevtske družbe Hemofarm mnogi vanjo uvrščajo Miodraga Babića, nekdanjega lastnika in generalnega direktorja tega podjetja, pa lastnika več podjetij Rodoljuba Draškovića, brata Milana in Bogdana Rodića, ki sta se povezala s slovenskim Mercatorjem, pa tudi Predraga Rankovića, čigar poslovni imperij obsega številna podjetja, kot so Invej, Rubin, Vital in Fast. Pridružil bi se mu lahko tudi Radoslav Sekulić, lastnik p(Habitfarma#) in v Miloševićevem času veliki uvoznik zdravil. Med premožnimi tudi športniki Med bogate Srbe gotovo sodijo tudi nekateri športniki, denimo največje košarkarske zvezde, ki so si bogastvo nakopičili z igranjem v tujih klubih, denimo Vlade Divac, Predrag Stojaković, Marko Jarić, pa nogometaš Mateja Kežman. Finančno so se v športu precej okrepili tudi ljudje na vodilnih položajih različnih klubov, med temi na primer omenjajo generalnega sekretarja nogometnega kluba Partizan Žarka Zečevića. Radovedni novinarji končajo na sodišču Razvrščanje bogatih Srbov je nehvaležno in tvegano početje. Nekaj novinarskih poskusov, da bi opisali premoženje nekaterih poslovnežev, se je navadno končalo na sodišču. Zadnji takšen primer je bil, ko je pokojni Mirko Marjanović, poslušni Miloševićev premier, tožil in se več let na sodiščih ukvarjal z novinarko iz nekega tednika le zato, ker si je drznila objaviti oceno njegovega zaslužka, ki ga je ustvaril z nekimi "zasebnimi" posli, ko je opravljal javni položaj in trgoval z državnim blagom. Naslednik V srbski podružnici mednarodne organizacije Transparency Internacional so premoženje nekdanjega srbskega diktatorja Slobodana Miloševića ocenili na milijardo evrov, po nekaterih ameriških ocenah, ki temeljijo na podatkih iz Moskve, pa naj bi znašalo dve milijardi dolarjev. Po očetovi smrti je premoženje najverjetneje podedoval njegov sin Marko Milošević.
http://www.finance.si/najbogatejsislovenci/?208600

/13/...med drugimi bogataši tokrat tudi o tranzicijskih privatizacijskih uspešnežih v Sloveniji,ki so si na najrazličnejše načine in seveda možnosti,ki so jih imeli in si jih s tem ustvarili,povečali svoje premoženje in tako pristali, kjer so še sedaj:

V naši stotniji najbogatejših Slovencev so bile privatizacijske priložnosti prvi vir premoženja približno tretjine bogatašev, med njimi je več managerjev, ki so kupili podjetja, kot pidovcev. Tranzicija je bila na povsem drug način priložnost za managerje, ki so si upali kupovati podjetja v stečaju ali tik pred njim - takšnih je bilo po razpadu jugoslovanskega trga na pretek. Tako se je med bogate Slovence (nad sredino naše lestvice) na primer uvrstil v javnosti malo znani Savo Grilj. Podjetje Konus Konex, v katerem je delal, je skupaj z italijanskim partnerjem kupil sredi devetdesetih let ob stečaju Konusa. Podobno je tudi Franc Gregorčič od državne bolnišnice podjetij, sklada za razvoj, kot direktor kupil izgubarsko podjetje Plastoform in iz njega naredil uspešno podjetje. Nekoliko drugačna je zgodba Janeza Škrabca, ki je v stečaju Rika odkupil le blagovno znamko in nekaj nepremičnin. Tudi on je iz Rikove dejavnosti naredil uspešno zgodbo, dodal pa mu je tudi novo dejavnost, izdelavo lesenih hiš. Privatizacija je najboljša priložnost za hitro bogatenje; to v svetovnem merilu dokazuje Forbesova lestvica, na kateri so med prvimi 20 že štirje ruski tajkuni, Oleg Deripaska, Roman Abramovič, Aleksej Mordašov in Mihail Friedman. Forbesova lestvica dolarskih milijarderjev vse bogataše, ki premoženja niso podedovali, kategorizira kot "self made". Tako so označeni tudi tisti ruski tajkuni, ki jim je pri tem, da so se "naredili sami", pomagal slavni dogovor z nekdanjim ruskim predsednikom Jelcinom, po katerem so za drobiž pokupili državne industrijske velikane. Zveze s političnim vrhom naj bi do začetnega bogastva pomagale tudi drugemu najbogatejšemu Zemljanu, Mehičanu Slimu Heluju, ki je za malo denarja kupil državni telekom. In če pogledamo bliže - in veliko niže - , tudi za srbskega trgovskega dolarskega milijarderja Miroslava Miškovića trdijo, da mu je do bogastva pomagal monopol, ki mu ga je dal Slobodan Milošević, podobno tudi še neugotovljeno bogatemu Bogdanu Kariću. Naši privatizacijski bogataši na lestvici so kljub priljubljenim tovrstnim primerjavam precej bolj "self made" kot ruski ali srbski tajkuni. O tako neposrednih dogovorih s politiki pri njih namreč ni mogoče govoriti, res pa je bila marsikateremu v prid kronična slepota državnih ustanov, ki naj bi skrbele za red na trgu vrednostnih papirjev. Bolj odkrito kot pri privatizaciji se koristi od političnih zvez včasih pokažejo pri pridobivanju poslov z državno pomočjo. Med Janševim vladanjem na lestvico priplezal Kristijan Petek, sin vplivnega člana SDS Stanislava Petka (na sliki z Janšo), med drugim s koncesijo za igralnico Astraea na meji z Italijo, ki mu jo je podelila vlada. Pidovski bogataši Začnimo z zbiratelji certifikatov. Tretji na lestvici, Darko Horvat, je sicer veljal za človeka blizu stranke LDS, vendar razen političnih simpatij o njegovih konkretnejših političnih zvezah ni podatkov. Še manj pri njegovem drugouvrščenem pidovskem kolegu Igorju Lahu, ki je bil celo eden redkih, ki mu je agencija za trg vrednostnih papirjev že v zgodnjem obdobju stopila na prste. Za oba je mogoče reči, da pri poslih nista bila sentimentalna niti do manj poučenih delničarjev niti do podjetij, ki so jih prevzemali njuni skladi, a nesentimentalnost pač ni prepovedana. Oba sta spretno obvladala tudi delniško parkiranje, kar je sicer bila in je še tiho sprejeta slovenska folklora. Pri Igorju Lahu se zdijo vredne pozornosti nenavadne operacije z združitvami in razdružitvami družb ter manično ustanavljanje in zapiranje novih podjetij, ki so iz njegovih poslovnih operacij naredile nepregledno džunglo - kar pa, kot kaže, tudi nikogar ni zares zanimalo. Morebitne mahinacije so sicer eno, drugo pa je privatizacijska zakonodaja, ki je bila do lastnikov privatizacijskih družb, zbirateljic lastninskih certifikatov, zelo prijazna - skupaj s tem, da so si v začetnem obdobju lahko izplačevali provizije za upravljanje v takrat še neznansko nizko vrednotenih delnicah pidov. Izkoristili so jo tisti, ki so jo razumeli in imeli za to dovolj podjetniške žilice. Na naši lestvici je sedem pidovskih bogatašev, od katerih so štirje povezani z nekdanjo Kmečko družbo Matjaža Gantarja, uvrstil pa se je tudi Gorazd Borštnar iz Finire, nekdanji soustanovitelj ene najmanjših privatizacijskih družb Pulsar. Številnih imen iz pionirskih časov certifikatske privatizacije na njej ni, na primer Sama Primožiča, Ivana Vizjaka, Staneta Valanta in še nekaterih drugih, pri čemer sicer ne moremo zanesljivo trditi, ali so bili premalo spretni ali pa so premoženje naložili v teže izsledljive oblike, še preden smo lani zagrizli v sestavljanje lestvice. Managerski odkupi Od tretjine premožnih, ki so obogateli s privatizacijo, je na lestvici največ managerjev, ki so kupili svoja podjetja. Samo dva managerska odkupa, BTC in Autocommercea (zdaj ACH), sta med sto izstrelila kar osem bogatašev - polovico vseh, ki so nanjo prišli z managerskimi odkupi (MBO). V obeh primerih so managerji delnice kupili poceni v primerjavi z dejansko vrednostjo podjetij. V prvem primeru na način, s katerim jim ni bilo treba najaviti prevzema, v drugem tako, da so imeli delnice že prej varno pospravljene pri prijateljskih družbah. Ivan Zidar je SCT pozneje kupil na podoben način, uvrščen pa je precej više od obojih, ker je lastništvo koncentriral predvsem v svojih rokah. Tudi najnovejši, Bine Kordež, ki se je pol leta po managerskem odkupu Merkurja uvrstil na 68. mesto, ima po mnenju naših analitikov dobre možnosti, da se v prihodnjih treh letih uvrsti med prvo dvajseterico; v ta namen bi moral z dobrim poslovanjem dosegati približno 15-odstotno rast vrednosti Merkurja na leto. Še više od njega bi lahko priplezal tisti (odvisno sicer od deleža), za katerega čuva delnice Pivovarne Laško borzna posrednica Danijela Rakovič. Kandidatka za vpis v klub MBO-jevcev je verjetno tudi Romana Pajenk, katere Probanka ima lastništvo skrbno sestavljeno iz delničarjev, v katerih je delničarka sama Probanka. Romana Pajenk je sicer že na lestvici, predvsem zaradi lastništva v Medaljonu, nekoč v upravljanju Probanke, s čimer bi jo lahko prej uvrstili med pidovske bogataše. Politične zveze za boljši posel Sicer pa se politične zveze pri kakšnih drugih poslih včasih uveljavijo bolj odkrito kot pri privatizaciji. Letos se je na rep stotih najbogatejših uvrstil Kristijan Petek, sin vplivnega člana SDS Stanislava Petka. Njegova Klima Petek je v dveh letih po volitvah povečala prihodke za dve tretjini, Petek pa je pridobil koncesijo za igralnico na meji z Italijo, v neposredni bližini državnega Casinoja Portorož. Še bolj strmo kot rastejo posli družine Petek, pa po drugi strani upadajo posli Roberta Rotarja, ki so bili med prejšnjo oblastjo vezani na državna naročila osebnih dokumentov in avtomobilskih nalepk, Janševa vlada pa mu je posle odvzela. Kakor so njegovi zlati časi prišli, so torej tudi odšli. Podjetnik, o katerem so mediji nekoč pisali, da konec tedna s helikopterjem leta v svojo luksuzno vilo na hrvaški obali, bi se prav mogoče uvrstil na lestvico, če bi jo delali nekaj let prej, zdaj pa so njegova podjetja pod vodo. Za konec še zapis s spletnega foruma Financ, ko smo na spletni strani objavili lansko lestvico najbogatejših Slovencev: "Prvih in največjih tajkunov, ki so obogateli s prodajo našega orožja in imajo naš denar varno spravljen na svojih računih na raznih eksotičnih otokih in se plemeniti s prodajo naših bank (npr. NKBM), seveda ni na seznamu ... Seznamov brez njih pa sploh nima pomena delati." Kaj naj rečemo? Se priporočamo za (oprijemljive) podatke.
http://www.finance.si/najbogatejsislovenci/?211010

/13/...tudi v oddaji na TV Slovenija se je videla blišč in beda privatizacije:

V živo objavljamo zanimivejše izjave gostov v oddaji: Rezultati teleankete RTV Slovenija:
Ali je Janez Janša izgubil vojno proti tajkunom?
Ne 78,8 %
Da 21,2 % N=1996

Stojan Zdolšek: "Politika preganja poštene podjetnike."
Zoran Janković: "Čudno je, da Turnšek ni prevzel Pivovarne."
Branko Grims: "Gospod Cvikl, ali ste sploh za pregon kriminala."
Milan Cvikl: "Za razvoj Pivovarne Laško, prevzem ni bil nujen prevzem." Bojan Šrot: "Boško je kot Warren Buffett"
Milan Cvikl: "Aktualna vlada se obnaša najstniško."
Zoran Janković: "Če noben drug bom jaz vložil kazensko ovadbo proti Bošku Šrotu in Tonetu Turnšku zaradi krivega pričanja."
Bojan Šrot: "Kam je šlo to raziskovalno novinarstvo, nimam nobene delnice Cestnega podjetja Maribor. Vse v zvezi Pivovarn sprašujte Boška Šrota."
Stojan Zdolšek: "Gospod Vodušek vi rabite predavanja."
Stojan Zdolšek: "Kolonel je bil dvakrat javno prevzet, to je najbolj transparentno. Vse, kar govorite, so same manipulacije. Pivovarna Laško ni dala garancij za prevzem Center naložbe."
Branko Grims: "Janković se je nekaj osmolil, ne moremo pomagat" Zoran Janković: "Zagovarjam nacionalni interes, če je domači prvi med enakimi."
Milan Cvikl, poslanec: "Mercator je bil prodan slabo. Gospodje iz SDS kaj ste delali tri leta."
Bojan Šrot: "Da je na Kolonelu premoženja za 1,5 milijarde evrov premoženja je zlonamerno."
Zoran Janković, nekdanji šef Mercatorja: "V Sloveniji imamo balkanske metode privatizacije. Isti primer privatizacije se bo pojavil pri Istrabenzu preko davčne oaze, ime je drugačno."
Bojan Šrot, predsednik SLS: "Sam nimam nobene delnice Laškega ali Centra Naložb".
Jani Soršak, varuh konkurence: "Nenavadno je da se lastništvo v neki družbi razkrije po dveh letih. Preučili bomo ali bi moral gospod Šrot lastništvo notificiral pri Uradu za varstvo konkurence".
Branko Grims, poslanec: "Janša ni izgubil vojne proti tajkunom. Pod vprašaj so postavljene temeljne človeške pravice. Ključno je kako je mogoče, da je neka družina preko slamnate osebe imela za 10 tisoč stanovanj premoženja."
http://www.finance.si/212708/Vro%E8i_stol_Jan%B9a_ni_izgubil_vojne_proti_tajkunom

/13/... tajkunom je dano sprehajaje med zavračanjem,prekletstvom,osamljenostjo,ljubeznijo in politično zaželjenostjo:

Kdo je tajkun?

Prekletstvo tajkunstva Proučevalci psihologije tajkunov ugotavljajo, da si tajkun želi biti ljubljen in da tudi ni srečen. Naslov smo povzeli po Magnificovi ponarodeli pesmi Čefur, saj smo definicijo fenomena in etimologijo imena tajkun na tem mestu obravnavali večkrat. Pokazali smo, zakaj denimo za Mirka Tuša, uradno najbogatejšega človeka v Sloveniji, ni mogoče reči, da je tajkun, zakaj pa je med tajkune nedvomno mogoče všteti denimo Darka Horvata, Igorja Laha, Matjaža Gantarja ... (tako imenovana first draft generacija ali rod prvega prestopa), pa Bineta Kordeža, Igorja Bavčarja, Boška Šrota ... (tako imenovana play-off generacija ali rod končnice). Tokrat se bomo, sledeč Magnificovi analizi položaja čefurja, lotili obravnave tajkunovega položaja in njegove vloge v družbi, s posebnim poudarkom na slovenski. Tajkuna družba zavrača Za položaj tajkuna je značilno, da ga njegova okolica ne ceni, družba pa ga zavrača. Z izjemo Hodorkovskega, ki ga ima Putin že leta pod ključem in njegovo izpustitev zahtevajo ljudje, kot sta Vanessa Redgrave in Gari Kasparov, na svetu praviloma ni tajkuna, ki bi užival simpatije svojih sodobnikov. Tajkun doma velja za brezobzirnega povzpetnika, izvor njegovega premoženja je bolj ali manj dokazano nepošten, če gre za posameznika, ki je bil kdaj poprej ugleden človek, na primer minister ali pa član sveta narodne banke, je zaničevanje, ki ga je deležen v svoji okolici, še toliko večje, saj ta ocenjuje, da je ni le okradel, ampak tudi izdal. Prenekateri tajkun si zato za življenje izbere drugo okolje, večje mesto na tujem ali prijeten kraj ob morju: v prvem primeru si kupi najdražjo hišo v najimenitnejši soseski, ki ga ne sprejme, saj ga ima za jarega, v drugem primeru pa je tajkun prav tako osamljen: da bi ubežal samoti, si največkrat kupi velik motorni čoln s številnimi vabljenimi gosti, znani pa so posamični primeri, ko se odloči samoto poudariti kot svojo izbiro in se ukvarja z ribolovom. Vse navedene behavioristične oblike poznamo tudi pri nas. Tajkun si želi biti ljubljen Za tajkuna je značilno, da ima odvetnika, nima pa prijatelja: prvega si je kupil s svojim bogastvom, drugega je s svojim bogastvom izgubil. Praviloma ima tajkun mlajšo ljubico in soprogo svoje starosti, v nekaterih primerih pa zadnje nima več. Ni neobičajno, da pravi, da mu v življenju največ pomenijo njegovi otroci. Proučevalci psihologije tajkunov ugotavljajo, da si tajkun želi biti ljubljen in da - zlasti to velja v primerih, ko je moral zapustiti domovino - tudi ni srečen. Iz najnovejše dobe je znan primer, ko je uradno največji svetovni tajkun z eno potezo presegel vse dotedanje vrednosti umetniških del, ko je dal za en sam nakup 120 milijonov dolarjev - platno Luciana Freuda in triptih Francisa Bacona je kupil za umetniško galerijo, ki naj bi jo njegova punca odprla v mestu, iz katerega sta oba odšla na tuje. Psihologi ocenjujejo, da ne gre za minljivo zaljubljenost moškega srednjih let, ampak za nenehno potrebo po tem, da bi tajkuna nekdanje okolje sprejelo in cenilo. Ni gotovo, ali mu bo uspelo: prvi odzivi so namreč kar nehvaležni ("kaj pa je to takšnega, saj to je le dvainpolkrat toliko, kot je dal za Didiera Drogbaja, da je prišel igrat v Chelsea ..."). Navedeno v glavnem velja tudi za tajkuna na Slovenskem, le da je za generacijo končnice značilno, da ta še ni pripravljena nikomur ničesar dati, medtem ko tajkun generacije prvega prestopa tudi pri nas že vlaga v sodobno umetnost. Tajkuna tudi mediji ne sprejemajo O tajkunu mediji pišejo veliko in neprijazno. To je najprej posledica prepričanja urednic, da se bralke rade hranijo z osebnimi pravljicami tipa "od blata do zlata" (moški, ki se vzpne z dna, ženska, ki mu stoji ob strani, dekle, ki pride pozneje), ne sprejemajo pa nepoštenja, prevare in izdaje. Nadalje je odklonilnost medijev povezana s previdnostjo urednikov, ki pri tajkunu vedno ugibajo, ali in katerega gospodarja ima nad sabo, in zato zanj raje uporabljajo polkazensko terminologijo ter čakajo, kaj se bo zgodilo. V izhodišču pa je nelepa podoba tajkuna v medijih posledica dejstva, da je tajkun praviloma človek brez karizme in šarma, s katerima bi bil za uporabnike medijev sploh privlačen, prav tako je brez sloga njegovo zasebno življenje, saj se ne druži z zanimivimi ljudmi in ne počne zanimivih reči. Tajkun se seveda zaveda, da so mediji njegova ahilova peta. Zato skuša skoraj v vseh primerih medije nekako obvladati: kadar to počne na nepravi način (denimo s spornim lastništvom, iztiskanjem malih delničarjev ...) ali izbere nepravi medij (na primer tiskan), pljune v lastno skledo. Prav zadnje se je pravkar primerilo pri nas. Tajkun se v politiki ne znajde Za tajkuna velja, da je v svojem izhodišču povezan s politiko, saj je nastal z njeno pomočjo ali vsaj z njenim konsenzom. Četudi je zveza med tajkunom in politiko pozneje manj vidna, niso redki primeri, ko tajkuna politika zelo mika, a se v njej praviloma opeče. Moder tajkun ve, da se mora od politike odlepiti, brž ko je mogoče, imeti do nje raje kakšno terjatev kot pa dolg, gojiti do vseh strank, ki so v parlamentu, enak odnos, do cerkve pa bogaboječega. Na Slovenskem velja, da se zlasti rod prvega prestopa rad vidi v politiki, kamor se, znan je primer Matjaža Gantarja, brez velikega uspeha skuša vključiti skozi različne stranke, posameznike in organe. Izjema je ljubljanski župan Janković, ki ne zanika, da je tajkun, a trdi, da ni politik. Za rod končnice pa se zdi, da je v tem manj artikuliran in da se v posameznih primerih od politike ni niti še zares odlepil.
http://www.finance.si/213566/Kdo_je_tajkun

