Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 31 Jan 2025 12:31; skupaj popravljeno 4 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Dec 11, 2007 8:28 pm Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE IN DAVČNE OLAJŠAVE

/13/...v mesecu decembru 2007 še vedno lahko uveljavimo edino davčno olajšavo, ki nam je preostala, pri uveljavljanju olajšav dohodnine, zato je pomemben tudi izračun za plačilo pokojninskega zavarovanja, ki lahko tako znaša zakonsko dovoljenih 5,844% bruto plače, kar pomeni maksimalno 2390 EUR letno(skupna omejitev premije, ki jo plača delodajalec in delojemalec) :

Zaposleni tako obveznost plačila dohodnine preložimo na obdobje po upokojitvi, ko so po pričakovanjih naši prejemki manjši, zato pa so tudi pokojninske rente iz naslova dodatnega pokojninskega varčevanja obdavčene z nižjo davčno stopnjo, kot bi bili obdavčeni prihodki v aktivnem obdobju. Zakaj je potrebno dodatno pokojninsko zavarovanje? Dejstvo je, da bodo starostne pokojnine tako nizke, da ne bodo zadoščale za normalno preživetje po upokojitvi.
Razni izračuni in analize kažejo, da bo pokojnina znašala čez 20 let le še okrog 40 % sedanje neto plače. Če od povpreč ne slovenske neto plače, ki je znašala v septembru 820,47 EUR (vir: http://www.stat.si/ indikatorji. asp?id=29&zacobd=9-2007), odvzamemo 60 %, dobimo le 328,19 EUR. Vsak lahko ve, da s 328,19 EUR ne bo mogoče normalno preživeti. http://www.revijakapital.com/kapital/svetovanje.php?idclanka=5151 http://www.zurnal24.si/cms/novice/gospodarstvo/index.html?id=22599

/13/...glede na donosnost pokojninskih skladov ter obenem plačilo dohodnine oz.davčnih obveznosti je bera pokojninskih skladov veliko premajhna, da bi bila resnična naložbena osnova za pokojnino, saj še inflacijo, zaradi predpisanega zakonskega obračunavanja zajamčene donosnosti, težko premaga:

http://www.finance.si/201539/Minister_Bajuk_sistem_pokojnin_je_polomija
http://www.finance.si/201525/Recikla%BEa_Toma%BE_Toplak http://www.finance.si/201538/Daj_mi_vlada_peneze_nazaj

/13/...v teh dneh so iz KAD-a kot upravljalke skladov dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki upravlja premoženje več kot 803mioEUR, začeli pošiljati pisma v katerih je stanje na računih 287.170 zavarovancev ter več kot 2600 delodajalcev, ki plačujejo zavarovanja delojemalcem. Problematika teh pisem pa je še vedno, da ob vseh zapisanih informacijah o vplačani premiji, kolikšni so bili donosi, vstopni stroški, potrdila o enotah premoženja, dohodninska olajšava, še vedno manjka najpomembnejša postavka in to je, INFORMACIJA O CILJNI VIŠINI POKOJNINE, a za njo manjkajo predpostavke ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Obstaja namreč Evropska smernica o izvajalcih dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki seveda od njih pričakuje tudi to informacijo,
a zanjo so ključne enotne predpostavke o obrestnih merah,
tablicah smrtnosti,...saj je le s temi znanimi predpostavkami lahko podana točna informacija o višini pokojnine ob določeni starosti lahko povsem verodostojna.
* Starost je lahko višek življenja
* Malo višja premija danes,veliko večje zadovoljstvo pojutrišnjem
* Za finančno neodvisno starost varčujte namensko
* Izračunajte si podobo svoje prihodnosti
V lepem uvodu pisma z vsemi lepimi besedami in vsemi možnimi vabili k povečanju premije za pokojninsko zavarovanje pa ni niti besedice povezane z donosom pokojninskega zavarovanja,zaradi togosti državnih predpisov,tako ne dohaja niti inflacije.

/13/...znani so tudi že prvi rezultati poslovanja in tudi donosnosti ter kot sem že opozoril zgoraj, da mnogi niti ne pokrijejo inflacije:

Najkonzervativnejšo politiko nalaganja sredstev pokojninskih skladov vodijo v Zavarovalnici Triglav, kar devet desetin naložb odpade na obveznice in le 2,3 % na delnice. Zanimivo, da takšno naložbeno strukturo borzni analitiki pripisujejo 60- do 70-letniku.
Po svoji manj tvegani politiki izstopa še Moja Naložba s tremi četrtinami naložb v obveznicah, medtem ko delež obveznic v preostalih pokojninskih skladih variira med 54 in 64 odstotki. Največji delež naložb v delnicah so konec lanskega leta imeli pri Probanki in Adriaticu Slovenici, 36 oziroma 28 odstotkov.
Primerjava donosnosti pokojninskih skladov za minulo leto razkrije, da je bil med njimi najdonosnejši sklad Adriatica Slovenice s 14,68-odstotnim donosom. Sledi mu Probankin pokojninski sklad DELTA z 9,45-odstotno donosnostjo, na tretje mesto pa se je uvrstila Abanka Vipa s skladom AIII. Najslabše so lani poslovali Kadova sklada KVPS in ZVPSJU z 2,47-odstotnim oziroma s 3,16-odstotnim donosom. Mednje se je s 3,1 odstotka na dno razpredelnice uvrstil pokojninski sklad Zavarovalnice Triglav. V zadnjih treh letih so največ čistih sredstev na račun zavarovancev pripisali Adriaticu Slovenici, kar 27,5 odstotka. V omenjenem obdobju je izstopal še donos pri skladu DELTA z 19,8 odstotka, nekaj več kot 18-odstotno donosnost pa so beležili pri Abanki Vipa, Banki Koper in Skupni pokojninski družbi. Najnižji donos med izvajalci dodatnih pokojninskih načrtov so podobno kot na letni ravni ustvarili v Kapitalski družbi in Zavarovalnici Triglav. K lanskemu donosu pokojninskih skladov je močno prispevala tudi njihova udeležba pri prvi javni prodaji delnic Nove KBM. Samo do konca leta je namreč tečaj omenjenih delnic na Ljubljanski borzi poskočil za 55 odstotkov, med izvajalci pokojninskega zavarovanja pa teh delnic niso dobili v Banki Koper, skladih, ki jih upravlja Kad, ter v Pokojninski družbi A. V slednji so se na to odzvali: "Naš donos bi lahko bil višji, če bi bili pred oblastjo vsi enaki. Delnice Nove KBM so nekaterim v konkurenci namreč doprinesle od 0,5 do 5 odstotnih točk na letni ravni." Po naših izračunih so le na račun delnic Nove KBM sredstva v Adriaticu Slovenici povečali za 1,36 milijona evrov, v Moji Naložbi za 713.000 evrov in v Skupni pokojninski družbi za 469.000 evrov. Največji je Kadov pokojninski sklad javnih uslužbencev Največji pokojninski sklad, tako po številu zavarovancev kot po čisti vrednosti sredstev v upravljanju, je ZVPSJU Kapitalske družbe, katerega sredstva so konec lanskega leta znašala 252 milijonov evrov, v dveh letih pa so se skoraj podvojila oziroma narasla za 124,5 milijona evrov. Sledita mu Skupna pokojninska družba, pri kateri je vrednost sredstev v kritnih skladih znašala dobrih 200 milijonov evrov. Vrednost sredstev v Kapitalskem vzajemnem pokojninskem skladu je bila okoli 137 milijonov evrov. Daleč najmanjša pokojninska sklada so imeli v Adriaticu Slovenici - le 3,22 milijona evrov čistih sredstev v upravljanju - in v Probanki, katere Delta je imela le 5,3 milijona evrov sredstev. Almunia: Staranje prebivalstva predstavlja visoko tveganje "Staranje slovenskega prebivalstva predstavlja visoko tveganje za dolgoročno vzdržnost javnih financ," je na predstavitvi ocene programa stabilnosti za Slovenijo povedal evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia. "Ob upoštevanju načrtovanega povišanja odhodkov v zvezi s staranjem prebivalstva naj izboljša dolgoročno vzdržnost javnih financ, zlasti z nadaljnjim izvajanjem reform pokojninskega sistema," je dodal. Na drugi strani ministrstvo za finance poudarja, da se je EU zavzela za trodelni pristop pri vprašanju staranja prebivalstva, ki mu Slovenija tudi sledi. "Ta pristop obsega najprej javnofinančno konsolidacijo in zniževanje dolga, nato povečevanje zaposlenosti in končno pokojninsko ter preostale reforme," so pojasnili, obenem pa priznali, da zlasti po letu 2030 sedanja pokojninska reforma ne bo zagotovila dolgoročne vzdržnosti javnih financ, predvsem zaradi pričakovanih demografskih gibanj. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//299355/

/13/...tudi prevzemi in(ali) prestopi zavarovancev, ob upoštevanju vseh kazenskih provizij ter izstopnih stroškov so nekaj povsem normalnega,nekaj povsem nenormalnega pa so zaradi zakonskih pogojev, doseženi donosi pri varčevanju v pokojninskih skladih:

Lani prevzeli 1247 zavarovancev
Moja naložba je lansko leto sklenila z 29.144 zavarovanci in 65,75 milijona evrov zbrane premije. Zavarovancem lani v povprečju pripisali 8,2-odstotni neto donos Pokojninska družba Moja naložba - ta je v 45-odstotni lasti Nove KBM, petinski lastniški delež imata še Pozavarovalnica Sava in Zavarovalnica Maribor, 10 odstotkov Merkur zavarovalnica in pet odstotkov Zavarovalnica Tilia - je lani dosegla dobre poslovne rezultate. Tako so ob koncu lanskega leta imeli zbranih 65,75 milijona evrov sredstev ali 42,6 odstotka več kot ob začetku leta 2006. Samo lani so zbrali za 15,93 milijona evrov premij ali 36 odstotkov več kot predlani. Lansko leto so v Moji naložbi sklenili z 29.144 zavarovancev (4777 je bilo novih, od tega jih je 1247 prestopilo), kar jih med enajstimi izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja uvršča na peto do šesto mesto. Dobro je poslovala tudi pokojninska družba, ki je beležila 259 tisoč evrov dobička ali 347,3 odstotka več kot v letu 2006. Za zavarovance Moje naložbe je najbolj pomemben podatek, da je bil lani zavarovancem v povprečju pripisan 8,2-odstotni neto donos. "Lani smo bili zelo uspešni pri investiranju v vrednostne papirje, tako visoko donosnost pa bo letos težko ponoviti in bomo zadovoljni že s štiriodstotno nominalno donosnostjo," je dejal Boris Pipan, član uprave Moja naložba, ki je pri tej družbi še v delovnem razmerju, čeprav je pred nekaj dnevi postal tudi prokurist v ljubljanski Etri 33. Pipan, kateremu že teče šestmesečni odpovedni rok, bo v Moji naložbi zaposlen tako dolgo, dokler pri Agenciji za zavarovalni nadzor ne pridobi ustrezne licence dr. Igor Pšunder, za katerega je postopek zaslišanja predviden za konec februarja. Pšunder trenutno v Novi KBM, največji lastnici Moje naložbe, opravlja funkcijo pomočnika izvršilne direktorice uprave za področje finančnih trgov. Lojze Grobelnik, predsednik uprave Moje naložbe, je med lanskoletnimi dosežki najbolj zadovoljen s tem, da je k njim sredstva v višini treh milijonov evrov preneslo 1247 ljudi iz enajstih podjetij. Poudaril je tudi, da so po do zdaj dostopnih podatkih med najboljšimi po doseženi lanskoletni donosnosti. Po Grobelnikovih besedah ni nobenega dvoma, da se dodatno pokojninsko zavarovanje navkljub relativno nizkim povprečnim nominalnim donosom (okrog petih odstotkov letno) izplača. "Tovrstna naložba je relativno varna, njen časovni horizont pa je med 20 in 25 leti, zato je prvenstveni cilj, da zavarovanec dobi povrnjena vložena sredstva in še nekaj iz naslova pripisanega donosa. Prav tako so omogočene določene davčne olajšave," je dejal Grobelnik in pripomnil, da bodo prve pokojninske rente v njihovi družbi začeli izplačevati čez tri leta, ko bodo tisti, ki bodo izpolnili upokojitvene pogoje, tudi najmanj deset let včlanjeni v dodatno pokojninsko zavarovanje. Napovedal je še, da naj bi spremenjena pokojninska zakonodaja šla v smeri, da bi izvajalci imeli krovni sklad, zavarovanec pa bi si izbral zase primeren podsklad, s katerim bi določil stopnjo pripravljenosti tveganja in temu primeren pričakovani donos.
http://www.vecer.si/clanek2008021505294968