/13/...o iztiskanju malih delničarjev in o značilnostih prevzemanja podjetij vključno z nastajanjem tranzicijskih bogatašev,vključno s hobotnicami pišejo o nas tudi na Hrvaškem in sicer:
http://www.poslovni.hr/80918.aspx

/13/...kot veste prav sedaj poteka že tretje dejanje proti tajkunom:

Galerija: Nad tajkune, tretji del Na včerajšnjo aretacijo Ivana Zidarja iz SCT in Boštjana Penka, tožilca in bodočega odvetnika, različni akterji gledajo različno. Pogledali smo nekaj izstopajočih izjav http://www.finance.si/galerije?gallery=300&galpic=1 http://www.finance.si/galerije/300/2/
http://www.finance.si/galerije/300/3/
http://www.finance.si/galerije/300/4/
http://www.finance.si/galerije/300/5/

Danes navsezgodaj so iz pripora že izpustili prvega moža SCT Ivana Zidarja in tožilca Boštjana Penka, ki odhaja s tožilstva v advokaturo. Danes so si cel dan vrstile nasprotujoče izjave in komentarji. Kdo je ravnal proti zakonito? Kaj so pri Penku počeli policijski, tožilski in sodni dokumenti? Zakaj ni bil zaslišan? Zakaj je bil priprt Zidar? Oglejte si spodnjo galerijo. Nad tajkune, prvič 13. februarja je bilo priprtih osem oseb, osumljenih sodelovanja pri sporni oddaji gradnje kontrolnega stolpa na brniškem letališču. Med njimi sta bila prva može SCT in Primorja Zidar in Dušan Černigoj ter prva dama Vegrada Hilda Tovšak. Daljši čas je v priporu ostal član razpisne komisije s kontrole zračnega prometa Tomaž Žibert. Nad tajkune, drugič Dva tedna kasneje je policija na širšem mariborskem območju izvedla preiskavo 54 stanovanj in poslovnih prostorov, v katerih so pridržali eno osebo, za lastnikom Meltala Radom Snežičem, ki se je tedaj nahajal v ZDA, pa so razpisali tiralico. Obsežna preiskava je bila izvedena v podjetju Meltal, ki se ukvarja s preprodajo barvnih kovin za reciklažo in ki je bilo osumljeno, da je utajilo vsaj 600 tisoč evrov davka.
http://www.finance.si/217136/Galerija_Nad_tajkune_tretji_del

/13/...na koncu so naredili tudi posebno pivo TAJKUN,ki je namenjena vsem poletnim ljubiteljem pive:
http://24ur.com/novice/slovenija/srot-nazdravljal-s-tajkunom.html

/13/...ob sprehodu sem srečal upokojenca, ki prejema manj kot 400€ penzije ter mi je dal svojo stvaritev, napisano pesem njim v čast z dne 30.07.2008 :

KAJ JE TAJKUN?

* Tajkun je mož iz prazne slame, najprej ti vse da, potem pa ti vse vzame!
* Nikoli ne veš,katera lopata ga bo pokopala? Ali je čista, ali umazana od blata?
* Nekaj od začetka se zna,da Janez jamo mu kopa. A življenje je vse bolj grenko, ko pade v jamo tudi Penko.
* Janezu se nič ne dopade, ko sam v jamo pade. Ko čista lopata pokoplje Janeza soldata.
* Tajkun je strašilo na političnem polju, kjer rastejo žita, le prasci praznijo korita.
* Zdaj vsi vemo, kaj je tajkun, njegova je čista lopata, če tudi pokoplje lastnega brata!
* Štorja pa se tu ne konča v parlamentu vse ropota. Išče se tajkune bogate ne pa te prave tate.
* Tajkun je slamnati mož, narejen je za volitve, da bi se spet Janeza volilo in vse napake v prazni slami skrilo.
* Ne manjka peska v očeh,saj lagati za njih ni greh. Tajkune zato so naredili, da bi narod še enkrat zaslepili.
* Janez z Tankom gre nad tajkune, saj njih streljati ni greh le, da polno peska bo v očeh.
* S slepimi naboji streljajo po ljudeh. Polno peska je že v očeh lagati po novem ni več greh.
* V vladi in parlamentu napete so strune zdaj vsi lovijo tajkune, a brez uspeha, ker ne najdejo jim nobenega greha!

SLOVENSKA TRANZICIJA OD KARDELJA DO TAJKUNOV

/13/...v izdaji je nova knjiga priznanega ekonomista RADA PEZDIRJA pod naslovom:˝SLOVENSKA TRANZICIJA OD KARDELJA DO TAJKUNOV˝ Naročila in dodatna vprašanja: 080 15 80

*** Mićo Mrkaić: Predgovor h knjigi Rada Pezdirja Slovenska tranzicija od Kardelja do tajkunov Knjiga odgovarja na vprašanje, zakaj je prišlo do slovenskega tranzicijskega poraza. Gre za knjigo, v kateri Pezdir enkrat za vselej opravi z mitom slovenske zgodbe o uspehu in pokaže, da je slovenska družba vedno bila in zagotovo bo tudi v prihodnje družba latentnega totalitarizma. Pezdirjev stavek, s katerim zaključi svojo prodorno knjigo, je zagotovo najostrejša, a žal povsem resnična diagnoza slovenskih razmer. Gre za stavek, ki ga je treba citirati, brati in ponavljati toliko časa, da se zavemo, da je Slovenija kot družba resnično porazen projekt in gradualizem kot način njene transformacije v bistvu samo omiljen zločin: "Gradualizem ni bila nobena politika, temelječa na slovenskih posebnostih, temveč politični predpis, ki je temeljil na ideologiji totalitarizma." Struktura knjige Knjiga o Sloveniji kot tranzicijski poraženki je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu je predstavljena anatomija slovenske tranzicije, v drugem pa njena analiza.

IZJAVE O KNJIGI

S knjigo Rada Pezdirja smo v slovenski javnosti dobili fascinantno analizo naše polpretekle zgodovinske drame prehoda iz komunizma v kapitalizem. S svojim izjemnim stilom pisanja avtor spodbije prevladujočo tezo o ekonomiji kot sivi in dolgočasni znanosti. Pričujoče delo se namreč bere kot kriminalka in bralec ne bo razočan: zgodba o nastanku slovenske ekonomske in politične elite je polna dejanj, ki jih v razvitem svetu navadno imenujejo kriminal belih ovratnikov. *** Milan Balažic,politolog Verjamete, da je Slovenija najuspešnejša tranzicijska država? Ste prepričani, da je bila gradualistična pot v kapitalizem res najboljša za nas? Potem preberite to knjigo. Če vas ne bo prepričala o nasprotnem, jo odložite za tri ali štiri leta, nato pa jo preberite še enkrat. Njeno sporočilo bo takrat samo še bolj resnično in pomembno, kot je danes.
*** Janez Šušteršič,economist
Če je vse res, kar sporoča Rado Pezdir v tem svojem prodornem delu, potem je gradualizem kot koncept gospodarskega in občega družbenega razvoja predvsem kulturno-etično vprašanje. Njegov triumf v slovenski tranziciji je mogoče razložiti le še s pomočjo "aracionalnega", s spletom podedovanih etičnih navad, družbenih odnosov in vzorcev kolektivnega vedenja, ki ne sodijo niti v sfero racionalnega niti iracionalnega in s čimer ameriški zgodovinar Francis Fukuyama pojasnjuje izhodiščne razlike modelov družbenega razvoja v svetu.
*** Jurij Giacomelli,menedžer
http://www.finance.si/slotranz
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Nov 15, 2008 1:50 pm; skupaj popravljeno 29 krat

/13/...ob sprehodu sem srečal upokojenca Ernesta Caha iz Izole, ki prejema manj kot 400€ penzije ter mi je dal svojo stvaritev, napisano pesem njim v čast z dne 30.07.2008 : Twisted Evil

KAJ JE TAJKUN?

* Tajkun je mož iz prazne slame, najprej ti vse da, potem pa ti vse vzame!

* Nikoli ne veš,katera lopata ga bo pokopala?
Ali je čista, ali umazana od blata?

* Nekaj od začetka se zna,da Janez jamo mu kopa.
A življenje je vse bolj grenko, ko pade v jamo tudi Penko.

* Janezu se nič ne dopade, ko sam v jamo pade.
Ko čista lopata pokoplje Janeza soldata.

* Tajkun je strašilo na političnem polju, kjer rastejo žita, le prasci praznijo korita.

* Zdaj vsi vemo, kaj je tajkun, njegova je čista lopata, če tudi pokoplje lastnega brata!

* Štorja pa se tu ne konča v parlamentu vse ropota.
Išče se tajkune bogate ne pa te prave tate.

* Tajkun je slamnati mož, narejen je za volitve, da bi se spet Janeza volilo in vse napake v prazni slami skrilo.

* Ne manjka peska v očeh,saj lagati za njih ni greh.
Tajkune zato so naredili, da bi narod še enkrat zaslepili.

* Janez z Tankom gre nad tajkune, saj njih streljati ni greh le, da polno peska bo v očeh.

* S slepimi naboji streljajo po ljudeh.
Polno peska je že v očeh lagati po novem ni več greh.

* V vladi in parlamentu napete so strune zdaj vsi lovijo tajkune, a brez uspeha, ker ne najdejo jim nobenega greha!

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sob Jan 12, 2008 2:36 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DADAS d.d.

(DZU Proficia Dadas, Priom, Herman Celjski, Diver, Rastko I, Neli II)

/13/...čeravno so se zadeve dogajale v letih 1995 in prej, potekajo ob tem šolskem primeru, ki ga velikokrat strokovnjaki predstavljajo in argumentirajo na raznih seminarjih ter izobraževanjih za finančne svetovalce in tržnike vzajemnih skladov, predvsem kot primer , do katerega ob sedanjih sodobnih zakonih ZTVP-1 in ZISDU-1 ter varovalkah v njih nikakor ne bi smelo več prihajati, pa je te dni dobila zgodba tudi sodni epilog, ki nam zopet dokazuje, da mali vlagatelji v naši državi uživajo (ne)zadostno zaščito na področju varstva pravic pri možnih finančnih manipulacijah: Embarassed

13% vlagateljev v njihove vzajemne sklade se je strinjalo s prenosom premoženja v vzajemne sklade Kmečke družbe d.d. sedaj KD Investments d.o.o., tako, da so na tak način ublažili izgubo premoženja in si čez nekaj časa zopet povrnili vrednost premoženja, kot so ga imeli pred tem: Embarassed

3. julij 1996 Kmečka družba d. d. postane upravljavec dela štirih Dadasovih vzajemnih skladov in sicer Rastko I., Neli II., Diver in Herman Celjski.
20. junija 1996 izda ATVP odločbo o izdaji dovoljenja Kmečki družbi d. d. za prevzem v upravljanje dela premoženja Dadasovih vzajemnih skladov. Isti dan sledi podpis pogodbe s Proficio Dadas d. o. o. o prevzemu upravljanja dela premoženja (13 odstotkov vlagateljev) omenjenih vzajemnih skladov.
23. avgust 1996 Kmečka družba d. d. del sredstev štirih Dadasovih vzajemnih skladov združi v en vzajemni sklad in ga isti dan razdruži na dva vzajemna sklada Rastko in KD Bond.
Družba je 21. avgusta 1996 dobila s strani ATVP dovoljenje za združitev prevzetega dela premoženja vseh štirih Dadasovih vzajemnih skladov v en sklad in sočasnega oblikovanja dveh novih.
***Odločitev sodišča,da Agencija za trg vrednostnih papirjev in država nista odgovorni za propad Dadasovih skladov,je postala pravnomočna,tako je vseh 1136 Dadasovih vlagateljev,ki so tožili državo in Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP),je ostalo praznih rok.Od agencije in države so hoteli s tožbo izterjati približno 3,5 milijarde tolarjev (14,60 mioEUR),vendar pa je okrožno sodišče njihove zahtevke zavrnilo.Strinjalo se je z argumenti odvetnika Agencije za trg vrednostnih papirjev,da je bilo ravnanje pravilno in zakonito,zato zahtevkov zoper državo sploh ni presojalo.Zdaj je sodbo potrdilo tudi višje sodišče.

/13/...tukaj si lahko ogledamo omenjeno pripravljalno vlogo za skupinsko tožbo in njihovo argumentacijo, v njej pa prav tako opazimo ,tudi že zgoraj zapisano premajhno in skrb vzbujajočo zaščito malih vlagateljev: Embarassed

http://www.odbor-pd.org/gradiva/vloga_09_03_2005.pdf

/13/...saga o Dadasu se nadaljuje na sodišču: Embarassed

Z zaslišanjem sedmih prič se je danes na Okrožnem sodišču v Mariboru nadaljevalo sojenje zoper nekdanjega prvega moža poslovnega sistema Dadas Davorina Sadarja. Obtožnica ga bremeni goljufije, s katero naj bi 51 oškodovancev s sklepanjem opcijskih pogodb ogoljufal za več kot 52.000 evrov. Glavna obravnava se bo nadaljevala 19. marca. Pred tričlanski sodni senat pod vodstvom okrožne sodnice Danile Dobčnik-Šošterič je tokrat stopilo pet oškodovancev v zadevi Sadar: Trpimir Štiglic, Valentin Dominko, Marko Logonder, Matjaž Tomšič in pa oškodovanka, ki je izrazila željo, da se njeno ime ne objavi v medijih. Sodni senat je tokrat zaslišal tudi nekdanjega zaposlenega v Dadasu Marjana Ferka in Mirana Novšaka, ki je Sadarju predlagal izdajo opcij. Odločitev za nakup opcij želja po vrnitvi vsaj nekaj denarja Pričanja oškodovancev - vsi so bili zaslišani že v času preiskave leta 2001 - niso postregla z novimi dejstvi. Za nakup opcij so se vsi odločili zato, da bi na ta način dobili povrnjenega vsaj nekaj denarja, ki so ga vložili v Dadasove sklade. Kot so dejali, so informacije o tem, kaj so opcije in kakšen je namen njihove izdaje, dobili s pomočjo medijev ali pa na predavanjih, ki jih je Dadas organiziral za svoje vlagatelje. Štiglic je pojasnil, da je opcije poskušal unovčiti osebno v Dadasovi izpostavi v Ljubljani, ki pa takrat ni več poslovala. Klical je tudi na Dadasov sedež v Mariboru, vendar ni uspel nikogar doklicati. Na vprašanje Sadarjevega zagovornika Željka Leljaka, ali je uporabil tudi druge načine unovčenja opcij, je Štiglic odgovoril, da tega ni storil. Enako je odgovoril tudi Dominko. Oškodovanci bodo vztrajali pri zahtevkih Logonder se ni spomnil, ali je sploh poskušal unovčiti opcije. Tomšič pa je dejal, da je poskušal priti do svojega denarja z dopisoma, ki ju je poslal Dadasu in zagrebški družbi Markssin (tudi ta je bila v Sadarjevi lasti), ni pa se odločil za sodno izterjavo. Štiglic, Logonder, Tomšič in omenjena oškodovanka so potrdili, da bodo vztrajali pri svojih premoženjsko-pravnih zahtevkih, Dominko pa je dejal, da bo o morebitni priglasitvi zahtevka razmislil do konca glavne obravnave. Ferk ni zaznal okoliščin, ki bi kazale, da Dadas nima namena poplačati terjatev Ferk je dejal, da je skupaj s še nekaterimi zaposlenimi v Dadasu skrbel za organizacijo predavanj za vlagatelje na temo opcijskih pogodb. "Dokler sem bil zaposlen v Dadasu, ni bilo nobenih okoliščin, ki bi kakorkoli kazale na to, da družba ni imela namena poplačati terjatev," je poudaril Ferk. Dodal je, da je bila po njegovem prepričanju izdaja opcij eden od poskusov, da se Dadas v dobro vlagateljev in zaposlenih "obdrži pri življenju". Novšak predlagal izdajo opcij, vendar "zamudil nakup" Novšak, ki je bil tudi sam vlagatelj v Dadasove sklade, je potrdil, da je na enem od odborov vlagateljev predlagal izdajo opcij. Kot je pojasnil, je vodstvo Dadasa po daljšem premisleku njegov predlog upoštevalo. Na vprašanje tožilca Borisa Marčiča, zakaj se tudi sam ni odločil za nakup opcij, je Novšak odgovoril, da so bile opcije v prodaji le kratek čas in je zato zamudil nakup. Novšak je sicer krivdo za takratno krizo na finančnem trgu naprtil Agenciji za trg vrednostnih papirjev.
http://www.finance.si/205397/V_zadevi_Sadar_zasli%B9ali_sedem_pri%E8

/13/...če zgodbo pogledamo z druge plati medalje, potem vidimo, da že zgoraj omenjeni Davorin Sadar sedaj toži Mariborski zapor: Embarassed

Na mariborskem okrožnem sodišču se je danes z drugo obravnavo nadaljeval pravdni postopek Davorina Sadarja zoper mariborski zapor, v katerem nekdanji prvi mož poslovnega sistema Dadas zahteva odškodnino v višini 10 tisoč evrov zaradi diskriminacije v času prestajanja kazni. Sodnik Marko Čagran bo odločitev vpletenim sporočil po pošti. Sadar je odškodninsko tožbo sprožil zoper nekdanjega vršilca dolžnosti upravnika mariborskih zaporov Rajka Prnaverja ter državo, ministrstvo za pravosodje, upravo za izvrševanje kazenskih sankcij in mariborski zapor. Prepričan naj bi bil, da so mu bile v času prestajanja zaporne kazni kršene ustavne pravice do prepovedi diskriminacije, saj ni smel koristiti prostih izhodov, zapletlo pa se je tudi s predčasnim odpustom iz zapora. Sadar je bil menda v zaporu večinoma zadovoljen Na današnji obravnavi je kot edina priča nastopil vodja vzgojne službe v mariborskem zavodu Marjan Šoštarič, ki je povedal, da je s Sadarjem občasno govoril o pravicah do nekaterih ugodnosti. Kot pravi, sam ni imel občutka, da bi zapornik tožil zaradi morebitnih krivic, z izjemo zadnjega obdobja, ko ni bil zadovoljen, ker niso ugodili njegovi zahtevi po predčasnem izpustu. Na vprašanje, zakaj tej zahtevi ni bilo ugodeno, je Šoštarič odvrnil, da je komisija imela določene zadržke, sicer pa posebnih težav Sadarja z bivanjem v zaporu ni opazil, kar izhaja tudi iz izpiskov mariborskega zapora. Prnaver po njegovih besedah Sadarja ni obravnaval drugače kot ostalih zapornikov, prav tako pa naj bi mu v času prestajanja kazni omogočili prav vse ugodnosti, ki so mogoče v okviru njihovega zavoda.
http://www.finance.si/206975/Sadar_bo_razsodbo_dobil_po_po%B9ti

/13/...kaj več bo znano v petek: Confused

Sadarju izrek sodbe v petek Obramba za oprostilno sodbo, tožilstvo za leto dni pogojne kazni ter vrnitev denarja oškodovancem Na mariborskem okrožnem sodišču se je danes z zaključnimi govori končal sodni proces zoper nekdanjega prvega moža poslovnega sistema Dadas Davorina Sadarja. Obramba predlaga oprostilno sodbo, tožilstvo pa leto dni pogojne kazni ter vrnitev denarja oškodovancem. Predsednica sodnega senata Danila Dobčnik Šošterič bo dokončno sodbo sporočila v petek. Niti obramba niti tožilec Boris Marčič danes senatu niso predložili dodatnih dokaznih predlogov, Sadar in njegov odvetnik Željko Leljak pa sta umaknila tudi nekatere pretekle predloge, ki še niso bili izvedeni. S tem sta omogočila, da bo sodni postopek, ki se s prekinitvami vleče že skoraj leto in pol, ta teden vendarle dočakal svoj epilog. Okrožni državni tožilec je v svojem sklepnem nagovoru vztrajal pri obtožnici, saj je prepričan, da je bilo Sadarju dejanje goljufije v izčrpnem dokaznem postopku v celoti dokazano. Obtoženi je namreč po njegovem nedvomno poznal finančne razmere v vseh družbah Dadasovega poslovnega sistema in je tako že ob sklenitvi opcijskih pogodb z 51 oškodovanci v skupni višini skoraj 52.000 evrov vedel, da Dadas BPH svojih obveznosti ne bo mogel poravnati. To naj bi po Marčičevem prepričanju dokazala tudi opravljena revizija, ki je v podjetju izkazovala milijardne tolarske izgube, Dadas pa je prav tako v tistem času ostal brez dovoljenja za borzne posle in s tem brez večine svojih prihodkov. Veliki zneski, ki jih je Dadas BPH prikazoval v letu 1995, pa so po tožilčevem mnenju posledica precenjene medsebojne prodaje deležev Fundusa in Prioma znotraj poslovnega sistema, koliko je bil slednji dejansko vreden, pa so se lahko prepričali že v prejšnjem sodnem postopku zoper Sadarja. Marčič je omenil tudi pričanje ene od prič, ki je septembra 1998 želela unovčiti svoje opcije, a z Dadasom ni mogel vzpostaviti nobenega kontakta, saj je bilo že vse zaprto in to še v času, ko je bil obtoženi še na prostosti. Tožilec je še prepričan, da obtožbo potrjuje tudi izvedensko mnenje Irene Lesjak, zato je za Sadarja zahteval obsodilno sodbo. Ker je od omenjenega dejanja minilo že več kot deset let, po njegovem prepričanju pa tudi ni več ponovitvene nevarnosti, je tožilec predlagal enoletno pogojno zaporno kazen za preskusno dobo treh let ter povrnitev škode oškodovancem, ki so priglasili premoženjsko pravni zahtevek. Sadarjev zagovornik za oprostilno sodbo Sadarjev zagovornik je seveda zahteval oprostilno sodbo, saj iz predloženih dokazov po njegovem izhaja, da Sadar ni imel nikakršnega naklepa za oškodovanje kupcev opcij. Kot je dejal, sta pogodbe sklepala Dadas BPH in hrvaško podjetje Markssin, ki sta imela v tem času veliko premoženja. Prvi v tistem času ni imel nikoli blokiranega računa, njegovo premoženje je presegalo pet milijard tolarjev, slednji pa se je še pred sklenitvijo opcij dokapitaliziral v višini štirih milijonov kun. Sicer pa je Leljak še dodal, da je bil obtoženi v času izteka opcij v priporu, zato sam ni mogel vplivati na izplačevanje. Tudi Sadar je v sklepnem govoru zanikal kakršnokoli krivdo in dejal, da sta imeli obe omenjeni družbi dovolj sredstev za pokritje opcij. Te so bile po njegovem le eden od načinov, ki so ga v Dadasu izbrali, da bi rešili vložena sredstva ljudi v sklade, nikoli pa ni imel namena kogarkoli naklepno oškodovati. Kot je dejal, to nikoli ni bil njegov način delovanja in tega še danes, ko je izgubil vero v pravno državo, ne počne, zato meni, da ne zasluži nikakršne kazni.
http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,1735,298264

/13/...za oškodovanje 51 oškodovancev v skušni višini skoraj 52000 EUR je dobil leto pogojnega zapora s prezkusno dobo 3 let in se še vedno ni niti začela glavna obravnava, kjer ga bremeni okoli 3500 vlagateljev in 4,8mrdsit: Embarassed

Davorinu Sadarju leto pogojne zaporne kazni
Prvega moža Dadasa Davorina Sadarja je mariborsko okrožno sodišče zaradi goljufije pri opcijskih pogodbah obsodilo na leto pogojne zaporne kazni; moral bo tudi vrniti glavnico Na mariborskem okrožnem sodišču se je danes z obsodilno sodbo končalo sojenje nekdanjemu prvemu človeku poslovnega sistema Dadas Davorinu Sadarju zaradi goljufije pri sklepanju opcijskih pogodb, s čimer je po mnenju sodnega senata pod vodstvom sodnice Danile Dobčnik Šošterič zavestno ogoljufal 51 oškodovancev v skupni višini skoraj 52 tisoč evrov.
Sodišče:
Sadar se je zavedal, da opcij ne bo mogel izplačati
Predsednica senata je v obrazložitvi povedala, da je Sadar leta 1996 z oškodovanci sklenil opcijske pogodbe preko Dadasa BPH in hrvaške družbe Markssin in to kljub temu, da se je zavedal, da jih pozneje ne bo mogel izplačati, saj je Dadas takrat že beležil izgubo, kar so dokazovala pričanja nekaterih prič in tudi številnih oškodovancev. Sadar bo moral povrniti glavnico Sodišče je zato v celoti ugodilo zahtevi okrožnega tožilca Borisa Marčiča in Sadarja obsodilo na enoletno pogojno kazen s preskusno dobo treh let. Sadar bo poleg tega moral v letu dni oškodovancem, ki vztrajajo pri premoženjsko-pravnem zahtevku, povrniti glavnico, v nasprotnem primeru mu kljub temu grozi služenje zaporne kazni. Sicer pa je sodišče obsojenega oprostilo plačila stroškov postopka in odvetnika, ki ga je dobil po uradni dolžnosti. Glavnega postopka proti Sadarju ni pričakovati kmalu Sicer pa se še vedno ni začela Sadarjeva najpomembnejša zadeva, v kateri mu tožilstvo očita oškodovanje Dadasovih vlagateljev v vrednosti 4,8 milijarde nekdanjih tolarjev. Okoli 3.500 vlagateljev je namreč v poslovnem sistemu Dadas po propadu štirih vzajemnih skladov, v katere so vložili 5,7 milijarde tolarjev, izgubilo več milijard tolarjev. Družba je leta 1998 padla v stečaj, v katerem je bilo priznanih za 11 milijard tolarjev terjatev, medtem ko je bilo njegovo premoženje vredno manj kot 100 milijonov tolarje. Po Marčičevih besedah začetka omenjenega postopka v kratkem še ni pričakovati.
http://www.finance.si/213799
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Maj 24, 2008 6:42 pm; skupaj popravljeno 7 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Ned Jan 13, 2008 11:32 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PERUTNINA PTUJ d.d. in MALI DELNIČARJI - PPTG

/13/...KAD-ova odprodaja Perutnine Ptuj se je rahlo zakomplicirala zaradi družbe Julius Fond in njegov direktor Leo Ivanjko, ki sta se vpletla v 10% lastništvo in tako trenutno prekrižal načrte direktorju Romanu Glaserju &Co. : Embarassed

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//292383/

/13/...različne strategije obvladovanja družbe:
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008011805285859

/13/...morda pa bodo prisluhnili 12.345 malim delničarjem: Embarassed

Konzorcij, ki ga sestavljajo Holding PMP, Perutninska zadruga Ptuj, Zlata Moneta II, Comet in Merkur, je včeraj objavil namero za prevzem Perutnine Ptuj. Koliko nameravajo ponuditi za delnico, niso razkrili, po naših informacijah pa se bo cena za delnico gibala med 16 in 18 evri. Konzorcij ima že zdaj uradno v lasti 34 odstotkov svoje tarče, po neuradnih podatkih pa imajo zagotovljenih že okoli 65 odstotkov Perutnine Ptuj. Da se približuje prevzem Perutnine Ptuj, smo v Dnevniku napovedali že pred mesecem dni, na kar so nakazovale tudi spremembe v lastništvu. Vendar je generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser takrat zahteval objavo informacije, da se "uprava Perutnine Ptuj niti v prejšnjih mandatih niti v sedanjem mandatu ni ukvarjala s procesi menedžerskih odkupov, tega pa tudi nimajo v načrtih". Njegovo izjavo zanika podatek iz dokumentov, ki smo jih pridobili včeraj, da je prav sam 28,3-odstotni lastnik Holdinga PMP, ki bo po nekaterih informacijah odigrala ključno vlogo pri prevzemu Perutnine Ptuj.
Lastniki Holdinga PMP so poleg Glaserja tudi nekateri preostali člani uprave Perutnine Ptuj, in sicer
Nada Kranjc (23,7-odstotni lastniški delež),
Tone Čeh (23,7-odstotni),
Milan Čuš (18,5-odstotni ) in
Dimče Stojčevski (5,7-odstotni).
Zakaj je zavajal javnost ter kakšna bo dejanska vloga Holdinga PMP pri prevzemu Perutnine, smo včeraj hoteli preveriti tudi pri Glaserju, vendar se na naše klice ni odzival. Omenimo, da je Glaser še konec februarja javno zatrjeval, da "v zadnjem času ni prišlo do bistvenih sprememb lastništva Perutnine Ptuj". In to kljub temu, da je lastnika od decembra lani zamenjalo več kot 20 odstotkov družbe. Tudi sama Perutnina Ptuj je bila v zadnjih tednih zelo dejavna pri trgovanju z lastnimi delnicami. V zadnjih treh mesecih je namreč kupila 2,3 odstotka lastnih delnic, prodala pa 1,3 odstotka. Delnice je večinoma prodajala fizičnim osebam, med drugim Glaserju ter nekaterim preostalim članom uprave. Kot trdijo naši viri, je k dokončni konsolidaciji lastništva Glaserja spodbudila predvsem napoved prodaje desetine Perutnine Ptuj, ki je v lasti Kapitalske družbe. Spomnimo, da se je na razpis sprva prijavila prav Perutnina Ptuj, vendar je nato od namere za nakup odstopila. Razlog za njen umik gre pripisati predvsem prvemu možu družbe Julius Fond Leu Ivanjku, ki je po zaključku razpisnega roka za trenutno javnosti neznanega naročnika oddal svojo ponudbo ter tako poskušal konkurirati Perutnini Ptuj.

SPREMEMBE V LASTNIŠTVU PERUTNINE PTUJ

DECEMBER 2007:

* Radenska je Centru naložbe prodala 5,6% delež Perutnine Ptuj,Center Naložbe pa je celoten delež isti dan preprodal Surovini Holding in Medaljonu
* Ameriška družba Str.inc.je spremenila naslov,naslednji dan pa družbi Holding PMP prodala 1,02% Perutnine Ptuj.

JANUAR 2008

* ZLATA MONETA II je od Daimonda kupila 0,73% Perutnine Ptuj
* Etra 33 je od Banke Celje kupila 3,96% delež Perutnine Ptuj.
* Družba Kapital Broker je od Kinghouse Investments kupila četrtino odstotka družbe
* Gorenjska banka je od Abanke kupila njen 1,63% delež
* Aktiva Naložbe je petino odstotka Perutnine Ptuj prodala družbi Rarum * Rarum ter nekateri preostali mali delničarji so Etri 33 prodali še polovico odstozka Perutnine Ptuj FEBRUAR 2008
* Perutninska zadruga Ptuj je povečala svoje lastništvo na 23,6%
* Probanka je Cometu prodala 111.100 delnic Perutnine Ptuj oz.1,9% vseh

MAREC 2008

* Medaljon je Zlati Moneti II prodal 1,45% delež
* Etra 33 je od Leka kupila njegov 2,04% delež Perutnine Ptuj
* Zlata Moneta II je kupila 2,37% delež od družb Iskratel Elektronics,Izletnik Celje in Iskratel
* Surovina Holding je Probanki in Zlati Moneti II prodala 2,61% Perutnine Ptuj

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//306876/

/13/...ponujena cena delnic je 18EUR: Embarassed

V skladu z napovedjo izred meseca dni so družbe Holding PMP, Merkur, Zlata Moneta 2, Perutninarska zadruga Ptuj in Comet danes objavile prevzemno ponudbo za nakup delnic Perutnine Ptuj. Ponudniki za delnice ponujajo po 18 evrov, njihova ponudba, v kateri praga uspešnosti niso določili, pa se izteče 19. maja ob 12. uri. Kot je še zapisano v prevzemni ponudbi, se ta nanaša na 3.425.818 delnic, medtem ko je 42-odstotni delež že v lasti skupine, ki je 19. marca sklenila delničarski sporazum, s katerim so se dogovorili za usklajeno delovanje v primeru uspešnosti prevzemne ponudbe. Ponudniki v prevzemni ponudbi tudi navajajo, da so med lastniki enega od prevzemnikov, Holdinga PMP, ki je bil ustanovljen februarja 2006, tudi člani sedanje uprave Perutnine Ptuj, in sicer njen predsednik Roman Glaser, ob njem pa tudi Tone Čeh, Nada Krajnc in svetovalec uprave Dimče Stojčevski. Še en član uprave Milan Čuš je solastnik postal v začetku leta 2008, ko mu je del svojih delnic prodal Stojčevski, pri povečanju osnovnega kapitala družbe pa je sodelovalo 27 oseb, med njimi tudi član nadzornega Uroš Vidovič
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//313583/

/13/...ali je na pragu tipični novi Šrotov in Bavčarjev managerski prevzem, sedaj seveda v Glaserjevi podobi: Embarassed

Cena za delnico Perutnine Ptuj je nizka. Se bo dalo kdaj iztržiti več? Danes se izteka ponudba za prevzem Perutnine Ptuj "Sam osebno delnic Perutnine Ptuj ne bi prodal. A najverjetneje je, da se bo po prevzemu njihova cena še znižala in da bodo še manj likvidne," je povedal Jani Javornik, GBD. Danes do 12. ure delničarji Perutnine Ptuj (PP) še lahko sprejmejo ponudbo in vsako delnico prodajo po 18 evrov, kar je evro pod njihovo knjigovodsko vrednostjo. PP prevzema holding PMP pod vodstvom predsednika uprave PP Romana Glaserja, Merkur, Zlata Moneta 2, Perutninarska zadruga Ptuj, Probanka in Comet. Ob objavi ponudbe so imeli 42-odstotni delež PP, prevzemnega praga pa niso postavili. Za Glaserja PP vredna vse manj PP ima več kot 12 tisoč malih delničarjev. Po neuradnih informacijah jih je kar precej sprejelo ponudbo. Jani Javornik, GBD, nam je na vprašanje, ali naj mali delničarji prodajo delnice PP ali ne, odgovoril: "Vsak delničar se mora odločiti sam. Cena 18 evrov za delnico PP je nizka. Jaz osebno take ponudbe ne bi sprejel. Se mora pa vsak delničar zavedati, da bo po koncu prevzema njihova cena upadla in bo še manj likvidna. Prevzemniki najverjetneje ne bodo postali 90-odstotni lastniki, tako da iztisa delničarjev ni pričakovati. Delničarji se morajo sami odločiti, ali je bolj smiselno delnice prodati in denar naložiti drugam, ali pa čakati, da bo morda pa le mogoče za delnice PP iztržiti več." V Financah smo sicer že ob objavi prevzemne ponudbe poročali, kako je za Romana Glaserja delnica PP vredna vse manj. Perutnina Ptuj (PP) je leta 2002 prevzela Jato in KK Ptuj. Kupnino je plačala v lastnih delnicah, ki so bile že takrat vrednotene 19 evrov za vsako. PP pa zadnja leta posluje z dobičkom in povišuje sredstva, torej je vredna več, kot je bila pred štirimi leti. Kad neodločen Od večjih delničarjev PP ima Kad 9,1-odstotni delež. V petek so nam na Kadu na vprašanje, ali bodo sprejeli ponudbo, odgovorili: "Odločitev bomo sprejeli do izteka ponudbenega roka." Sobotni Dnevnik pa je poročal, da je Kadu še eno podjetje, in sicer iz Pomurja, poslalo ponudbo za nakup desetine PP. Ta ponudba naj bi bila nekoliko višja kot ponudba menedžmenta PP. http://www.finance.si/213206/Cena_za_delnico_Perutnine_Ptuj_je_nizka_Se_bo_dalo_kdaj_iztr%BEiti_ve%E8