/13/...ob že zgoraj povedanemu so se tudi pri MOJI NALOŽBI končno začeli zanimati ter boriti za svoje vlagatelje, saj se kot pravijo približuje tudi leto 2011, ko se iztečejo prvo sklenjene police pokojninskega zavarovanja, obenem pa se vedno bolj kažejo obrisi za aktivno upravljanje naložbenih možnosti ter že zdavnaj predlagane novosti med krovnimi vzajemnimi skladi,ko bi naj bili prehodi med njimi neobdavčeni ter povečanja davčnih vzpodbud:

Med pobudami in predlogi za spremembo zakonodaje tudi krovni skladi dodatnega pokojninskega zavarovanja in poenotenje primerljivosti donosov Lojze Grobelnik, predsednik uprave Moje naložbe, meni, da je v sedmih letih poslovanja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje prišlo do točke, ko je večina tistih, ki so se pri delodajalcih lahko vključili v kolektivne pokojninske načrte dodatnih pokojninskih zavarovanj, to tudi storila. "Ugotavljamo, da okrog 300.000 ljudi še ni vključenih v kolektivno pokojninsko zavarovanje, kar kaže na to, da je treba poleg obstoječih davčnih olajšav storiti še korak naprej, da bi se izognili velikim socialnim težavam, ki jih bomo doživeli vsi, ki bomo odhajali v pokoj in ne bomo imeli ustreznih virov za preživljanje. V dodatno pokojninsko zavarovanje predvsem niso vključeni zaposleni iz malih podjetij in iz delovno intenzivnih dejavnosti, kjer se delodajalci pogosto srečujejo z večjimi finančnimi in drugimi problemi." Po nekaterih ocenah podjetja ali zavarovanci vplačujejo prenizke premije, glede na potrebe v starosti in tudi na možnosti izkoristka davčne olajšave...