/13/...in sedaj obvladujejo že 65% lastništva: Embarassed

Konzorcij do 65 odstotkov Perutnine Ptuj Holding PMP, Merkur, Zlata Moneta 2, Perutninarska zadruga Ptuj, Probanka in Comet so po prevzemni ponudbi povečali svoje lastništvo na 65 odstotkov Prevzemniki Perutnine Ptuj Holding PMP, Merkur, Zlata Moneta 2, Perutninarska zadruga Ptuj, Probanka in Comet so povečali svoje lastništvo z 42 na dobrih 65 odstotkov, so sporočili iz Perutnine Ptuj. V prevzemni ponudbi so ponujali 18 evrov za delnico družbe. Konzorcij za strateške odločitve ne potrebuje Kada Kot smo že poročali Kapitalska družba se ni odločila za prodajo Perutnininih delnic, kar pa po mnenju uprave družbe ni bistveno vplivalo na uspešnost ponudbe. Konzorcij naj bi namreč s svojim izrazitim večinskim lastništvom lahko potrjeval vse najpomembnejše strateške odločitve, kar naj bi bilo za nadaljnji razvoj Perutnine Ptuj odločilnega pomena. Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser je ob izteku prevzemne ponudbe: »Konsolidacija lastniške strukture nam zagotavlja nadaljnjo stabilnost poslovanja Perutnine Ptuj, predvsem pa poenotenje podpore vizije razvoja, ki smo jo vzpostavili v zadnjih letih. Perutnina Ptuj je namreč postala osrednje mesnopredelovalno podjetje v tej branži, na območju JV Evrope in je sedaj v fazi, ko se bo z nadaljnjimi vlaganji lahko še bolj utrdila v širši regiji. To pomeni, da so se vsi prevzemniki, vključno s širšim managementom Perutnine Ptuj, ki je združen v PMP holdingu, zavestno odločili za nadaljnji razvoj družbe in ne za aktivno dividendno politiko. Prav dolgoročno stabilno poslovanje je bilo osnovno vodilo lastniške konsolidacije.«
http://www.finance.si/213397/Konzorcij_do_65_odstotkov_Perutnine_Ptuj

/13/...prevzemni boj se je za 10% delež Perutnine Ptuj d.d. razplamtel: Embarassed

Boj za Perutnino Ptuj:
Matej Sukič v boj z Romanom Glaserjem Čeprav je konzorcij prevzemnikov z nedavnim prevzemom pridobil več kot 65 odstotkov Perutnine Ptuj, se očitno obeta še oster boj za nakup državnega deleža. Kapitalska družba (Kad) je namreč dobila več ponudb za nakup desetodstotnega deleža, kot trdijo naši viri, pa naj bi bila najmanj ena ponudba sovražna do vodstva Perutnine Ptuj. Po naših zanesljivih informacijah je upravi nenaklonjeno ponudbo poslala družba Finander, ki se ukvarja s prodajo uveljavljenih blagovnih znamk pohištva, njen lastnik pa je Matej Sukič. Ta oddaje ponudbe ni zanikal, ni pa želel komentirati razlogov za svoje dejanje. V finančnih krogih Sukiča sicer povezujejo z Matejem Raščanom (predsednik uprave Dela Revij), s katerim naj bi v državah nekdanje Jugoslavije v preteklosti trgovala z zemljišči. Po navedbah naših virov gre pri Sukičevi ponudbi predvsem za poskus ekonomskega izčrpavanja konzorcija prevzemnikov Perutnine Ptuj, ki jo vodi Roman Glaser (na sliki), sicer tudi največji lastnik Holdinga PMP, in Probanke, katere predsednica uprave je Romana Pajenk. Poleg Holdinga PMP in Probanke so med člani konzorcija tudi Merkur, Perutninska zadruga Ptuj, Zlata Moneta II in Comet. Poznavalci razmer opozarjajo tudi na morebitno politično ozadje Sukičeve ponudbe, saj je Perutnina Ptuj poleg same Probanke še edina od družb iz lastniške mreže okoli Probanke, ki nima dokončno konsolidiranega lastništva. Če bi jim namreč uspelo zapreti lastništvo tako prve kot druge družbe, bi se mreža podjetij okoli Probanke popolnoma osvobodila vpliva države, kar pa naj si trenutna vladajoča garnitura želela preprečiti. Ponudniki za državni delež Perutnine Ptuj že zdaj zvišujejo ceno, država pa je v položaju, ko lahko za svoj delež veliko iztrži. Kupec državnega deleža bi na primer na skupščini lahko zahteval tudi izredno revizijo poslovanja za zadnjih pet let, torej za čas, ko sta bila Perutnina Ptuj in Pivovarna Laško, ki jo vodi Boško Šrot, medsebojno lastniško prepleteni. Kdo je poleg Finanderja še poslal ponudbo Kadu, uradno ni znano, med ponudniki pa naj bi bila tudi ena od družb, naklonjenih upravi Perutnine. V Kadu so nam potrdili le, da imajo več veljavnih ponudb. Spomnimo, da ne gre za prvi poskus ekonomskega izčrpavanja Perutnine Ptuj. Kad je namreč že lani poskušal prodati svoj delež, na razpis pa se je sprva prijavila le Perutnina Ptuj, ki je nato od svoje namere odstopila. Julius Fond Lea Ivanjka je namreč po zaključku razpisnega roka za javnosti še vedno neznanega naročnika oddal svojo ponudbo in tako poskušal konkurirati Perutnini Ptuj. Poznavalci razmer se sprašujejo, ali niso tudi za Sukičem isti akterji, kot so bili za Julius Fondom.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/322893

/13/...so mar posredi posli oz.zlorabe z notranjimi informacijami: Embarassed

Glaser zlorabljal notranje informacije?
Podjetji List in Ibiko, ki sta v lasti Franca Gajška, sta na vrhovno sodišče včeraj vložili tožbo zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), s katero je ta konec maja potrdila prevzem Perutnine Ptuj s strani konzorcija prevzemnikov na čelu z menedžmentom družbe, ki jo vodi Roman Glaser. Obe podjetji v tožbi zahtevata ničnost omenjene odločbe ATVP, ker naj bi prevzemniki (Holding PMP, Probanka, Merkur, Comet, Perutninska zadruga Ptuj in Zlata Moneta 2) pri pridobivanju delnic zlorabili notranje informacije, Gajšek pa je na ATVP že v torek vložil tudi predlog za nadzor nad prevzemno ponudbo za Perutnino. "Prevzemniki so v prospekt, ki je bil objavljen 17. aprila letos, navedli podatke, ki se nanašajo na poslovno leto 2006 in so kot takšni nerelevantni in zavajajoči, čeprav so sami razpolagali s finančnimi podatki za leto 2007. Delničarji Holdinga PMP so namreč člani poslovodstva Perutnine Ptuj, ki bi moralo po zakonu najkasneje do 31. marca letos izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. Natančna informacija, za katero so vedeli le prevzemniki oziroma člani poslovodstva, bi zelo verjetno vplivala na ceno delnice, saj bi jo vlagatelji uporabili kot del podlage za naložbeno odločitev," je navedeno v tožbi, o kateri sta podjetji obvestili tudi ministrstvo za gospodarstvo. "Predlani je knjigovodska vrednost delnice Perutnine Ptuj znašala 17,64 evra, prevzemnik pa ni razkril, da je bila 31. decembra lani že za 1,63 evra višja," je poudaril Gajšek in ATVP opozoril, da je soglasje izdala več prevzemnikom, čeprav je iz delničarskega sporazuma med njimi razvidno, da je imela namen prevzeti Perutnino Ptuj le družba Holding PMP.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/324473

/13/...prevzemniki so ostali pred skupščino, ki je sklicana za 9.julij, brez glasovalnih pravic: Embarassed

Prevzemniki Perutnine Ptuj pred skupščino brez glasovalnih pravic Urad za varstvo konkurence se je odločil za poglobljeno presojo koncentracije lastništva Perutnine Ptuj, v kateri je konzorcij prevzemnikov z nedavnim prevzemom pridobil 65 odstotkov Perutnine Ptuj. »Odkrito naj povem, da si z desetodstotnim deležem, za katerega smo menedžerji Perutnine Ptuj polovico sredstev zagotovili iz lastnih žepov, drugo polovico pa bomo še odplačali v prihodnjih letih, res ne moremo privoščiti delovanja, ki bi komur koli dajalo kakršen koli občutek prevladujočega položaja. Za kakršno koli izčrpavanje Perutnine Ptuj iz tega naslova pa ni niti razlogov niti potrebe,« Roman Glaser zavrača špekulacije, da bi holding PMP, v katerem so zbrani menedžerji, v prihodnosti lahko izkoristil tržni položaj Perutnine Ptuj za financiranje prevzema. Prevzemniki - Holding PMP, Probanka, Zlata Moneta II, Comet, Perutninska zadruga Ptuj in Merkur - so tako pred skorajšnjo skupščino 9. julija ostali brez glasovalnih pravic oziroma potrebujejo soglasje urada za glasovanje o posameznih točkah dnevnega reda. Kot je pojasnil direktor urada za varstvo konkurence Jani Soršak, so prevzemniki avtomatično izgubili glasovalne pravice v trenutku, ko so priglasili koncentracijo. Ker je Perutnina Ptuj največji pridelovalec perutninskega mesa v Sloveniji s prevladujočim tržnim deležem, se je urad odločil za poglobljeno presojo, o čemer so prevzemnike obvestili v torek. Na vprašanje, kako bi lahko lastniške spremembe vplivale na morebitno izkoriščanje tržnega položaja, ki se zaradi prevzema ni v ničemer spremenil, je Soršak odgovoril: "Preučili bomo, kako lahko finančne konstrukcije za prevzem vplivajo na potencialno ravnanje podjetja s takšnim tržnim deležem. Ali torej ne obstaja možnost, da bi podjetje začelo izkoriščati svoj tržni položaj zato, da bodo prevzemniki lahko poplačali prevzem." "Da bi Perutnina Ptuj z izpeljanim prevzemom izčrpala podjetje in izkoriščala prevladujoči položaj na trgu, je neumnost. Zlasti, ker ima podjetje nespremenjen položaj že od leta 2002, ko je prevzelo Jato in Kmetijski kombinat Ptuj, po tem pa se v Sloveniji njena organizacijska struktura ni več bistveno spreminjala. V internacionalizaciji smo razširili trge in položaj v tujini, tako da smo v tem času podvojili obseg našega poslovanja," je na Sorškove dileme odgovoril Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj in solastnik PMP Holdinga. Sprašuje se, kako naj izkoriščajo prevladujoči položaj na trgu, če več kot sedem let poslujejo v Sloveniji v nespremenjenih razmerah in v okoliščinah, ki so odprte tuji konkurenci. Presenetljiva poteza urada za varstvo konkurence sovpada z večmesečnimi zapleti pri prodaji desetodstotnega deleža Perutnine Ptuj, ki je v lasti Kapitalske družbe. V začetku leta se je v nakup za javnosti neznanega naročnika najprej vpletel direktor družbe Julius Fond Leo Ivanjko. Za delež se je prek Probanke zanimal tudi Glaser, ki pa je od ponudbe odstopil, ker je ocenil, da gre v ozadju za poskus lahkega zaslužka skupine ljudi, skrite za Julius Fondom. Ker je Glaser s prijateljskimi družbami že takrat nadzoroval večino lastništva, nakup tako majhnega deleža pa ne prinaša vpliva na upravljanje, so kupci okoli Julius Fonda očitno računali na to, da bo poskušal Glaser za vsako ceno iz lastništva iztisniti državo. Ivanjko svoje ponudbe takrat ni podaljšal, nato pa so se pred kratkim za Kadov delež spet pojavili novi interesenti. Na Kadu njihovih imen nočejo razkriti, dobili naj bi tri ponudbe, med njimi, kot smo razkrili v Dnevniku, pa je tudi ponudba podjetja Finander, ki se sicer ukvarja s prodajo pohištva. Lastnik Finanderja je Matej Sukič, ki ga v poslovnih krogih povezujejo zlasti z Matejem Raščanom, predsednikom uprave Dela Revij in zastopnikom Rašice Point. Raščana se je omenjalo že ob Ivanjkovi ponudbi, oba pa naj bi bila tesno povezana tudi z nekdanjim tajnikom v kabinetu predsednika vlade Borutom Petkom, ki zdaj zbira finančna sredstva za volilno kampanjo SDS. Ob tem ne gre spregledati, da je Perutnina Ptuj tudi ena od pomembnejših lastnic Probanke. V njenem lastništvu se je pred kratkim pojavil Matej Raščan, po napovedih naših virov pa si lahko obetamo nadaljnje "napadanje" lastniške strukture Probanke. Soršak: Ne poznam Raščanovih poslov Jani Soršak odločno zanika, da bi na dejanja urada kakor koli vplivalo njegovo osebno poznanstvo z Matejem Raščanom, s katerim sta, mimogrede, v sredo zvečer posedala v enem od ljubljanskih lokalov. "Odkar nisem več njegov odvetnik, z njegovimi posli nisem seznanjen," je zatrdil. Tega, da bi nekdo hotel izkoristiti situacijo, ki jo je pred skupščino Perutnine Ptuj z zamrznitvijo glasovalnih pravic največjim lastnikom povzročil urad za varstvo konkurence, Soršak ni hotel komentirati. Poudaril je, da je Kad v času, ko je urad izdal svojo sklep, še vedno lastnik perutnine. Toda ob tem velja opozoriti, da ima urad za dokončno odločitev 60 delovnih dni časa, Kad pa bi lahko svoj delež prodal že do skupščine. Na njej bo Kadov delež, kdor koli bo že njegov lastnik, lahko odigral ključno vlogo, če prevzemniki od urada ne bodo dobili soglasja za glasovanje. Poleg odločanja o delitvi bilančnega dobička je na dnevnem redu skupščine med drugim tudi pooblastilo upravi za nakup in odtujitev lastnih delnic, ki bi ga lahko uvrstili med dejanja za konsolidacijo lastništva.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/328146

IZTISNITEV MALIH DELNIČARJEV

Denarna odpravnina = 22,34 € na delnico

Uprava Perutnine Ptuj je za 29. avgust sklicala skupščino družbe, na kateri bodo delničarji, med katerimi ima že skoraj vse delnice ukrajinski holding MHP, odločali o iztisnitvi preostalih malih delničarjev. Kot je razvidno iz sklica skupščine, bo za zdaj ostalo nerazporejenih tudi 6,5 milijona evrov lanskega dobička. Vodstvo ptujske družbe, na čelu katere je od februarskega prevzema Ukrajincev Enver Šišić, je predlagalo, da 8,4 milijona evrov bilančnega dobička iz konca minulega leta, od tega tudi 6,5 milijona evrov lanskega, ostane nerazporejenega. Holding MHP bo na omenjeni skupščini dokončno iztisnil preostale male delničarje, ki se niso odzvali na njihovo nedavno prevzemno ponudbo. Glavi delničar ima trenutno v lasti že 99,2 odstotka vseh delnic z glasovalno pravico, v kar niso vštete lastne delnice Perutnine Ptuj. Preostalim malim delničarjem bodo izplačali denarno odpravnino 22,34 € za delnico, kolikor je bila tudi ponujena cena v prevzemni ponudbi.
https://www.dnevnik.si/tag/Perutnina%20Ptuj

Na skupščini Perutnine Ptuj dokončno iztisnili male delničarje

Večinski lastnik Perutnine Ptuj - ukrajinski holding MHP - je na današnji skupščini potrdil odločitev o iztisnitvi preostalih malih delničarjev. Za zdaj ostaja nerazporejenih tudi 8,4 milijona evrov bilančnega dobička iz konca preteklega leta, od tega 6,5 milijona evrov lanskega dobička. Mali delničarji so na sklepa že napovedali izpodbojno tožbo.
https://www.dnevnik.si/tag/Perutnina%20Ptuj

Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Nov 17, 2008 6:39 pm; skupaj popravljeno 18 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Ned Jan 13, 2008 11:40 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI:

PODRAŽITVE

/13/...podražitve zavarovalniških produktov so se zaenkrat dotaknile samo zavarovalnice Generali d.d. in njenega produkta PAKETDOM, po vsej verjetnosti pa cene ostalih produktov ne bodo vzdržale prav dolgo: Embarassed

Pri drugih brez podražitev Zavarovalnica Generali zagotavlja, da razen omenjene podražitve spremenjenega produkta v novem letu ne načrtujejo nobene druge podražitve. O morebitnih podražitvah smo povprašali tudi nekatere druge zavarovalnice, kjer smo vsaj za zdaj dobili pomirljive odgovore.
Tako v Zavarovalnici Triglav kot v Zavarovalnici Maribor in v Adriaticu Slovenici so zatrdili, da v tem trenutku ne predvidevajo dvigov cen avtomobilskih, življenjskih in premoženjskih zavarovanj.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//292414/
Nazadnje urejal/a zoran13 Sre Jul 16, 2008 7:15 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zora n13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Pon Jan 14, 2008 5:01 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SCT d.d. - DELFI d.d.

/13/...marsikaj je bilo že zapisanega o SCT d.d., Delfiju d.d. in Delniškem sporazumu v tej rubriki že 01.09.2007, 13.09.2007, 27.09.2007 ter 02.10.2007, zato bi lahko to današnje sporočilo pomenilo, da so bile vse aktivnosti malih delničarjev, sedaj na ta način poplačane, saj so v SCT Strojegradnji dosegli več kot dvakratnik že ponujene cene delnic v 42,8% deležu malih delničarjev: Embarassed

Ekspertna skupina v okviru VZMD je uspešno zaključila zahtevna pogajanja za pošteno odprodajo 42,8% delnic Strenie v lasti SCT Strojegradnje, ki je združevala male delničarje Strenie. Poravnane so vse medsebojne obveznosti in umaknjeni vsi postopki.

14.01.2008

Večmesečna zahtevna pogajanja so se zaključila s plačilom kupnine za vseh 42,81 % delnic Strenie, d.d., v lasti SCT Strojegradnje, družbe pooblaščenke, ki je združevala male delničarje Strenie. Delnice je kupil večinski lastnik S. T. Hammer, d.o.o., in sicer po več kot dvakratniku najvišje cene, ki jo je za delnico družbe Strenia, d.d., ponujal kadarkoli pred pričetkom pogajanj, kot seveda edini sploh zainteresirani kupec – gre namreč za obvladujočo družbo. Hkrati so ustavljeni vsi medsebojni postopki in umaknjene vse tožbe (izpodbojne in na izdajo delnic), poravnane so vse medsebojne obveznosti, umaknjena pa je bila tudi zahteva za sklic skupščine, s katero smo nameravali doseči revizijo vodenja posameznih poslov družbe oz. posebno revizijo. Tako v VZMD ocenjujemo, da je bil glede na okoliščine dosežen izjemen uspeh in optimalna rešitev dolgoletnih prizadevanj malih delničarjev, združenih v družbi pooblaščenki SCT Strojegradnja, d.d., da po pošteni ceni izstopijo iz družbe Strenia, d.d., saj niso imeli nikakršnega vpliva niti ustreznega nadzora nad družbo. »Ob tem v VZMD z veseljem ugotavljamo, da so, v sicer sila kompleksnem in prejkoslej neobetavnem primeru, pri akterjih - predvsem v organih Strenie in večinskega lastnika S. T. Hammer - vendarle prevladali razum, konstruktivno reševanje nakopičenih problemov in argumentirane odločitve, ki so omogočile kompromisno rešitev in sprejemljiv izhod za obe strani. V nadaljevanju si bo VZMD prizadeval, da mali delničarji, združeni v družbi pooblaščenki SCT Strojegradnja, čimprej prejmejo svoje deleže kupnine, ki je bila plačana njihovi družbi pooblaščenki,« je potrditev realizacije vseh pogodbenih obveznosti komentiral predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič.

/13/...svet delavcev SCT se je potegnil za predsednika Ivana Zidarja: Embarassed

"V celoti podpiramo upravni odbor družbe SCT ter še posebej njenega predsednika Ivana Zidarja," je sporočil predsednik sveta delavcev Marjan Fičko. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, "sodi SCT med najuspešnejša slovenska podjetja predvsem po zaslugi Zidarja, ki se je vedno izkazoval kot dober gospodar". "Tudi zato smo toliko bolj prizadeti in zaskrbljeni, saj se zaradi blatenja dobrega imena družbe SCT v javnosti ustvarja škoda tako podjetju, kot tudi zaposlenim, posredno s tem pa tudi našim družinam," so še zapisali. Svet delavcev zato apelira na vse organe, naj svoje delo opravljajo strokovno in korektno. "Kriminalistična preiskava slabo vpliva na posle SCT" Prvi mož in največji lastnik SCT Ivan Zidar je povedal, da odmevna kriminalistična preiskava suma korupcije, zaradi katere je bil Zidar tudi pridržan 12. februarja, slabo vpliva na posle SCT v tujini in ogroža na tisoče ljudi, ki so posredno ali neposredno povezani z ljubljansko družbo. V gradbeniški aferi so med drugimi osumljeni prejemanja in dajanja podkupnine tudi prvi mož Primorja Dušan Črnigoj, prva dama Vegrada Hilda Tovšak in Tomaž Žibert iz Kontrole zračnega prometa. V priporu je ostal le slednji, zaradi afere pa je že podal svoj odstop direktor Kontrole Srečko Janša.
http://www.finance.si/205504/Svet_delavcev_SCT_Vsa_podpora_Zidarju
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 4:55 pm; skupaj popravljeno 5 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Jan 15, 2008 2:46 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SAJ NI RES,PA JE !

3725 %

/13/... kakšen sanjski donos lahko ustvari delnica si lahko pobliže ogledamo na primeru na Balkanu, točneje v Bosni, kjer je GRAMAT- GRAM-R-A - Bosanski Brod v samo enem dnevu pridobila neverjetnih 3725%. To je obenem netržna delnica v lasti kakšnih 200 delničarjev, lastništvo je tako zamenjala petina omenjenih delnic, seveda, da ne govorimo tudi o tveganju ki jo takšna netržna delnica prinaša Shocked

http://www.finance.si/201725/Balkan_v_%BEivo_Delnica_posko%E8ila_za_3_725_odstotka
http://business.hr/Default2.aspx?ref=lastcomm&ArticleID=2cfbfc5f-ec61-481f-8a87-590cac73dce6&readcomment=1
http://www.blberza.com/v2/EmitentTrgovanje.aspx?hartijaId=451

/13/...zanimivo je bilo tudi za delnico Centrotrans Tranzit d.d.Sarajevo - CTRTR s porastom 325%:
http://www.sase.ba/desktopdefault.aspx?tabid=1
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 4:56 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

robertg
začetnik
Pridružen/-a: Tor Avg 2006 7:21
Prispevkov: 8
Objavljeno: Sre Jan 16, 2008 8:40 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI

Kot je vsem znano sta se delnici vizije decembra umaknili z borze, pa me zanima če se kaj pripravlja za izplačilo malim delničarjem po pošteni ceni. Pred dnevi so me namreč poklicali iz Delnice in mi za vizijo holding ponujali nekaj čez devet evrov. Kaj predlagaš?_________________lp Robert

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Jan 16, 2008 4:42 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJA Z MALIMI DELNIČARJI:

/13/...glede Vizije, je bilo že nekaj objavljeno 08.12.2007 in je bilo tudi že opozorjeno na podcenjeno ceno delnic, potrebno pa je tudi vprašati odgovorne na VZMD glede morebitnega delniškega sporazuma, s katerim bi morda dosegli višjo odkupno ceno delnice, kot je ponujena: Razz

Je Vizija podcenjena?
Delnice obeh Vizij so zanimive, ker so močno podcenjene, menijo borzni poznavalci. Na sivem trgu se z delnico Vizije trguje po sedem evrov, čeprav naj bi bila glede na obseg portfelja vredna kar sedemkrat več. Vizija ima ključne deleže v podjetjih VGP Novo mesto, CGP, IGM Strešnik in v Hidrotehniku, v lasti pa ima med drugim še po pet odstotkov obveznic NLB in delnic Zavarovalnice Maribor ter po dobra dva odstotka Krke in Petrola. Po enakem merilu naj bi bila delnica "sestrske" Vizije Ena vredna 42 evrov. Se kmalu obeta prevzem Vizije in iztisnitev malih delničarjev? "Podjetje Perspektiva FT ima v lasti 49,5 odstotka Vizije. Kaj bo naprej, bomo še videli," odgovarja Dare Južna in dodaja, da bodo o vrnitvi družb na borzo odločali delničarji.

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Jan 16, 2008 4:57 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ENGROTUŠ d.d. in MALI DELNIČARJI

/13/...po nedavnem preoblikovanju Engrotuša v delniško družbo je s strani g.Mirka Tuša padla odločitev, da bi 35% družbe prodali malim vlagateljem, kar je pohvalno, saj vsakodnevno beremo samo o tem, kako jih mečejo ven iz delniških družb. Tako bi zbrali okoli 250mio.EUR. Cena delnic še ni znana, prav tako še ni znano na koliko delnic se bo razdelil kapital Engrotuša. Prospekt, ki bo vabil k nakupu delnic male vlagatelje, bo izdan poleti, jeseni pa bo družba Engrotuš zaprosil Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) za dovoljenje, da delnice uvrsti v borzno kotacijo ljubljanske borze: Laughing

http://www.finance.si/201830/Tu%B9_Tretjina_Engrotu%B9a_malim_vlagateljem http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008011605285465 http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008011605285103

/13/...5.424.804 izdanih delnic je že preknjiženih v KDD in tako je njihov edini lastnik Mirko Tuš, ki naj bi 35 odstotkov delnic že v spomladanskih mesecih prodajal državljanom. V prodajo naj bi šlo torej 1,898.681 delnic Engrotuša, in če želi Tuš zanje iztržiti 250 milijonov evrov, bo prodajna cena za posamezno 131,67 evra.

http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008012205286941

/13/...dobrodošle so tudi analize vrhunskih poznavalcev pravnih norm o gospodarskih družbah, prevzemih ter zaščiti malih delničarjev in sicer: Idea

Zakaj Mirko Tuš vabi male delničarje?

Od lastniške strukture podjetja je odvisno, ali so mali delničarji dobrodošli ali nezaželeni. Mali delničarji pravno iztisnitvi ne morejo nasprotovati, pravi dr. Borut Bratina Konsolidacija lastništva podjetij, katerih delničarji smo imeli možnost s certifikatsko privatizacijo kot obliko nadaljevanja družbene lastnine v prvi fazi postati vsi državljani in ki smo ji priča v zadnjih nekaj letih, je z nekaterimi odmevnimi iztistnitvami malih delničarjev prešla v manj prijetno fazo. Mali delničarji se pogosto z iztisnitvijo ne strinjajo, pa ne samo zaradi ponujene odškodnine (cene za delnico), ampak preprosto zato, ker iz lastništva pravzaprav niti ne želijo izstopiti. Kako iztisnitve ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), smo vprašali dr. Boruta Bratino, predavatelja na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Zakaj so mali delničarji moteč element v lastništvu podjetij? "V različnih fazah razvoja podjetja se lahko podjetje in njegovi lastniki odločijo, da družbo lastniško "zaprejo", jo lastniško konsolidirajo in umaknejo z borze, v angleščini temu rečejo going private. V tem primeru druge delničarje izplačajo in sami prevzamejo vso odgovornost za podjetje. Če ima podjetje le enega delničarja, mnogo lažje skliče skupščino (čemur pravimo univerzalna skupščina) brez vseh formalnosti in ni možnosti vlaganja tožb na izpodbijanje ali uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine. Lažje so statusne in statutarne spremembe, saj ni treba čakati na iztek rokov za izpodbijanje sklepov skupščine pred vpisom v register, saj velja, da mora poslovodstvo ob vpisu v register podati izjavo, da zoper sklep skupščine ni bila vložena tožba, ki jo teoretično lahko vloži delničar, ki ima eno samo delnico ter tako družbo oziroma delničarje izsiljuje. V drugem primeru pa se lahko podjetje (oziroma njen edini delničar, kot na primer Mirko Tuš, lastnik podjetja Engrotuš, odloči svoje delnice uvrstiti na borzo oziroma jih ponudi javnosti v odkup po modelu prve javne prodaje delnic (IPO), čemur v angleščini pravimo going public. S tem torej lahko pridobi množico (malih) delničarjev, ki v družbo prispevajo svež kapital ob dokapitalizaciji - povečanju osnovnega kapitala družbe. Oba postopka (ki sta si nasprotna) sta običajna, legitimna in zakonsko dovoljena in pravno urejena. Tako ni na splošno mogoče reči, da so mali delničarji moteč element v lastništvu podjetij, ampak je to odvisno od podjetja do podjetja in od strukture delničarjev." Kako so zaščiteni mali delničarji ob iztisnitvi? "Iztisnitev je po ZGD pravica tako imenovanega glavnega delničarja, ko doseže 90 odstotkov delnic, in je le od njegove volje odvisno, ali bo izpeljal iztisnitev. Mali delničarji se temu pravno ne morejo upreti, ZGD pa ščiti njihove ekonomske interese po primerni ceni (odpravnini) za delnice. Imajo sodno varstvo, ki je v ZGD urejeno primerno in enako kot v drugih državah članicah EU." Ali je prav, da prevzemnik določi ceno odškodnine ob iztisnitvi ali bi jo moral kdo drug, morda neodvisni cenilec? "Vprašanje določitve višine odpravnine je natančno urejeno. Prav je, da jo določi prevzemnik, saj jo on tudi plača. Določitev je običajno stvar pogajanj med delničarji in najboljše je, če je določena sporazumno, saj potem ne pride do dolgotrajnega spora. Če ponudi prevzemnik prenizko ceno, imajo mali delničarji možnost sprožiti poseben postopek, v katerem neodvisni strokovnjaki določijo primerno ceno. Ob tem je treba upoštevati, da v praksi prav prevzemnik ponudi najvišjo ceno, saj hoče pridobiti vse delnice, možna je tudi konkurenčna prevzemna ponudba. Uspela bo tista ponudba, ki bo boljša za delničarje. Za male delničarje je ugodno, če je ponudnikov več, saj bodo verjetno iztržili višjo ceno." Se to v praksi dogaja? "Ko neki delničar pridobi 90 odstotkov delnic, potem v praksi nikoli nihče ne ponudi več, saj ne more pridobiti vpliva na upravljanje v takšni družbi. V treh mesecih po opravljenem uspešnem prevzemu mora prevzemnik tudi pri iztisnitvi ponuditi ceno, ki je enaka ceni pri opravljenem prevzemu." Ali Zakon o prevzemih nudi zadostno zaščito interesov malih delničarjev? "Zakon o prevzemih je bil spremenjen v skladu z evropsko direktivo o prevzemih in po mojem mnenju v zadostni meri varuje ekonomske interese malih delničarjev. V Sloveniji se šele učimo delničarstva in vsega, kar je s tem povezano, zato je zelo koristno, da se mali delničarji povezujejo in organizirajo v združenju, ki potem lahko skupaj uveljavlja njihove pravice in interese."
http://www.vecer.si/clanek2008022605298409

/13/...očitno, da bo IPO zudi zaradi neugodnih razmer na borzi vsaj za sedaj preložen: Laughing

Mirko Tuš preložil uvrstitev Engrotuša na borzo Mirko Tuš, ki je v začetku leta presenetil javnost z napovedjo, da bo prek javne prodaj delnic (IPO) na borzi prodal 35-odstotni delež Engrotuša, si je premislil. Mirko Tuš, edini lastnik Engrotuša in Skupine Tuš, za zdaj ne namerava uresničiti svojih napovedi in Engrotuš uvrstiti na Ljubljansko borzo. "Zaradi trenutnih razmer na slovenskem, evropskem in svetovnem kapitalskem trgu ne vidimo nobenega razloga, da bi hiteli z borzno kotacijo. Borzni indeksi so se namreč obrnili navzdol, obseg trgovanj se je bistveno zmanjšal, ZDA pa je prevzela naložbena in nepremičninska kriza največjih razsežnosti v novejši zgodovini. Vse te okoliščine so zavrle naložbeno dinamiko v vrednostne papirje in tudi večina investicijskih skladov je začela bistveno spreminjati svojo naložbeno, investicijsko in poslovno strategijo," pojasnjuje predsednik uprave Skupine Tuš in generalni direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek. Dodaja, da so vse te okoliščine, na katere niso mogli vplivati, razlogi, da se odzovejo na način, ki najbolje zaščiti tako podjetniške kot vlagateljske interese. Svetelšek pa je potrdil naše informacije, da je Mirko Tuš prenesel podjetje Tuš Nepremičnine na podjetje Skupina Tuš. Zaradi reorganizacije Skupine Tuš v holdinško organizirano poslovno strukturo je Skupina Tuš postala lastnica družbe Tuš Nepremičnine. "Razlog za to je v tem, da v lastniški reorganizaciji vidimo vrsto sinergijskih učinkov, ki bodo dolgoročno pozitivno vplivali na upravljanje podjetja, blagovne znamke in preostale poslovne funkcije," pojasnjuje Svetelšek. Osnovni kapital Tuš Nepremičnin znaša 33,4 milijona evrov, revizorji pa so njegovo vrednost ocenili na 111,7 milijona evrov. Zaradi holdinške organiziranosti se bodo do konca letošnjega leta iz Engrotuša na Skupino Tuš prenesle druge strateške poslovne funkcije, kot so na primer finance in nabava.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/337249
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Nov 17, 2008 6:39 pm; skupaj popravljeno 8 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Jan 17, 2008 2:53 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

IPO - Initial public offering - prva javna prodaja - POZAVAROVALNICA SAVA RE d.d. - POSR - I.DEL

/13/...na zavarovalniškem področju se pripravlja še ena privatizacija in sicer državna Pozavarovalnica Sava d.d.,če tako pridno vabijo male delničarje in ostale,zakaj nas je KD Holding z tako vnemo iztisnil iz zavarovalnice AdriaticSlovenice d.d. in KD Življenje d.d. V Sava Re d.d. so v letu 2003 ugotovili 99,8665% delež nenominiranega družbenega kapitala:
Osnovni kapital 32.809.710,39 EUR
Izdanih 7.862.519 kosovnih delnic
Delničarjev 21
Deleži v drugih družbah:
Zavarovalnica Maribor d.d. - 45,64%
Zavarovalnica Tilia d.d. - 99,59%
Moja naložba - 20%
Sava osiguranje - Beograd - 99,99% (bivši Polis)
Tabak osiguruvanje - Skopje - 66,6%
Dukagjini sigurimeve - 51%
http://www.finance.si/201921/Spomladi_privatizacija_Pozavarovalnice_Sava

/13/...bodoči novi IPO-ji v Sloveniji bodo tako kot na Hrvaškem sočasno z novimi volitvami,tako,da se je po vsej verjetnosti aktualna vlada tudi obdržala,zato velja tudi pri nas računati na to,da se tudi na tak način kupuje volilce:

Po 80 milijonov evrov vrednem povečanju kapitala naj bi namreč Sod svoj delež z 99,9 odstotka zmanjšal na 25 odstotkov plus eno delnico, lastniki 50 odstotkov Pozavarovalnice Sava naj bi postali institucionalni lastniki, slabo četrtino delnic pa naj bi IPO razdelili fizičnim osebam. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//293815/

/13/..."Prva faza privatizacije Pozavarovalnice Sava bo neboleča, nato pa bo vse slabše. Če bo katera od večjih zavarovalniških skupin pridobila večinski delež v Pozavarovalnici Sava, jo bo najprej spremenila v podružnico, nato pa jo bo preprosto ukinila ter prenesla njene posle," je včerajšnjo odločitev Slovenske odškodninske družbe (Sod), da bodo Pozavarovalnico Sava privatizirali z modelom prve javne prodaje (IPO),
komentiral dr. France Križanič z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete.