"Zneski njihovih mesečnih vplačil so praviloma prenizki in ne dosegajo zneska, ki ga omogoča dohodninska olajšava (5,84 % posameznikove bruto plače). Po naših izračunih so ti v povprečju šele na dobri polovici tega zneska. Zato bi bilo treba na tem področju ukrepati z dodatnimi vzpodbudami in z bistveno večjim ozaveščanjem ljudi o potrebnosti vključitve. Prav bi bilo, da bi se delodajalci in delojemalci o višini premije letno dogovarjali in da bi to bil sestavni del dogovora o plačni politiki. Takšen dogovor že velja od leta 2004 za javne uslužbence, kar pomeni, da so v dodatno pokojninsko zavarovanje obvezno vključeni prav vsi javni uslužbenci." Nemalo težav povzroča zavarovancem tudi (ne)primerljivost doseženih donosov pri različnih izvajalcih dodatnih pokojninskih zavarovanj. "To obliko zavarovanja zdaj lahko izvajajo banke, Kapitalska družba (KAD), zavarovalnice in pokojninske družbe. Pri tem pa so le pokojninske družbe specializirani izvajalci za dodatno pokojninsko zavarovanje. Različnost izvajalcev ima za posledico različno organiziranost, vrednotenje naložb in notranji ter zunanji nadzor - banke in KAD imajo pokojninske zavarovance organizirane v obliki vzajemnih pokojninskih skladov, nadzor pa opravlja Agencija za trg vrednostnih papirjev, medtem ko so zavarovanci pri zavarovalnicah in pokojninskih družbah organizirani v kritnem skladu, nadzor pa opravlja Agencija za zavarovalni nadzor. Zavarovancem, ki so vključeni v pokojninsko družbo, je z zakonom zagotovljeno, da je najmanj tretjina članov nadzornega sveta pokojninske družbe izvoljena neposredno iz vrst zavarovancev. Tako le v pokojninski družbi zavarovanci neposredno odločajo o najpomembnejših zadevah poslovanja (naložbena strategija, letno poročilo, plan poslovanja) in kadrovanja (imenovanje in razrešitev uprave). Če želimo zavarovancem povsem pregledno predstaviti, kako donosno upravljamo njihove vplačane premije, bi bilo treba te primerjave poenotiti." Lani, ko so bili kapitalski trgi v pozitivnem trendu, so zavarovanci pričakovali tudi nekoliko višje donose pri dodatnem pokojninskem zavarovanju. "V obdobju visokih donosov na kapitalskih trgih smo bili izvajalci pokojninskih zavarovanj tarča kritik, zakaj nekoliko drzneje ne plasiramo sredstev zavarovancev in posledično dosegamo višje donose. Zato so se pojavila razmišljanja, da bi izvajalcem pokojninskih zavarovanj omogočili ustanovitev tako imenovanega krovnega pokojninskega sklada z več podskladi, ki bi imeli različne naložbene politike. Tako bi vsak zavarovanec oziroma delodajalec, ki vplačuje premije, bil še najprej uvrščen v sedanje pokojninske načrte z bolj varno in konzervativno naložbeno politiko (prevladujoče so naložbe v obveznice), v skladu s svojo voljo pa bi se lahko odločil za usmeritve dela premije v mešani ali delniški sklad. To bi skupaj kumulativno lahko dalo nekoliko višje donose. Starejšim zavarovancem bi vsekakor predlagali, da najmanj zadnjih 10 let pred upokojitvijo premijo plačujejo le v sklad, ki ima naložbe predvsem v obveznicah. V Moji naložbi smo tudi s konzervativno naložbeno politiko dosegli dobre donose, ki so povsem primerljivi s tujimi izvajalci pokojninskih zavarovanj. Potrebno pa je poudariti, da gre pri pokojninskem zavarovanju za dolgoročno namensko varčevanje za pridobitev pokojninske rente, zato so varnost in razpršenost naložb ter javnost in preglednost poslovanja ključni elementi poslovanja. Pri pokojninskih izvajalcih ni prostora za rizičnost." Predlagate tudi dodatno davčno olajšavo, s katero bi vzpodbudili posameznike k pokojninskemu zavarovanju. "Predlagamo, da bi sedanji davčni olajšavi - v primeru, če jo v celoti izkoristi delodajalec, posameznik ni več zainteresiran, da bi pokojninsko varčeval brez davčnih vzpodbud - dodali še eno. Tako bi imeli dve davčni olajšavi: eno za delodajalca (kolektivno zavarovanje) in eno za posameznika (individualno zavarovanje). S tem bi zagotovo še povečali zanimanje ljudi, da bi poleg premije, ki jo plačuje delodajalec, še sami namenili del sredstev za pokojninsko zavarovanje. Resno pa bi veljalo razmisliti o obvezni vključitvi v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Zgled pa bi nam lahko bile tudi nekatere nekdanje tranzicijske države, kot so Hrvaška ali Romunija - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje v celoti ali pa od določene starosti zavarovancev naprej. O teh predlogih se je že govorilo v krogih, ki imajo možnost za spremembe zakonodaje, vendar se zaenkrat še ni nič spremenilo. Bliža se leto 2011, ko bodo zavarovanci, ki so že 10 let vključeni v kolektivno pokojninsko zavarovanje in bodo izpolnili pogoje za upokojitev, že prejeli prve pokojninske rente. To bo prvo resnejše spoznanje za tiste, ki so doslej odlašali z vključitvijo v dodatno pokojninsko zavarovanje. Po letu 2010 namreč prihajamo v obdobje še večjega zniževanja pokojnin iz osnovnega pokojninskega zavarovanja. In takrat bo predvsem za tiste, ki imajo manj let do pokojnine, morda že prepozno." Kaj pravijo k vašim predlogom zakonodajalci? "V Moji naložbi upamo, da bo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je neposredno odgovorno za izvajanje prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, hitro in odgovorno pristopilo k predlaganju sprememb in dopolnitev zakonodaje. Upamo tudi, da bomo imeli izvajalci več možnosti sodelovanja in neposrednega dialoga z ministrstvom pri pripravi sprememb. V sedmih letih delovanja smo imeli le eno srečanje z ministrom in državnim sekretarjem, in še to leta 2001. Tudi sicer opažamo, da pristojni ne kažejo veliko zanimanja za dodatno pokojninsko zavarovanje, kot da se ne bi zavedali, da gre za nacionalni projekt, ne pa za projekt posameznega izvajalca."
http://www.vecer.si/clanek2008031805305417

/13/...že zgoraj omenjene razprave o donosnosti in ustreznosti portfeljev posameznih upravljalcev in pokojninskih načrtov se nadaljujejo:

"Pokojninski sistem je zelo povezan s socialnim komponento in politiko, kar po svoje ni presenetljivo, saj zajema tako širok sloj ljudi," je na včerajšnji 9. konferenci Združenja družb za upravljanje povedal predsednik uprave Medvešek Pušnik DZU Jovan Lukovac. Če bi posameznik želel višjo pokojnino, bi jo povečal za deset odstotkov že s tem, da bi delovno dobo podaljšal za tri leta. Pri pokojninskem varčevanju je eno glavnih vprašanj, ali si bodo bodoče generacije lahko ustvarile in omogočile dovolj socialne varnosti, da se bodo izpolnile obljube in pričakovanja. To je, kot pojasnjuje Lutovac, odvisno predvsem od ekonomske rasti in bremena, ki ga lahko sprejme okolje, družba in posameznik. Koliko bremena lahko sprejmemo, med drugim narekuje demografska slika, ki je v Sloveniji, po mnenju Aleša Berka iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ena najslabših. V Sloveniji je namreč na 3,14 delovno aktivnega človeka en upokojenec, v EU 15 pa je razmerje 4,13 delovno aktivnega človeka na enega upokojenca. Do leta 2050 naj bi se po določenih študijah to razmerje v EU 15 spustilo na 2 delovno aktivna človeka na enega upokojenca, v Sloveniji pa le na 1,75 delovno aktivnega človeka na enega upokojenca. Povedano preprosteje: leta 2050 bo moralo v Sloveniji sedem delovno aktivnih prebivalcev poskrbeti za pokojnine štirih upokojencev. To bo, kot pravi Berk, zelo obremenilo pokojninsko blagajno. Vendar pa to še ne bi bilo tako skrb zbujajoče, če naš pokojninski sistem ne bi bil neučinkovit, kar je predvsem posledica zajamčene donosnosti, ki jo morajo dosegati pokojninski skladi. Ta jih namreč sili k vlaganju sredstev v obveznice, ki pa so na dolgi rok bolj tvegane kot delnice, saj njihove donose izniči inflacija. Varčevanje v obveznicah je sicer primerno za nekoga, ki je tik pred upokojitvijo, vendar pa nikakor ne za 30-letnika, ki je šele začel varčevati za pokojnino. Da so potrebne spremembe, ugotavlja tudi Dušan Kidrič iz Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki je sodeloval pri oblikovanju našega pokojninskega sistema. "Ne govorim, da sistem ni dober, vendar vem, da ga je treba spremeniti," pravi Kidrič in opozarja, da je poznavanje pokojninskega sistema na izjemno nizki ravni. Po njegovem mnenju bi morali imeti tri kritja. Če bi posameznik želel višjo pokojnino, bi jo povečal za deset odstotkov že s tem, da bi delovno dobo podaljšal za tri leta. Poleg tega bi moral biti pokojninski sklad Kapitalske družbe večji, država pa bi ga morala sproti dopolnjevati in vanj vlagati presežke. Kot tretji steber rešitve Kidrič navaja dodatno pokojninsko dolgoročno varčevanje, ki pa mora biti deležno tudi pravih spodbud. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//313524/