*** Omenjeni gospod že ve,saj je bil vrsto let na vodilnih položajih v Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN):

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//295036/

/13/...prvomajski prazniki bodo aktivni:
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//312021/
http://www.finance.si/210070/Sava_RE_naprodaj_26_aprila http://www.finance.si/show.php?id=210187
http://www.finance.si/210186/Sava_RE_bo_%B9la_za_med I P O - Initial public offering - prva javna prodaja - SLOVENIJA

/13/...že velikokrat je bilo govora o popularnosti tukej že omenjenih prvih javnih prodaj delnic,ki jih poznamo po lanskoletni NKBM,pa tudi iz Hrvaških INE,Veterine,T-HT,Magme,Atlantic Grupe,Optime Telekom ter do sedaj rekordne VISE,pa bo po vsej verjetnosti pri nas to leto zapisano v zgodovino,saj bo postreglo z dosedaj rekordnim številom javnih prodaj delnic v Sloveniji,a vseeno ne škodi še par besed priznanega samostojnega finančnega svetovalca Mateja Tomažina in sicer: Večja velikopoteznost podjetnikov bi lahko precej pripomogla k hitrejšemu razvoju financiranja naložb z izdajo obveznic ali delnic, drži pa, da zaradi majhnosti trga to ni poceni.
* Javna prodaja NKBM je znova načela temo aktualnosti financiranja prek primarnega borznega trga. Seveda ta aktualnost sovpada s pasivnostjo naših podjetnikov, ki so se do zdaj zanašali predvsem na pomoč bank pri reševanju vprašanja ustreznega financiranja. Na žalost lahko z veliko verjetnostjo podobno vedenje slovenskih podjetnikov pričakujemo tudi v prihodnje, čeprav financiranje prek trga kapitala ponuja kar nekaj zanimivih priložnosti.
* Nezrelost in pomanjkanje zamisli
Neizdajanje obveznic ter delnic je odsev določene nezrelosti primarnega trga in tudi izrazitega pomanjkanja velikopoteznih idej podjetnikov. Velikopoteznih zato, ker zna skromne ideje rešiti banka. In mogoče je tukaj potreben miselni preskok, saj je izdajanje vrednostnih papirjev v bistvu zelo podobno zadolževanju pri banki. Posebej če podjetje izda obveznice - poenostavljeno rečeno gre v tem primeru za podobno zvezo, kot je banka-podjetje, samo da banko nadomestijo kupci obveznic, ki pa so lahko tako banke kot tudi drugi vlagatelji s posluhom za poslovne projekte.
* Financiranje z obveznicami
Financiranje z obveznicami ima kar nekaj ključnih prednosti, ki se kažejo predvsem v možnosti zadolževanja v večjem znesku (se pravi, ko banke ne posodijo več) kot tudi z daljšo ročnostjo. Pri tem podjetje določi, kako se bodo poplačevale obveznosti, kar pomeni popolno prilagodljivost načrtovanemu denarnemu toku. Prednost je tudi izogibanje omejujočih klavzul, ki jih banke pri dajanju posojil pogosto postavljajo. Seveda pa je res, da vlagatelji, če ni omejujočih klavzul, zahtevajo višje obrestne mere, kar pomeni, da se večje tveganje z njihovega stališča mora "poplačati".
* Financiranje z obveznicami pomeni tudi manjšo dolžniško odvisnost od bank oziroma večjo razpršenost posojilodajalcev. Če se podjetnik odloči za uvrstitev obveznic na organizirani trg, pa to prinaša komponento likvidnosti tako vlagateljem kot tudi podjetju, ki ima tako možnost odkupovanja obveznic.
* Stroški izdaje so precejšnji
Tako kot prednosti obstajajo tudi slabosti. Pri nas je najbolj opazna ta, da primarni trg ni dovolj razvit, kar med drugim pomeni, da stroški izdaje obveznic niso zanemarljivi. Zato ni čudno, da banke priporočajo zadolževanje v večjem obsegu. Na primer naša največja banka priporoča financiranje z izdajo obveznic predvsem kakovostnim podjetjem oziroma podjetjem, ki imajo možnost dodatnega zavarovanja. Glede ročnosti in velikosti izdaje pa priporočajo izdajo obveznic daljše ročnosti (najmanj pet let) in v relativno večjem znesku (najmanj 10 milijonov evrov). Iz tega je mogoče sklepati, da pri nas še niso zrele razmere za manjše ideje oziroma da je čas, da podjetja začnejo uresničevati tudi svoje večje ideje.
* Javna prodaja delnic je magnet
Seveda pa izdajanje obveznic ne prinese enake slave kot javna prodaja delnic. Ta lahko deluje kot magnet, ki podjetju ne da samo potrebnega kapitala, ampak tudi tisto pozornost, ki si je ni nikoli izborilo. Velika javna prodaja samodejno pomeni pogostejše pojavljanje v medijih, kar je seveda dvorezni meč. Če gre kaj narobe, si takoj izpostavljen.
* Podjetje je zdaj javno.
To pa lahko vodje izkoristijo tudi v svoj prid. V javnosti prikažejo podjetja, ki jih vodijo, še lepša, kot dejansko so, in tako pokušajo "napihniti" svojo vrednost. To višjo vrednost nato pokažejo bankam (zastavljanje delnic), ki lahko prek lombardnih posojil odobrijo večji znesek financiranja, kot bi ga sicer.
* Izkoriščanje visoke vrednosti podjetja
Seveda je to samo en vidik izkoriščanja visoke vrednosti podjetja. Drug vidik je na primer uspešno komuniciranje z interesnimi skupinami. Vlagatelje kratko- in dolgoročno skrbi samo eno - to, da njihova naložba prinaša donos. Bodisi v pozitivni tečajni razliki bodisi v vse višjih dividendah. Če podjetje to merilo izpolnjuje, se upravi ni treba bati izstopajočih nasprotovanj na skupščini. Toda v današnjem svetu, ko za pozornost vlagateljev tekmuje na tisoče in tisoče vrednostnih papirjev, je to vse teže. Posebej zdaj, ko posojilna kriza postavlja stvari na glavo.
* Javne prodaje so lahko tudi neuspešne
Zato bo v Sloveniji prav zanimivo opazovati dogajanje, povezano z javnimi prodajami, saj so politiki zaslepljeni od primera NKBM. Javne prodaje delnic so lahko tudi neuspešne. Bodisi zaradi nezbranega kapitala bodisi zaradi razočaranja vlagateljev, ki sledi soočanju z nižjo borzno ceno delnic, kot so jo plačali v javni prodaji. Tako lahko na tem mestu izpostavimo preprosto logiko javnih prodaj, ki nam govori, da se najuspešneje prodaja takrat, ko si vsi želijo delnic, ne pa takrat, ko borzni indeksi po svetu padajo po več odstotkov, pesimizem pa je mogoče čutiti tudi na ulicah.
http://www.finance.si/208148/Zbiranje_kapitala_prek_borze_zahteva_miselni_preskok_v_glavah

/13/...prvič v zgodovini bo na prodaj pozavarovalnica v Sloveniji in to 25% kot IPO za fizične osebe POZAVAROVALNICE SAVA ter 50% za instituionalne vlagatelje in sicer:

Ta teden bo Pozavarovalnica Sava (Sava Re) na agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) po naših informacijah poslala prospekt za prvo javno ponudbo (IPO), ki bo predvidoma maja.
* ATVP ga mora potrditi ali zahtevati dopolnitve v štirih tednih, torej do konca aprila, ko bo znana tudi cena delnic. V Savi Re informacij ne komentirajo.
* Brez Američanov? Če vplačila delnic ne bo do 14. maja, ko poteče 135-dnevni rok od zadnjih revidiranih podatkov, se menda Sava Re lahko poslovi od ameriških institucionalnih vlagateljev, ki morajo ta rok strogo upoštevati. Preostali vlagatelji bodo pri IPO lahko sodelovali.
* Vendar le, če se bodo zavezali tudi k dokapitalizaciji, prek katere bi Sava Re tudi za naložbe na Balkanu dobila okoli 80 milijonov evrov. To pomeni, da bo dokapitalizacija zavarovalnici povečala kapital za okoli 60 odstotkov. Sod, ki ima zdaj 99 odstotkov Save Re, po naših informacijah v dokapitalizaciji ne bo sodeloval, bo pa po njej obdržal vsaj 25 odstotkov plus eno delnico.
* Delnice bodo ponujene posameznikom, ti bodo menda imeli 25 odstotkov novega kapitala, in institucionalnim vlagateljem, ki bodo imeli v lasti preostalih 50 odstotkov.

***Zakaj se nakup splača ...

"Dobra podjetja gredo za med in Sava Re to je," je prepričan Matej Tomažin iz Alfa Investa. Dodaja pa, da finančna javnost Savo Re, čeprav je pozavarovalnica, ki se širi na Balkanu in ima v svoji skupini tudi zavarovalnice, premalo pozna: "Poskrbeti morajo za predstavitve." Dodaja, da je nestabilnost na kapitalskih trgih lahko prav prednost za zanimanje vlagateljev za Savo Re, saj ne vidijo alternativnih možnosti, kam vlagati denar.

*... a je vse odvisno od cene "Negotovost na svetovnih trgih finančnega sektorja ni prizanesla niti pozavarovalnicam. Največji dve - Munich Re in Swiss Re - kotirata okoli knjigovodske vrednosti, kar je kakšnih 20 odstotkov nižje od povprečja v preteklosti," opozarja Gorazd Belavič iz Abančne DZU. Dodaja, da bo zato določitev cene, s katero bi pritegnili zanimanje vlagateljev, težka naloga. "Po drugi strani pa velja upoštevati primanjkovanje delnic finančnih družb na ljubljanski borzi." * Aleš Lokar iz KD Skladov pa pravi, da bodo vlagatelji zaradi nestabilnih kapitalskih trgov najverjetneje zahtevali večji diskont cene.
http://www.finance.si/208951/Ali_se_nakup_Save_Re_spla%E8a

*** V Sava Re d.d. so v letu 2003 ugotovili 99,8665% delež nenominiranega družbenega kapitala:
Osnovni kapital 32.809.710,39 EUR
Izdanih 7.862.519 kosovnih delnic
Delničarjev 21
Prihodki v letu 2007 - 188,6 mio EUR
Čisti dobiček 2007 - 20,2 mioEUR
Knjigovodska vrednost delnice - 21,44 EUR
Čisti dobiček na delnico - 2,57 EUR

OBSTOJEČI DELNIČARJI
1.AdriaticSlovenica d.d. - 420 delnic
2.Agraria poslovne storitve Brežice d.o.o. - v likvidaciji - 210 delnic 3.Avtotehna d.d. - 525 delnic
4.Banka Celje d.d. - 210 delnic
5.Bosna reosiguranje d.d. Sarajevo - 420 delnic
6.Croatia Lloyd d.d. za reosiguranje - 420 delnic
7.Istrabenz d.d. - 420 delnic
8.Krka d.d. - 420 delnic
9.Mlinotest d.d. - 420 delnic
10.Nafta Lendava d.o.o. - 630 delnic
11.Nova Ljubljanska Banka d.d. - 840 delnic
12.Nova KBM d.d. - 210 delnic
13.Primorje d.d. - 945 delnic
14.Sava d.d. - 420 delnic
15.Pozavarovalnica Sava d.d. - 210 delnic
16.SKB Banka d.d. - 210 delnic
17.Slovenska odškodninska družba d.d. - 7.872.019 delnic
18.Šolski center Rogaška Slatina - 840 delnic
19.Vipava 1894 d.d. - 420 delnic
20.Zavarovalnica Maribor d.d. - 525 delnic
21.Zavarovalnica Triglav d.d. - 1.785 delnic

***Kapitalske povezave v njenem okviru:
1. Pozavarovalnica Sava, d.d., Ljubljana - nadrejena zavarovalnica
2. Zavarovalnica Maribor, d.d., Maribor - 45,64%
3. Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto - 99,59%
4. Moja naložba, d.d., Maribor - 20%
5. Sava osiguranje, Beograd - 66,67%
6. Montenegro osiguranje - Črna Gora - 99,92%
7. Dukagjini kompania e sigurimeve, Priština - 51%
8. Tabak osiguruvanje, Skopje - 66,6%

***Druge naložbe Pozavarovalnice Sava, d.d. v zavarovalništvo Pozavarovalnica Sava, d.d. je bila poleg Zavarovalnice Tilia, d.d., Moje naložbe, d.d. in Zavarovalnice Maribor, d.d. udeležena tudi v kapitalu drugih družb s področja zavarovalništva. naziv subjekta delež v kapitalu (v %)
* SLOVENIJA ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., Ljubljana 1,15% SLOVENSKA IZVOZNA DRUŽBA, d.d. 0,10%
* TUJINA CROATIA LLOYD, d.d. za reosiguranje, Zagreb, HRVAŠKA 0,41% BOSNA REOSIGURANJE, d.d., Sarajevo, BOSNA IN HERCEGOVINA 0,49%

/13/...terminski načrt predvideva začetek javne prodaje za 26.04.2008 pa vse do 06.05.2008 pri bankah skupine UNICREDITO in NKBM:

Javna prodaja delnic Pozavarovalnice Sava (Sava RE) se začne v soboto, 26. aprila, smo izvedeli. Delnice boste lahko vpisali v vseh bankah Unicredit in NKBM, smo še izvedeli.
* Ponudba malim vlagateljem bo predvidoma potekala od 26. aprila do 6. maja 2008. Razpon cene bo predvidoma objavljen pred začetkom ponudbe malim vlagateljem in pred začetkom zbiranja naročil v okviru institucionalne ponudbe.
* Zbiranje naročil institucionalnih vlagateljev se bo začelo predvidoma 26. aprila 2008 in končalo predvidoma 8. maja 2008. Ponudba obstoječim delničarjem se bo pričela predvidoma 26. aprila 2008 in končala predvidoma 9. maja, obstoječi delničarji pa bodo imeli pravico za nakup ponujenih delnic po ponudbeni ceni še nadaljnjih 14 dni po objavi ponudbene cene. V povezavi s ponudbo je namera Družbe delnice uvrstiti na Ljubljansko borzo.
* Na prodaj bodo približno tri četrtine delnic Save RE, sedanji več kot 99-odstotni lastnik Sod pa namerava po javni prodaji in sočasni dokapitalizaciji obdržati 25 odstotkov plus eno delnico. Kot je znano, morajo biti delnice Save Re vplačane do 14. maja, ko poteče 135-dnevni rok od zadnjih revidiranih podatkov.
* Če vplačila delnic ne bo do 14. maja, se menda Sava Re lahko poslovi od ameriških institucionalnih vlagateljev, ki morajo ta rok strogo upoštevati. Preostali vlagatelji bodo pri IPO lahko sodelovali.
* ATVP mora prospekt potrditi do konca aprila Agencija za trg vrednostnih papirjev mora prospekt potrditi ali zahtevati dopolnitve v štirih tednih, torej do konca aprila, ko bo znana tudi cena delnic.
* ATVP po naših informacijah prospekta še ni potrdila. Razkrili smo že, da bodo delnice ponujene posameznikom, ti bodo menda imeli 25 odstotkov novega kapitala, in institucionalnim vlagateljem, ki bodo imeli v lasti preostalih 50 odstotkov. Z dokapitalizacijo pa se bo kapital Save Re povečal za okoli 60 odstotkov.
* Družba namerava prihodke iz naslova Ponudbe uporabiti za financiranje rasti in bodočih prevzemov na trgih, kjer deluje ter za namene splošnega poslovanja. V prihodnje bodo objavljene nadaljnje podrobnosti v zvezi s Ponudbo, vključno z natančno časovnico in razponom cene. Globalni koordinator in vodilni organizator je družba UniCredit CAIB UK Ltd.
http://www.finance.si/210070/Sava_RE_naprodaj_26_aprila
* Pozavarovalnica Sava, ki jo vodi Dušan Čeč, je včeraj napovedala začetek dokapitalizacije s sočasno javno prodajo dela delnic v lasti Slovenske odškodninske družbe (Sod). V prvi fazi bodo dokapitalizacijske delnice lahko vplačali le obstoječi lastniki, glede na to, da ima Sod v lasti skoraj stoodstotni delež, pa bo večina delnic namenjena malim in institucionalnim vlagateljem.
* Delnice Pozavarovalnice Sava bodo mali vlagatelji lahko vplačali med 26. aprilom in 6. majem, institucionalni vlagatelji pa bodo imeli na voljo še dodatna dva dneva. Po končani javni prodaji se bo z delnicami družbe trgovalo na Ljubljanski borzi, ki bo tako dobila še drugega predstavnika iz finančnega sektorja. Koliko delnic bo naprodaj in po kakšni ceni, za zdaj ni znano, so pa iz Soda sporočili, da bodo v lastništvu obdržali najmanj 25 odstotkov in eno delnico. Direktor Soda Marko Pogačnik na naša vprašanja včeraj ni hotel odgovarjati, češ da bo vse znano v predvidenem roku. Že pred časom so v Sodu napovedali, da bo Pozavarovalnica Sava z dokapitalizacijo zbrala za 80 milijonov evrov svežih sredstev, sredstva pa bodo v družbi namenili financiranju rasti in bodočih prevzemov na trgih, kjer deluje, ter za namene splošnega poslovanja.
* Kolikšen delež bodo lahko vplačali mali vlagatelji in kolikšen delež bo namenjen institucionalnim vlagateljem, uradno ni znano, po neuradnih informacijah pa naj bi imeli po končani javni prodaji institucionalni lastniki v lasti polovico družbe, mali delničarji in Sod pa četrtino. Prav tako ni znano, za koliko evrov delnic bodo vlagatelji lahko največ vplačali. Podrobnosti bodo sicer znane šele takrat, ko bo objavljen tudi prospekt za prodajo delnic, ki ga trenutno pregledujejo na Agenciji za trg vrednostnih papirjev. Za globalnega koordinatorja in vodilnega organizatorja postopkov je bila izbrana družba UniCredit CAIB iz Velike Britanije.
* Uspešna širitev Pozavarovalnice Sava Visoka rast poslovanja Uspešna širitev Pozavarovalnice Sava Pozavarovalnica Sava je bila v zadnjih letih ena izmed najuspešnejših slovenskih družb pri širitvi na tuje trge. Konec minulega leta je Pozavarovalnica Sava prevzela črnogorsko zavarovalnico Montenegro osiguranje, za katero v družbi pričakujejo, da bo uspela osvojiti četrtino črnogorskega tržišča. Pozavarovalnica Sava ima v lasti še srbsko zavarovalnico Sava Osiguravanje (nekdanja Polis Osiguravanje), večinski delež kosovske zavarovalnice Dukagjini, Zavarovalnico Tilia, 46-odstotni delež Zavarovalnice Maribor in desetino pokojninske družbe Moja Naložba.
* Visoka rast poslovanja Pozavarovalnica Sava je lani ustvarila 27,2 milijona evrov dobička pred davki, kar je 71,8 odstotka več kot leta 2006. Čisti dobiček je bil pri 20,2 milijona evrov za 56 odstotkov višji kot leto pred tem, medtem ko je vsa skupina lani pobrala za 188,6 milijona evrov bruto premij oziroma za dobro tretjino več kot leta 2006. Višina kapitala se je lani zvišala za dobrih 30 milijonov evrov, na 168,6 milijona evrov, medtem ko so se skupna sredstva povečala za skoraj 100 milijonov evrov, na 479 milijonov evrov. Čisti dobiček na delnico pozavarovalnice Sava je lani znašal slabih 2,6 evra, knjigovodska vrednost delnice pa se je povzpela na 21,4 evra.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//312021/

/13/...skoraj že uporabniški priročnik, kako do delnic Pozavarovalnice Sava: Kako do delnic Save RE prek javne prodaje? Postopek bo podoben lanski prodaji NKBM - delnice boste vplačali vnaprej, potem bosta Sod in Sava RE določila, koliko vam jih pripada.
* Opozorimo naj, da zadeve niso dokončne in se lahko do 26. aprila, ko se bo predvidoma začel vpis delnic, spremenijo. Tudi agencija za trg vrednostnih papirjev še ni potrdila prospekta za prodajo.
* Delnice bodo lahko vpisale vse slovenske fizične osebe in domači ter tuji institucionalni vlagatelji ter zdajšnji delničarji. Sod novih, dokapitalizacijskih delnic ne bo vpisal. Prav nasprotno - večino svojega več kot 99-odstotnega deleža namerava prodati, tako da bo obdržal 25 odstotkov plus eno delnico. Približno toliko naj bi imele fizične osebe, preostanek pa pravne osebe.
* Delnice boste predvidoma lahko vpisali v poslovalnicah NKBM in Unicredit banke. V nekaterih poslovalnicah menda tudi ob sobotah. To velja za fizične osebe, medtem ko se bodo pravne osebe za vpis dogovarjale posebej z bančniki. Ponudba malim vlagateljem bo predvidoma potekala od 26. aprila do 6. maja. Delnice boste morali vplačati dva dni po vpisu. Zgornja meja vpisa za ljudi bo omejena na nekaj deset tisoč evrov. Zbiranje naročil institucionalnih vlagateljev bo predvidoma od 26. aprila do 8. maja. Ponudba zdajšnjim delničarjem pa bo trajala predvidoma do 9. maja. Ti bodo imeli pravico za nakup ponujenih delnic po ponudbeni ceni še nadaljnjih 14 dni po objavi te cene.
* Pred vpisom delnic bo Sava RE objavila razpon cene za posamezno delnico. Predvidoma do 12. maja bosta banki NKBM in Unicredit obdelali vse ponudbe fizičnih in pravnih oseb in na podlagi ponudb institucionalnih vlagateljev bosta pozavarovalnica in Sod določila natančno ceno za delnico.
* Sava RE in Sod bosta določila, koliko delnic vam pripada po končni ceni. Če ste plačali preveč, vam bodo denar vrnili do sredine maja.
* Če boste želeli sodelovati pri nakupu delnic Save RE, boste morali sodelovati tudi pri dokapitalizaciji v enakem razmerju. Torej, če se boste odločili kupiti pol odstotka delnic Save RE, boste morali kupiti tudi pol odstotka novoizdanih delnic.
http://www.finance.si/show.php?id=210187
http://www.finance.si/210186/Sava_RE_bo_%B9la_za_med

/13/...začele so krožiti tudi razne bonitetne ocene za Pozavarovalnico Sava d.d.:

* Unicredit: Pozavarovalnica Sava vredna od 185 do 235 milijonov evrov Kljub temu, da se bo prva javna prodaja delnic (IPO) Pozavarovalnice Sava s sočasno dokapitalizacijo začela že 26. aprila, še vedno niso znani pogoji, pod katerimi bodo vlagatelji lahko sodelovali pri javni prodaji, kakor tudi ne število delnic, ki bodo namenjene vlagateljem
* IPO Pozavarovalnice Sava med prvomajskimi prazniki Slovenska odškodninska družba pod vodstvom Marka Pogačnika bo v Pozavarovalnici Sava obdržala najmanj 25 odstotkov plus eno delnico. Po neuradnih podatkih bodo imeli institucionalni vlagatelji po končani prvi javni prodaji delnic polovični delež Pozavarovalnice Sava, preostali delež pa naj bi bil namenjen malim vlagateljem.
* Za zdaj je po neuradnih podatkih znano le, da naj bi imeli institucionalni vlagatelji po končanem IPO polovični delež, najmanj 25 odstotkov plus eno delnico bo obdržala Slovenska odškodninska družba, ki jo vodi Marko Pogačnik, preostali delež pa naj bi bil namenjen malim vlagateljem.
* Zanimanje za delnice Pozavarovalnice Sava bo nedvomno narekovala prav cena, vendar za zdaj uradnih podatkov o njej še ni. Bo pa, kot kaže, osnova za določitev cene analiza Unicredit - Unicredit CAIB je bil izbran za globalnega koordinatorja in vodilnega organizatorja postopkov - ki smo jo uspeli pridobiti. V svoji analizi Unicredit cene delnice sicer ne določa, so pa po Gordonovem modelu rasti celotno družbo ovrednotili od 185 do 235 milijonov evrov. Glede na trenutno število delnic vrednotenje implicira na ceno delnice med 23 in 30 evri, vendar pa bo cena odvisna tudi od števila dokapitalizacijskih delnic, ki je za zdaj še skrivnost.
* Primerjava s konkurenti sicer nakazuje, da je Pozavarovalnica Sava pri tej ceni nadpovprečno ovrednotena, vendar v Unicreditu opozarjajo, da je višje vrednotenje posledica večjega potenciala za rast, saj nobena pozavarovalnica v tej regiji ne ustvari tako velikega deleža prihodkov kot Pozavarovalnica Sava. Če je tujina še leta 1992 prispevala le dva odstotka premij iz pozavarovanja, se je lani ta delež povzpel na več kot tretjino.
* Vendar pa pri vrednotenju, kot opozarjajo v Unicreditu, niso upoštevali 46-odstotnega deleža Pozavarovalnice Sava v Zavarovalnici Maribor. Upoštevajoč lanskoletni čisti dobiček Zavarovalnice Maribor bi bil njen delež vreden okoli 24 milijonov evrov, glede na bruto pobrane premije pa med 68 in 150 milijoni evrov.
* Kot ocenjujejo v Unicreditu, bo Pozavarovalnica Sava v prihodnjih letih beležila nadpovprečno rast poslovanja, vendar hkrati navajajo še eno izmed ključnih pomanjkljivosti družbe, in sicer nizko dobičkonosnost pozavarovanja in kapitala. "Če sredstev iz dokapitalizacije ne bodo mogli investirati v naslednjih dveh do treh letih, bo to zavrlo dobičkonosnost kapitala za daljše obdobje," opozarjajo v Unicreditu. Za letošnje leto sicer pričakujejo, da bo dobičkonosnost kapitala le okoli osemodstotna, kar bo predvsem posledica okoli 50 milijonov evrov vredne dokapitalizacije. Prav izboljšanje dobičkonosnosti pri pozavarovanju je tudi eden od ciljev Pozavarovalnice Sava, v Unicreditu pa menijo, da bi za doseganje tega cilja pozavarovanje moralo postati bolj disciplinirano in osredotočeno. Za diverzifikacijo tveganja bo morala Pozavarovalnica Sava zmanjšati tudi izpostavljenost do Zavarovalnice Maribor, kar bi lahko posredno dosegla prek rasti tujih zavarovalnic in z nadaljnjimi prevzemi.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/313943
http://www.sava-re.si/f/docs/zadnje_novice/Sava_Re-SOD_Sporocilo_za_javnost_11-4-08.doc
http://www.finance.si/211112/Dobro_obve%B9%E8eni_Vlagatelji_se_bodo_zaradi_IPO_umikali_z_borze

/13/...tam kjer se kregata dva,se ve kdo dobiček ima:

Zaradi velikih razhajanj med Slovensko odškodninsko družbo (Sod) kot lastnikom in Pozavarovalnico Sava na eni strani ter Unicredita CAIB kot svetovalcem pri prvi javni prodaji delnic Pozavarovalnice Sava na drugi strani se utegne zgoditi, da bo privatizacija naše največje pozavarovalnice ustavljena.
* Upravni odbor Soda na čelu z Milanom Podpečanom namreč včeraj ni potrdil prospekta za javno prodajo delnic (IPO) Pozavarovalnice Sava, ki bi se morala začeti v soboto. Upravni odbor je razpravo prekinil. Če bodo predstavniki Soda in Unicredita uspeli uskladiti velike razlike v pogledih, bi se sicer lahko upravni odbor znova sestal prek koncem tega tedna, vendar je za to vedno manj možnosti.
* V ponedeljek je Dnevnik ekskluzivno objavil cenitev Unicredita CAIB, ki je bil izbran za globalnega koordinatorja in vodilnega organizatorja postopkov pri privatizaciji Pozavarovalnice Sava. V svoji analizi Unicredit cene delnice sicer ni določil, so pa po Gordonovem modelu rasti celotno pozavarovalnico ovrednotili na 185 do 235 milijonov evrov. Glede na trenutno število delnic je vrednotenje nakazovalo na ceno delnice med 23 in 30 evrov. Ko sta vodstvi Soda na čelu z Markom Pogačnikom in Pozavarovalnice Sava, ki jo vodi Dušan Čeč, dobili v roke vrednotenje (menda celo kasneje kot nekateri slovenski vlagatelji), je završalo, saj se jima je zdelo tako nizko vrednotenje Save nesprejemljivo. Prvič, ker je bil po njihovi oceni uporabljen napačni model vrednotenja, in drugič, ker so kot nesprejemljivo ocenili primerjavo s konkurenti, ki je nakazovala, da je Pozavarovalnica Sava pri omenjenih cenah nadpovprečno ovrednotena. Sodu je izbilo dno dejstvo, da Unicredit pri vrednotenju ni upošteval 46-odstotnega deleža Pozavarovalnice Save v Zavarovalnici Maribor. Ta delež v Unicreditu vrednotijo med 68 in 150 milijoni evrov. Že samo, če bi upoštevali tudi delež v Zavarovalnici Maribor, bi to ob trenutnem številu delnic Pozavarovalnice Sava impliciralo ceno delnice med 32 in 49 evri.
* Poleg cene se niso uspeli poenotiti niti pri kriterijih, kateri institucionalni lastniki bi lahko sodelovali pri javni prodaji delnic pozavarovalnice. Sod namreč ne želi ponoviti napake, ki se je zgodila pri IPO Nove Kreditne banke Maribor, pri kateri so pomemben delež dobili skladi iz eksotičnih držav in offshore območij, ki so delnice kmalu po zaključku privatizacije prodali z velikim dobičkom. Zato se ni strinjal s predlogom, da bi lahko delnice na primer kupovali tuje investicijske banke in skladi tveganega kapitala, pri katerih ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali delnice kupujejo zase ali za tretjega kupca. Do spora je prišlo tudi pri zahtevi Unicredita, da bi imel diskrecijsko pravico pri izbiri kupcev delnic, trdijo naši viri. * Omenimo še, da so se med pripravami na privatizacijo Pozavarovalnice Sava začeli pojavljati indici, da naj bi bil Unicredit v preveč pristnih stikih s posameznimi investitorji, tudi finančnimi vlagatelji, ki obvladujejo slovenski trg kapitala in so videli možnost za hiter zaslužek. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/314960

/13/...prisotna je velika soodvisnost Pozavarovalnice Sava d.d. in njene konkurence:

Največja stranka je Zavarovalnica Maribor
Poslovanje Pozavarovalnice Save je v veliki meri odvisno od Zavarovalnice Maribor in Tilie. Prva je namreč k nekonsolidiranim prihodkom iz pozavarovanja lani prispevala okoli 48 odstotkov, druga pa 17 odstotkov. Pozavarovalnica Sava ima sicer okoli 150 domačih in tujih strank, največje štiri mednarodne stranke, skandinavski Sirius, španski Mapfre, hrvaški Helios in avstrijski Generali, pa so k nekonsolidiranim prihodkom iz pozavarovanja prispevale okoli 10 odstotkov, ugotavljajo v Unicreditu.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/316959

/13/...končno so se dogovorili za izpeljavo prvega IPOja pozavarovalnice in sicer od 13.do 22.maja 2008 po ceni med 28EUR in 38 EUR,posamezni vlagatelj lahko vplača maksimalno 30000 EUR:
* Prvi mož Soda Marko Pogačnik (desno) in predsednik uprave pozavarovalnice Sava Re Dušan Čeč sta predstavila postopek prve javne prodaje delnic. Čeč namerava vplačati za 30 tisoč evrov delnic
* Za male vlagatelje se začne prodaja Save Re v torek, 13. maja, in bo trajala do četrtka 22. maja. Delnice bodo lahko kupovali po ceni med 28 in 38 evrov, posameznik pa bo lahko vplačal za največ 30 tisoč evrov. Javnosti, vključno z institucionalnimi vlagatelji, bo na voljo sedem milijonov delnic oziroma 75 odstotkov pozavarovalnice.
* Predsednik uprave Save Re Dušan Čeč namerava vplačati za 30 tisoč evrov delnic.
* Prodajna cena znana 26. maja Obstoječi delničarji pozavarovalnice, razen Soda bodo delnice lahko vpisovali do 26. maja, ko bo znana prodajna cena. Ta se bo oblikovala na podlagi ponudb institucionalnih vlagateljev, katerih zbiranje se v banki Unicredit začne 13. maja in bo trajalo do 23. maja.
* Če bodo mali delničarji plačali več, kolikor bodo na koncu dobili delnic, bodo denar dobili nazaj do 2. junija. Tudi obstoječi delničarji, ki bodo vplačevali delnice Save Re po 38 evrov, bodo ob morebitni nižji ceni delnice denar dobili nazaj do 2. junija.
* Na borzo predvidoma 3. junija Vsi delničarji, ki bodo sodelovali pri prvi javni prodaji bodo morali kupiti sorazmerni delež dokapitalizacijskih delnic, ki jih bo na voljo milijon in pol. Sava Re bo predvidoma uvrščena na borzo 3. junija.
http://www.finance.si/212523/Sava_Re_naprodaj
http://www.finance.si/212449/Danes_pade_odlo%E8itev_o_prodaji_Save_Re

/13/...sočasno bo potekala tudi zavezujoča dokapitalizacija in podobna je tudi zgodba prvega IPOja v Sloveniji z banko NKBM d.d. in njenimi takrat zagotovljenimi delnicami,saj so znani že prve predpostavke:
** manj kot 30.000 vlagateljev - 50 zagotovljenih delnic,
** od30 in 40 tisoč vlagateljev - 40 zagotovljenih delnic,
** od 40 in 50 tisoč vlagateljev - 30 zagotovljenih delnic,
** od 50 in 75 tisoč vlagateljev - 20 zagotovljenih delnic,
** od 75 in 100 tisoč vlagateljev - 15 zagotovljenih delnic,
** več kot 100 in manj kot 150 tisoč vlagateljev - 10 zagotovljenih delnic,
** več kot 150.000 vlagateljev - / zagotovljenih delnic