KAM Z DENARJEM

http://www.finance.si/301803/Nasvet-Kam-z-denarjem-iz-drugega-pokojninskega-stebra

KAPITALSKA DRUŽBA d.d.

Evo prejetega zadnjega pisma po emailu, ki govori proti dvigu sredstev in za nadaljevanje varčevanja, ki po donosnosti ne presega niti letne inflacije!

Zakaj se enkratni dvig privarčevanih sredstev ne izplača?

V letu 2011 se izteka deseletno obdobje prvih vplačil premij v pokojninske sklade dodatnega pokojninskega zavarovanja. Večina članov se ne bo upokojila in zato pričela črpati dodatno pokojnino, temveč se spogleduje z možnostjo enkratnega dviga privarčevanih sredstev. Pri odločanju za ali proti predčasnem dvigu sredstev člani pokojninskih skladov najbolj tehtajo finančne posledice predčasnega dviga, vendar to vsekakor ni edini in najpomembnejši argument za nadaljevanje varčevanja v pokojninskih skladih. S predčasnim izplačilom član sklada ne sledi namenu sklenitve dodatnega pokojninskega zavarovanja in se odpove dodatni pokojnini, ki bi jo na podlagi zbranih sredstev (v pretežni meri je plačnik premije delodajalec) prejemal po upokojitvi, poleg pokojnine iz obveznega zavarovanja. Namenska sredstva porabi popolnoma nenamensko (za tekočo potrošnjo) in si tako zniža prejemke po upokojitvi.

Dvig sredstev v enkratnem znesku ter pred upokojitvijo pomeni izredno prenehanje zavarovanja.

Pregled stroškov, ki bremenijo enkraten dvig zbranih sredstev:

* 1 % izredni izstopni stroški
* 25 % akontacija dohodnine
* 16 % poračun dohodnine (predpostavljamo, da bo oseba v najvišjem dohodninskem razredu)
* Skupaj stroški in dohodnina: 42 %

Na Kapitalski družbi smo pripravili informativni izračun, zakaj se tovrstno izplačilo privarčevanih sredstev za zavarovance ne izplača.

Zakaj vam odsvetujemo dvig sredstev pred redno upokojitvijo in nenamensko porabo privarčevanega denarja?

* Z dvigom sredstev bo vaš letni dohodek višji, zaradi česar lahko izgubite pravico do različnih socialnih transferjev (socialna pomoč, otroški dodatek, štipendija, višji znesek za plačilo vrtca, ipd);
* pokojninska renta, ki se izplača iz privarčevanih sredstev, bo v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Ur. l. RS št. 106/2010), obdavčena le polovično;
* vaša privarčevana sredstva so predmet dedovanja;
* vplačila premij s strani delodajalca so bila namenska, s ciljem nadomestitve nižje pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Pričakovati je, da bodo pokojninske reforme v prihodnosti zmanjševale pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja;
* z ustvarjeno višino privarčevanih sredstev in ob upoštevanju prihodnjih donosov ter vplačil, boste privarčevali do upokojitve pomembno vsoto, ki vam bo omogočila izplačevanje dodatne pokojnine;
* predvsem pa se dvig sredstev ne izplača zaradi dohodnine.

Pri odločanju za ali proti predčasnem dvigu sredstev navadno člani pokojninskih skladov resnično najbolj tehtajo finančne posledice predčasnega dviga, vendar to vsekakor ni edini in najpomembnejši argument za nadaljevanje varčevanja v pokojninskih skladih. Z ustrezno davčno politiko pri izplačevanju dodatnih pokojnin iz naslova privarčevanih sredstev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja bodo člani pokojnisnkih skladov pripravljeni nadaljevati z varčevanjem.

Od 2011 dalje ugodnejša obdavčitev pokojninske rente

Od 1. 1. 2011 velja sprememba Zakona o dohodnini. V davčno osnovo se po novem upošteva samo 50 % dohodka prejetega iz naslova pokojninske rente, ki je bila odmerjena na podlagi prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Pred odločitvijo zberite dovolj informacij

Z večjo informiranostjo članov se zmanjšuje zanimanje za predčasne dvige privarčevanih sredstev iz skladov dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ob predstavitvi vseh posledic predčasnega dviga sredstev so tako vodstva večine podjetij kot tudi predstavniki sindikatov zavzeli stališče, da svojim zaposlenim ne bodo priporočali predčasnih dvigov sredstev, ki so se nabrala na njihovih računih za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
http://www.kapitalska-druzba.si/o_kapitalski_druzbi/novice/novica?aid=481

Za dodatne informacije lahko pokličete na brezplačno številko 080 23 45
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 4:47 pm; skupaj popravljeno 23 krat

PRVA OSEBNA ZAVAROVALNICA

Iz Prve osebne zavarovalnice je prišlo obvestilo o vplačani premiji in o sredstvih na osebnem pokojninskem računu in sicer izhaja da je:
Zajamčeno stanje sredstev: 4.965 €
Skupno stanje sredstev:5.262 €
Razlika: 297 €
Povprečna dosežena neto donosnost kritnega sklada KS 1 v letu 1010: 3,57%
Tako tudi pomeni, da je bil zaslužek v skorajda 10 letih vlaganja in plemenitenja sredstev pičlih 297 €. Posebej je potrebno upoštevati tudi znesek upravljavske provizije, ki se odbije od vsakokratnega mesečnega plačila, pri čemer ne gre pozabiti, še na prevelik davčni odbitek, kolikor bi se odločil dvigniti sredstva.

NJIHOVO VABILO:
Primer informativnega izračuna: Moški ki je doslej privarčeval 5.000 e in z varčevanjem nadaljuje do upokojitve:
1)Starost danes: 55
Starost ob upokojitvi: 65
Leta varčevanja: 10
Privarčevana sredstva ob upokojitvi: 14.693,45 €
Dosmrtna renta: 73,95 €

2)Starost danes: 50
Starost ob upokojitvi: 65
Leta varčevanja: 15
Privarčevana sredstva ob upokojitvi: 21.200,14 €
Dosmrtna renta: 106,69 €

3)Starost danes: 45
Starost ob upokojitvi: 65
Leta varčevanja: 20
Privarčevana sredstva ob upokojitvi: 29.144,77€
Dosmrtna renta: 146,68 €

4)Starost danes: 40
Starost ob upokojitvi: 65
Leta varčevanja: 25
Privarčevana sredstva ob upokojitvi: 38.845,15 €
Dosmrtna renta: 195,50 €

5)Starost danes: 35
Starost ob upokojitvi: 65
Leta varčevanja: 30
Privarčevana sredstva ob upokojitvi: 50.689,27 €
Dosmrtna renta: 255,10 €

6)Starost danes: 30
Starost ob upokojitvi: 65
Leta varčevanja: 35
Privarčevana sredstva ob upokojitvi: 65.150,91 €
Dosmrtna renta: 327,89 €

Prikazan račun je informativne narave. Izračun privarčevanih sredstev predvideva 4% letni neto donos. Izračun višine dosmrtne rente brez garancije je narejen ob pogojih, ki veljajo v letu 2011!

Mar bi raje poskrbeli za boljše pogoje in kvaliteto pokojninskih zavarovanj, saj pri veliko upravljalcih le-ta ne dosežejo niti letne stopnje inflacije in pod takšnimi pogoji bo zavarovancev vedno manj in ne vedno več. Res pa je tudi, da so hoteli z ugodno davčno politiko privabiti več zavarovancev, a bodo rezultati takšne kratkovidne politike, vidni šele v letošnjem letu. Kljub temu, da letos poteka točno 10 let od začetka sklepanja pokojninskih polic, se že zaradi bojazni množičnega dviga privarčevanega denarja, pojavljajo tudi povsem državne blokade tako privarčevanega denarja. Kljub jasno zapisanim splošnim pogojem, kjer točno piše, kakšne pravice imamo po 10 letih ali 120 mesecih vplačevanja. V zakonodaji se tako pripravlja tudi meja prostovoljnega dviga sredstev, ki je postavljena na 5.000 €, da nam bodo pod to magično mejo "oni" dovolili dvigniti svoja privarčevana sredstva. Že tako ali tako so bila ta sredstva 10 let močno nelikvidna, ne glede na to, da so bila na naših osebnih računih, saj naj bi jih upravljalci v tem času lepo oplemenitili. Ob tem seveda ne gre pozabiti na družbe, ki so zaradi gospodarske situacije, prenehale plačevati za svoje zaposlene, tudi te pokojninske police, tako, da bodo rezultati tudi za njih porazni. In vse ta dejstva ob mnoštvu drugih, so državni nadzorniki preprosto zaobšli in nam skušajo sedaj z administrativnimi ovirami, preprečiti dostop do naših lastnih sredstev.

VLADNE MANIPULACIJE I

˝Pri prostovoljnem dodatnem zavarovanju so menda upoštevali precej predlogov iz javne razprave. Peter Pogačar soglaša, da delodajalci ta denar vplačujejo za pokojninsko rento zaposlenih, zato zakon v prihodnje ne bo več omogočal dvigov in nenamenske porabe. Toda za nazaj tega ni mogoče zakonsko prepovedati. Bo pa tisti, ki bo denar dvignil, plačal 43-odstotno dohodnino, kar bo ljudi gotovo odvrnilo od nenamenske porabe, meni Pogačar in dodaja, da bodo nekaj za motiviranje varčevalcev morale narediti tudi pokojninske družbe. Ministrstvo za delo bo predstavilo tudi davčne olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vse davčne spremembe pa bodo seveda sprejete z davčnimi zakoni.˝

VLADNE MANIPULACIJE II

Ob takšni dikciji ministrstva je vprašljivost njihove ocene ˝omogočanje dvigov in nenamenske porabe˝, saj je jasno, da se sredstev iz osebnega računa prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, ne da dvigniti pred potekom 120 mesecev oz.10 let od začetka sklenitve police. Njihova pravila sprejeta pred desetletjem so namreč jasna in omogočajo tudi dvig zbranih sredstev po preteku dobe 10 let. Ni tudi jasno, zakaj naj bi ta možnost bila ožigosana, kot nenamenska poraba, saj je nekdo za to vlagal v pokojninsko polico 10 let. Drugače pa je z njihovo donosnostjo, saj veliko ponudnikov in pokojninskih skladov, ne dosega niti letne stopnje inflacije.

Ob predlogih tudi zbledijo vse ponujene in že upoštevane dejanske davčne olajšave pri dohodnini, v kolikor se je plačevalo tudi iz neto plače zaposlenega.

Poleg tega iz gornjega ni jasno, ali bodo izvedli tudi retroaktivno obdavčitev za nazaj celo 43% pri dohodnini, kar je več kot plačamo sedaj za izvedbene finančne instrumente...

VLADNE MANIPULACIJE III

Negirajo ustavno prepoved retroaktivnosti za vse pokojninske načrte in njihove splošne pogoje vseh izvajalcev pokojninskega zavarovanja, sklenjene pred 10 leti...

VLADNE MANIPULACIJE IV

Očitno bo prišlo še do ene velike akcije zaščite potrošnikov in njihovega premoženja, pod taktirko ekonomista Pezdirja in advokata Matoza ter seveda s tem povezanimi zaslužki...

VLADNE MANIPULACIJE V

Oni nam nimajo kaj dovoljevati, saj niso ne sklenitelj polic, kator tudi ne upravičenec iz polic, še manj pa plačnik polic, kakor tudi ne upravljalec sredstev...

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Sre Dec 12, 2007 9:56 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

LAMA DEKANI d.d.

/13/...še ena družba se pridružuje popularnemu iztiskanju 487 malih delničarjev v Sloveniji, le da tokrat sodelujejo Britanci iz družbe Titus International d.d., ki tako obvladuje 98% delež družbe LAMA DEKANI d.d., po ceni delnice 4,18EUR. Predlog naj bi obravnavali na skupščini 09.01.2007:
http://www.finance.si/199143/Britanci_iztiskajo_delni%E8arje_Lame
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 4:48 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Dec 13, 2007 10:06 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

MONERA d.o.o.

/13/...iz uprave Dela revije so včeraj sporočili, da je nekaj manj kot polovica vseh delnic osrednje slovenske revijalne založniške hiše Delo revije, d.d., dobila novega lastnika, družbo Monera, d. o. o.: Shocked

"Vodstvo Dela revije se je ob podpori nadzornega sveta in v soglasju z vsemi delničarji, podpisniki delniškega sporazuma, za ta korak odločilo, da bi se skupaj z novim solastnikom laže ubranili pritiskov sovražnih prevzemnikov in zdravi družbi poskušalo zagotoviti ne le obstoj, temveč tudi razvoj in ohranitev prevladujočega deleža na slovenskem revijalnem trgu."
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007121305275819
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 4:48 pm; skupaj popravljeno 1 krat
Shocked

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Čet Dec 13, 2007 10:17 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KAKO SO KAZNOVALI MEDIJSKEGA MOGOTCA CONRADA BLACKA ZA MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

/13/...zelo zanimiv članek o usodi medijskega mogotca Conrada Blacka, ki si je z manipuliranjem malih delničarjev prislužil poleg 6,5 let zapora še 6mioUSD kazni: Shocked

Danes je Conrad Black spoznal, da se z “nategi” delničarjev pač ni za hecat. Bivši časopisni baron bo namreč najmanj 6 let in pol preživel v zaporu. Kdaj bodo lahko mali delničarji pri nas pričakovali kaj takega? http://www.podlupo.si/index.php/blog/

...in še originalno sporočilo: Shocked

http://news.yahoo.com/s/ap/20071210/ap_on_bi_ge/conrad_black;_ylt=Am1mVreP1ndVuiK4QGvvbcys0NUE

Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Nov 17, 2008 6:42 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1123
Objavljeno: Tor Dec 18, 2007 2:27 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

MERKUR IN IZTISNITEV MALIH DELNIČARJEV

/13/...kot je bilo napovedano postaja tudi že resničnost in tako bodo 17.januarja 2008 na skupščini MERKURJA d.d. obločali o iztisnitvi 920 malih delničarjev,ki naj bi tako dobili za delnico 405 EUR,kolikor je bila tudi borzna cena delnice in konec koncev tudi o njenem umiku iz borze:

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//287944/

/13/...Na četrtkovi 18. skupščini delničarjev Merkurja je bilo prisotno 1.293.310 delnic in glasovalnih pravic oziroma 98,53 odstotka vsega kapitala družbe. Na njej so lastniki potrdili predlog iztisnitve drugih delničarjev in predlog umika z organiziranega trga. Prvih pet največjih delničarjev Merkurja so Merfin, Sava, Banka Koper, Euro-Veneto in Interfin naložbe.
http://www.finance.si/202201

/13/...in še zgodba na drugi način, ki govori o strategiji prevzemanja družbe in morebiten scenarij za obvladovanje družbe tipično slovenski način:
http://www.finance.si/202852/Prevzem_iztisnitev_delni%E8arjev_iztiskanje_dobi%E8ka

/13/...po sklepu januarske skupščine se danes z borznega parketa prve kotacije umika njihova delnica:
http://www.vecer.si/clanek2008030705302096

/13/...igrice okoli konzorcija prevzemnika se nadaljujejo, saj smo v preteklih dnevih podobne zgodbice že slišali:

Skrivnostni peti prevzemnik nakelskega Merkurja v likvidaciji Skrivnostno hrvaško podjetje Euro-Veneto, ki je sodelovalo v konzorciju prevzemnikov Merkurja, je od začetka maja v likvidaciji. Kaj je razlog za prenehanje delovanja podjetja, ki ima v lasti 3,66 odstotka Merkurja, nam v minulih dneh ni uspelo izvedeti. Predsednik uprave Merkuja Bine Kordež (na sliki) ni ne potrdil ne zanikal, da je lastniško ali upravljalsko povezan s podjetjem Euro-Veneto, enim od petih članov konzorcija prevzemnikov Merkurja. Čeprav tudi več kot pol leta po uspelem prevzemu Merkura ni znano, kdo je dejanski lastnik Euro-Veneta, pa je več indicev, ki bi lahko dokazovali, da imajo glavno besedo v podjetju člani Merkurjeve uprave na čelu z Binetom Kordežem. Uradni podatki o lastništvu Euro-Veneta so sicer skopi, podjetje pa jih ni razkrilo niti v prevzemnem prospektu za Merkur. Z minimalnim osnovnim kapitalom ga je predlani ustanovila nekdanja uslužbenka zagrebške banke Veneto Irena Peranić. Že nekaj mesecev kasneje je podjetje kupilo sveženj delnic Merkurja, ki je bil konec leta 2006 vreden več kot 14 milijonov evrov. Če se je še v času lanskega prevzema Merkurja govorilo, da je sodelovanje Euro-Veneta v prevzemnem konzorciju (z Merfinom, ki je v lasti menedžerjev Merkurja, Savo, Banko Koper in Interfinom) del Kordeževega dogovora z zagrebško banko, je bilo že februarja letos, dobra dva meseca po prevzemu v sodni register, kot edini lastnik Euro-Veneta vpisano neznano ciprsko podjetje Einden Investments Limited. Kljub temu je očitno, da imajo v podjetju še vedno glavno besedo Gorenjci. Prokuristka Euro-Veneta je namreč Doroteja Janša iz Kranja, skrivnostni ciprski lastnik pa je za likvidacijskega upravitelja Euro-Veneta imenoval kranjskega odvetnika Janeza Hočevarja, sicer predsednika nadzornega sveta Gorenjske borznoposredniške družbe (GBD), ki je pripravila prevzem Merkurja. Hočevar je vodil tudi zadnjo skupščino Merkurja, na kateri je Euro-Veneto (skupaj s preostalimi prevzemniki) zastopala Janja Krašovec, izvršna direktorica finančnega področja v Merkurju. V upravi Merkurja in Merfina nam na vprašanja, povezana z lastništvom Euro-Venete in omenjenega ciprskega podjetja, v minulih dneh niso odgovorili. Pojasnili so le, da "ima Euro-Veneto kot član konzorcija svoje pravice in obveznostu, med drugim tudi opcijo za prodajo delnic Merfinu". Dodali so, da "do lastniških sprememb pri članih konzorcija prihaja praktično vsak dan, saj se z delnicami nekaterih članov trguje na borzi. "Drugih podrobnosti ne želimo komentirati," so še sporočili iz Merkurja. Ob tem se zastavlja več vprašanj. Tako ni znano, ali bo Euro-Veneto delnice prodal Merfinu še pred likvidacijo ali pa se bo lastništvo po ukinitvi preneslo na ciprsko podjetje. Če bo Merfin delnice Merkurja, ki so po prevzemni ceni vredne 19,4 milijona evrov, kupil od Einden Investments, bo prodajalec tako prihranil pri plačilu davka na kapitalski dobiček, ki je na Cipru najnižji v Evropski uniji. Prav tako ostaja odprto, ali so bili vodilni v Merkurju vseskozi "tihi" lastniki Euro-Veneta. Podjetje namreč po dostopnih podatkih z izjemo delnic nakelskega trgovca ni imelo drugih pomembnejših naložb. Če je bil Euro-Veneto res le "parkirišče" Merkurjevih menedžerjev, so ti prevzemni prag v Merkurju presegli že sredi lanskega julija, torej tri mesece pred objavo prevzemne namere, ko so - skupaj z deležem Merfina - obvladovali že okoli 27 odstotkov družbe. KD: Nismo lastniki Euro-Veneta V minulih dneh nam ni uspelo priklicati Doroteje Janša in odvetnika Janeza Hočevarja, ki je na službeni poti. Irena Peranić pa nam je sporočila, da "ni več v poslovnih odnosih z Euro-Venetom". V skupini KD, katere zagrebška podružnica domuje na istem naslovu kot po novem tudi Euro-Veneto, so nam pojasnili, da "po preverjanju informacij niso našli povezave med podjetjema Euro-Veneto in Einden Investments ter skupino KD". ArcelorMittal uradno v Sloveniji Multinacionalka ArcelorMittal, ki se je po naših informacijah pri upravi Merkurja zanimala za nakup metalurškega programa, združenega v novem podjetju Mersteel, je pred dnevi v Sloveniji ustanovila družbo, ki se bo ukvarjala s proizvodnjo, trgovino in posredništvom. Kot smo že poročali, so v Merkurju javno zanikali domnevne pogovore z največjim svetovnim železarskim koncernom
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/322814

MERFIN

/13/...zgodba prevzema Merkurja d.d. s strani družbe MERFIN se nadaljuje z izstopom hrvaško-ciprske družbe Euro-Veneto in Banko Koper d.d. a po vsej verjetnosti vstopom družb blizu Taxgroup,kamor so se tudi preselili:

Kordež in druščina izplačujejo pomagače pri prevzemu Merkurjevi menedžerji na čelu s predsednikom uprave Binetom Kordežem se pripravljajo na sklepno fazo prevzema nakelskega trgovca. Potem ko se je iz lastništva Merkurja sredi julija "umaknil" skrivnostni peti prevzemnik Merkurja, hrvaško-ciprska družba Euro-Veneto, je podobno pred dnevi ravnala tudi Banka Koper. Merfinu je namreč prodala del svojih delnic, vrednih 17 milijonov evrov, tako da ta zdaj obvladuje že 71,35 odstotka Merkurja. Družba Merfin, ki je v lasti Merkurjevih menedžerjev na čelu s predsednikom uprave Binetom Kordežem, je v slabih dveh tednih za nakupe Merkurjevih delnic namenila že okoli 37 milijonov evrov, medtem ko jih potrebuje še okoli 150 milijonov evrov. Skupno so Merkurjevi menedžerji v slabih dveh tednih za nakupe Merkurjevih delnic namenili že okoli 37 milijonov evrov. Kako je Merfin financiral nakup - glede na to, da je imel že konec decembra lani 275 milijonov evrov obveznosti, delež kapitala v financiranju pa je bil le okoli 20-odstoten - ni znano. Bodo pa za dokončen prevzem Merkurjevi menedžerji potrebovali še okoli 150 milijonov evrov. Merfin ima namreč s Savo že podpisano 106,5 milijona evrov vredno pogodbo o nakupu njenega 20-odstotnega deleža, prav tako pa naj bi imel sklenjene pogodbe tudi s preostalima članoma konzorcija, Banko Koper in Interfin Naložbami, ki imata skupaj v lasti še slabih osem odstotkov Merkurja. Glede na velik finančni zalogaj bodo morali Merkurjevi menedžerji po vsej verjetnosti bodisi dokapitalizirati Merfin