Uradno: Za delnico Pozavarovalnice Sava med 28 in 38 evri
Za delnico Pozavarovalnice Sava bo treba v prvi javni prodaji, ki bo potekala sočasno z dokapitalizacijo, odšteti od 28 do 38 evrov, je na včerajšnji novinarski konferenci dejal direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod) Marko Pogačnik. Vpis delnic naše največje pozavarovalnice se bo začel v torek in končal 22. maja. Institucionalni vlagatelji bodo delnice lahko začeli vpisovati že v ponedeljek, med delničarje pa se bodo lahko »prijavljali« do vključno 23. maja.
* Predsednik uprave Pozavarovalnice Sava Dušan Čeč je na včerajšnji predstavitvi prve javne prodaje (IPO) delnic Pozavarovalnice Sava povedal, da bo uprava pri IPO sodelovala, sam pa bo vplačal za 30.000 evrov delnic. Direktor Slovenske odškodninske družbe Marko Pogačnik (levo) pa zato, ker razpolaga z notranjimi informacijami, pri IPO ne bo smel sodelovati.
* Za delnico Pozavarovalnice Sava bo potrebno odšteti med 28 in 38 evri, kar glede na lanskoletno poslovanje (brez upoštevanja dokapitalizacijskih delnic) predstavlja med 1,3 in 1,8 kratnikom knjigovodske vrednosti oziroma med 1,2 in 1,6 kratnikom bruto pobranih premij. Prva javna prodaja (IPO) Pozavarovalnice Sava, katere predsednik uprave je Dušan Čeč, se bo začela v torek, mali vlagatelji pa bodo delnice lahko vpisovali do 22. maja, medtem ko bodo institucionalni vlagatelji z vpisom začeli dan prej in končali dan kasneje.
* Mali vlagatelji bodo lahko vplačali za do največ 30.000 evrov delnic, se pravi, da bo lahko vsak posameznik dobili do največ 1071 delnic naše največje pozavarovalnice. Koliko delnic bodo vlagatelji dejansko prejeli bo odvisno od zanimanja in cene delnice. Kot je včeraj povedala sekretarka uprave Pozavarovalnice Sava Maja Krumberger bo cena delnice predvidoma znana 26. maja, do 29. maja pa bodo vlagatelji obveščeni koliko delnic so dobili. Preplačila bodo vlagateljem nakazali do 2. junija.
* Če bo pri IPO sodelovalo manj kot 30.000 vlagateljev bo vsak dobil najmanj 50 zagotovljenih delnic, če jih bo med 30 in 40 tisoč bo vsak dobil najmanj 40 delnic, če jih bo med 40 in 50 tisoč 30 delnic, če jih bo med 50 in 75 tisoč 20 delnic, med 75 in 100 tisoč 15, če jih bo več kot 100 in manj kot 150 tisoč deset delnic, v primeru, če bo pri IPO sodelovalo več kot 150.000 vlagateljev, o čemer poznavalci dvomijo, pa zagotovljenih delnic ne bo. Preostali delež delnic Pozavarovalnice Sava bodo med vlagatelje razdelili proporcionalno, odvisno od vplačanih sredstev.
* Institucionalne vlagatelje bosta izbrala Slovenska odškodninska družba in Pozavarovalnica Sava, ceno delnice in alokacijo delnic pa bo potrdil upravni odbor Soda, je povedal direktor Soda Marko Pogačnik.
* Skupno bo naprodaj do dobrih sedem milijonov delnic pri čemer bo predvidoma tretjina namenjena malim vlagateljem preostanek pa institucionalnim vlagateljem. Sod bo za svoj delež iztržil med 150 in 205 milijonov evrov, hkrati pa bo Pozavarovalnica Sava zbrala za med 42 in 57 milijona evrov svežih sredstev, ki jih bo uporabila za nadaljnjo širitev poslovanja. Z dokapitalizacijo se bo skupno število delnic povečalo za 1,5 milijona na 9,3 milijona delnic.
* Glede na razpon cene v IPO v Sodu celotno Pozavarovalnico Sava vrednotijo na med 262 in 356 milijoni evrov, medtem ko je Unicredit CA IB v svoji analizi, ki smo jo ekskluzivno objavili v Dnevniku, Pozavarovalnico Sava ovrednotil na le 185 do 235 milijonov evrov. Vendar pa Unicredit pri svojem vrednotenju ni upošteval 46-odstotnega deleža Pozavarovalnice Sava v Zavarovalnici Maribor, ki je vreden med 68 in 150 milijoni evrov. Ob upoštevanju tudi tega deleža bi bila Pozavarovalnica Sava vredna med 253 in 385 milijoni evrov. Glede na število delnic pred dokapitalizacijo bi to impliciralo na ceno delnice med 32 in 49 evri, ob upoštevanju dokapitalizacijskih delnic pa na med 25 in 41 evra za delnico.
* Milan Cvikl še vedno čaka na odgovor Janeza Janše Kljub temu, da je poslanec SD Milan M. Cvikl že v začetku aprila predsedniku vlade Janezu Janši poslal pisno poslansko vprašanje v katerem ga med drugim sprašuje, kako bodo pri IPO Pozavarovalnice Save preprečili, da deležev ne bodo kupovale družbe iz davčnih oaz, za kaj bodo namenili kupnino in zakaj prodajajo eno izmed najboljših državnih naložb do včeraj dopoldne odgovorov od Janše ni prejel. Kot še dodajajo v SD bo poslovniški rok, v katerem je vlada dolžna odgovoriti na poslansko vprašanje, potekel v nedeljo. Cvikl zato sprašuje ali "bo vlada namenoma kršila poslovniške roke zgolj zato, ker so SD in stroka javno opozarjali, da bo prodaja državnega deleža v Savi Re napaka." Kaj potrebujete za nakup delnic lPolnoletni posameznik za nakup delnic potrebuje osebno izkaznico ali potni list, davčno številko in številko transakcijskega računa.
*Zakoniti zastopnik pravne osebe poleg svojih identifikacijskih dokumentov in davčne številke potrebuje še izpisek iz sodnega registra, ki ni starejši od treh mesecev, fotokopijo davčne številke pravne osebe in overjeno pooblastilo pooblaščenca pravne osebe. Kje in kdaj vpisati delnice Naslednji teden bodo lahko vlagatelji delnice Pozavarovalnice Sava vplačali v poslovalnicah Unicredit Banke Slovenije in Nove KBM med 8. in 18. uro, v soboto 17. maja pa med 8. in 12. uro. Do 18. ure bo možno delnice vplačati tudi 19 maja, zadnje tri dni, se pravi med 20. in 22. majem pa bodo poslovne enote Unicredit in Nove KBM poslovale med 8. in 20 uro. Naročilo delnic je možno oddati tudi na vpisnih mestih NKBM v določenih poslovalnicah Pošte Slovenije med vključno 13. majem in 21. majem http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/318483

/13/...z obzirom,da se je danes začel dan D za male vlagatelje,je tudi dobro pregledati še nekaj koristnih podatkov:
* 1. Kaj je pozavarovalnica?
Pozavarovalnica zavaruje posamezne posle ali dejavnosti zavarovalnic. V praksi to pomeni, da se pozavarovalnica in zavarovalnica dogovorita, da bo pozavarovalnica krila del škode, ki jo mora zavarovalnica plačati svojim zavarovancem v primeru nastale škode. V zameno pa zavarovalnica plačuje pozavarovalnici določeno premijo.
* 2. Kaj je Sava Re?
Pozavarovalnica Sava oz. Sava Re je večja od dveh slovenskih pozavarovalnic s približno 57-odstotnim tržnim deležem v Sloveniji. S pozavarovanji je lani ustvarila 63 odstotkov premij. Prestale premije je ustvarila z zavarovalnimi premijami odvisnih družb. V Sloveniji je to Zavarovalnica Tilia s triodstotnim tržnim deležem. V skupino sodijo še srbska Sava Osiguranje, Dukagjini na Kosovu, Sava Tabak v Makedoniji in Montenegro Osiguranje v Črni gori. Skupini je treba prišteti še Zavarovalnico Maribor, kjer je Sava Re 45,8-odstotna lastnica.
* 3. Kako je lani poslovala?
Pozavarovalnica Sava je lani iztržila 188,6 milijona evrov zavarovalnih premij, od tega 118 milijonov evrov pomenijo pozavarovalne premije matične družbe. K navedenim lani zbranim premijam skupine pa ni prištetih 234 milijonov evrov zbranih premij Zavarovalnice Maribor (kot pridružena družba ni uvrščena v skupino Sava Re, zato se v izkaz uspeha pripisuje pripadajoč dobiček). Čisti dobiček skupine je lani dosegel 20,2 milijona evrov. Skupina je predvsem s širitvijo na Balkan lani povečala bilančno vsoto za več kot četrtino na 479 milijonov evrov. Kapital skupine se je lani povečal za 24 odstotkov in konec leta dosegel 168,6 milijona evrov.
* 4. Kakšna je v primerjavi s konkurenco?
Munich Re, največja pozavarovalnica na svetu, je lani ustvarila 15,2-odstotni donos kapitala in 1,8- odstotni donos sredstev. Lani so se iztržene premije nekoliko zmanjšale, približno 57 odstotkov premij pa so iztržili s pozavarovanji. Tudi bilančna vsota in kapital skupine Munich Re sta se lani nekoliko zmanjšala. Delnice Munich Re kotirajo pri sedmih čistih dobičkih na delnico in nekoliko nižje od njihove knjigovodske vrednosti. Donos kapitala Pozavarovalnice Sava je bil lani 12 odstotkov, donos sredstev pa je bil 4,2 odstotka. Konsolidirane zavarovalne premije je Sava Re lani povečala za tretjino. Cena 28 evrov na delnico je enaka 11 lani ustvarjenim čistim dobičkom na delnico in 1,4-kratnik njihove knjigovodske vrednosti. Ž* 5. Kdo so lastniki, kdo prodaja delež in koliko?
Pozavarovalnica Sava ima zdaj 21 lastnikov, Slovenska odškodninska družba (Sod) ima 99,87 odstotka družbe.
* 6. Koliko delnic se prodaja in komu?
Skupno je ponujenih 7.011.388 delnic, od tega je 1,5 milijona na novo izdanih delnic, 5.511.388 delnic pa prodaja Sod. V javni prodaji bo tako 58,9 odstotka družbe, če upoštevamo tudi na novo izdane delnice.
* 7. Kdo lahko kupi delnice in koliko?
V javni ponudbi lahko sodelujejo mali vlagatelji, to so vse pravne in fizične osebe (tudi tujci), razen oseb, ki veljajo za dobro poučene vlagatelje. Obstoječi delničarji imajo prednostno pravico do nakupa novoizdanih delnic v proporcionalnem znesku glede na lastništvo. Dobro poučeni vlagatelji, za katere pa se bo javna prodaja izvajala posebej. Cena delnic bo določena pozneje v razponu med 28 in 38 evri in bo za vse kupce enaka. Vsak vlagatelj pa lahko vplača največ 30 tisoč evrov. Količina delnic, namenjenih malim vlagateljem in končna razdelitev bo narejena pozneje glede na število vpisnikov in vplačane zneske.
* 8. Za koga so primerne delnice, kakšna so tveganja?
Vsak kupec delnic Save Re se mora zavedati, da nakup delnic v javni prodaji ali pozneje na borzi pomeni enako tveganje kot pri vseh drugih delnicah. Nihče vam ne jamči, da boste z delnicami ustvarili dobiček, in tudi nihče vam ne zagotavlja, da bo dvig cen po uvrstitvi na borzo podoben kot pri javni prodaji in kotaciji NKBM. Vse napovedi cen so izključno špekulacije, ki so večinoma narejene na podlagi primerjave s sorodnimi družbami. Če bo cena na borzi podobna kot v javni prodaji, bo Sava Re po velikosti na repu deseterice največjih družb borzne kotacije med Istrabenzom in Intereuropo.
* 9. Kdaj, kje in kako lahko kupim delnice Save Re?
Če želite v javni prodaji kupiti delnice Save Re, morate s seboj imeti osebno izkaznico ali potni list, davčno številko in številko bančnega računa. Pravne osebe pa morajo imeti največ tri mesece staro fotokopijo izpisa iz sodnega registra, fotokopijo davčne številke pravne osebe, osebni dokument zastopnika ali pooblaščenca, davčno številko zastopnika ali pooblaščenca in pooblastilo za pooblaščenca, overjeno na upravni enoti oziroma pri notarju. Najpozneje do 22. maja 2008 morate obiskati eno izmed izbranih poslovalnic NKBM, Pošte Slovenije ali Unicredit banke. Tam boste izpolnili naročilo za nakup delnic in prejeli številko računa, na katerega najpozneje v dveh delovnih dneh po oddaji naročila nakažete kupnino, vendar pa najpozneje do 22. maja.
* 10. Kdaj bo delnice mogoče prodati na borzi?
Če ne bo posebnih zapletov, pozavarovalnica predvideva, da bo prvi dan trgovanja z delnicami Save Re 3. junij 2008. Pozavarovalnica je tudi poskrbela za vzdrževalca likvidnosti v prvih dneh kotacije, ko je pričakovati večje nihanje v ceni in ponudbi delnic.
http://www.finance.si/212749/Vse_kar_morate_vedeti_o_javni_prodaji_Pozavarovalnice_Sava

/13/...ne škodijo tudi opozorila, da Pozavarovalnica Sava d.d. že od leta 2002 ni izplačevala dividend in da so predvidene šele za leto 2010: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/318882

/13/...pa tudi pretiranih vrst za vpis delnic ni:
http://www.finance.si/212838/Kdo_sploh_ho%E8e_Savo_Re

/13/...˝˝SOD zato prodaja, da KAD lahko kupuje˝˝,tako tudi na ta način rešujejo prodajo Pozavarovalnice Sava d.d. in seveda bi težko rekli,da se bodo na ta način rešili državnega premoženja: Kad bo sodeloval v javni ponudbi Save Re. Nadzorniki Kapitalske družbe so na današnji seji nadzornega sveta soglašali s predlogom uprave, da je Sava Re dobra naložba in dali zeleno luč za sodelovanje pri javni ponudbi Uprava Kapitalske družbe je na današnji seji nadzornega sveta predlagala nadzornikom nakup delnic Pozavarovalnice Sava v postopku javne ponudbe delnic, ti pa so se s predlaganim strinjali. Kad bo torej sodeloval v javni ponudbi Save Re. Uprava Kada ocenjuje, da so delnice Pozavarovalnice Sava ob upoštevanju preteklih rezultatov ter načrtov za prihodnost dobra naložba, zato je sodelovanje v javni prodaji delnic smiselno in ekonomsko upravičeno. Kot je znano je Slovenska odškodninska družba (Sod) 99,87-odstotna lastnica Save Re. http://www.finance.si/213278/Kad_bo_sodeloval_v_javni_ponudbi_Save_Re

/13/...velik poznavalec borznih dogajanj in avtor knjige mag.Simon Mastnak:˝˝Kako do visokih donosov in ob tem mirno spati˝˝,analizira dosedanje donose prvi dan kotacije na borzi,pa tudi nekatere padce: IPO delnice naj bi se na borzi podražile Na razvitih kapitalskih trgih delnice iz prve javne prodaje prvi dan trgovanja pridobijo v povprečju okoli 18 odstotkov vrednosti. Pri tem ne gre za slabo vrednotenje, ki so ga opravile investicijske banke, ampak sledenje ciljem prve javne prodaje (IPO), pri kateri najvišja prodajna cena nikoli ni edini cilj podjetja, ki se odloči za IPO.
* Na različnih trgih veljajo različna pravila pri določanju končne cene v javnih ponudbah. Sistem, ki se na prvi pogled zdi logičen - javna avkcija, pri kateri se cena določi prek posebnega algoritma na osnovi ponudbe in povpraševanja - , se v praksi le redko uporablja.
* Glavni razlog je predvsem v manjši fleksibilnosti, ki jo dražba ponuja prodajalcem. Zavedati se moramo namreč, da je o podjetju, ki se prvič pojavi na kapitalskem trgu, razmeroma malo informacij. Kupci delnic (predvsem tisti manj poučeni) imajo tako precej težav pri odločanju o nakupni ceni.
* Tako se lahko zgodi, da se povpraševanje po delnicah oblikuje na nižjih ravneh, kot bi se, če bi bila informacijska podlaga boljša. Ker pri dražbi podjetje nima nobenega vpliva na ceno kot tudi ne na alokacijo delnic (dobijo jih vlagatelji, ki ponudijo najvišjo ceno), se dražba v praksi redko uporablja. Podjetje ima namreč zelo slab vpliv na izpolnitev lastnih ciljev javne prodaje delnic.
* Zato pa je precej bolj priljubljena tako imenovana prodaja "bookbuilding", pri kateri ima ponudnik delnic znotraj objavljenega razpona in povpraševanja tako imenovano diskrecijsko pravico določanja cene in kupcev, ki bodo delnice prejeli.
* Pri tem ima vsaj dva cilja: ceno postaviti tako, da bo delnica po uvrstitvi na borzo pridobila vrednost, pri alokaciji pa najti kompromis med kratkoročnimi - špekulativnimi lastniki, ki na borzi zagotavljajo likvidnost delnic, in dolgoročnimi lastniki, ki zagotavljajo dolgoročno stabilno lastniško sestavo ter podpirajo razvoj podjetja.
*** Od razpona do cene Razpon cene se v javni prodaji določi na podlagi vrednotenj delnic, ki jih pripravi investicijska banka, in pričakovanega povpraševanja vlagateljev. Pri vrednotenju investicijska banka uporablja predvsem primerjalno analizo (vrednost delnic primerja s cenami delnic primerljivih podjetij, ki že kotirajo na borzi), medtem ko se povpraševanje kupcev oceni z neposrednimi pogovori.
* Na različnih trgih so se razvile različne prakse oblikovanja končne cene. V ZDA tako ni nenavadno, da končna cena odstopa od prvotno objavljenega cenovnega razpona; na drugi strani je v kontinentalni Evropi končna cena skoraj vedno znotraj objavljenega razpona cene.
* Končna cena se določi na podlagi ponudbe in povpraševanja institucionalnih vlagateljev. Ti namreč na promocijskih predstavitvah pridobijo ustrezne informacije in na podlagi teh oddajo naročila za nakup delnic. Prodajalec tako pridobi zelo jasno sliko povpraševanja po delnicah podjetja. Na tej podlagi nato sprejme odločitev, koliko povpraševanja po delnicah bo pustil nezadovoljenega.

*****Rast prvega dne IPO je prvi stik podjetja s svojimi novimi lastniki. Zadnje, česar si podjetje želi, je razočarati nove lastnike že na prvi dan trgovanja. Zaradi tega ne vztraja pri maksimalni ceni, ki bi jo glede na povpraševanje na trgu lahko doseglo v postopku javne prodaje, ampak proda delnice po nekoliko nižji ceni. S tem pa pusti del povpraševanja nezadovoljenega. To povpraševanje povzroči rast cene delnice ob začetku kotacije.
* Na različnih trgih so prvi dan trgovanja rasti cen delnic zelo različne. Na kanadskem, avstrijskem in danskem trgu cene delnic prvi dan trgovanja zrastejo v povprečju za manj kot deset odstotkov. Na drugi strani dosegajo skoraj neverjetne rasti prvi dan trgovanja kitajske (256-odstotna rast) in malezijske delnice (104,1-odstotna rast).
* Na najrazvitejših kapitalskih trgih so rasti cen prvi dan trgovanja na borzi okoli 18-odstotne (ZDA in Velika Britanija) oziroma 28-odstotne (Japonska). Pri tem velja omeniti, da povprečje zajema tako delnice, ki so začele kotacijo v času optimizma, kot tudi tiste, ki so začele kotirati v obdobjih upadanja cen delnic na borzah.

***Slovenski primer
Delnice NKBM so prvi dan trgovanja pridobile 33 odstotkov vrednosti, kar bi slovenski trg uvrstilo v zgornjo polovico glede na rast cen prvi dan trgovanja (podobne rasti so imeli denimo švicarski, švedski in mehiški trg). Pri tem pa bodo šele prihodnje javne prodaje pokazale, ali gre za donose, ki jih vlagatelji lahko pričakujejo pri večini IPO na domačem trgu, ali pa je šlo zgolj za izjemen primer. Prvi preizkus bo že čez nekaj tednov, ko bo na ljubljanski borzi predvidoma začela kotirati delnica Pozavarovalnice Sava.

*****Dejstvo: Vrednost delnice se tudi zniža Čeprav večina delnic prvi dan trgovanja pridobi vrednost, pa niso redki primeri, ko se vrednost delnic zniža. Lani je tako poznan primer delnic Atlantic grupe z zagrebške borze, ko so prvi dan trgovanja izgubile okoli deset odstotkov vrednosti. Na ameriškem trgu je letos IPO z največjim donosom Asia Time Coropration (143-odstotna rast), najslabše pa so jo odnesli vlagatelji v ATA Inc. (osemodstotni padec).
http://www.finance.si/213300/IPO_delnice_naj_bi_se_na_borzi_podra%BEile
*****nadaljevanje na strani 22*****
Nazadnje urejal/a zoran13 Pet Jun 13, 2008 8:52 am; skupaj popravljeno 15 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli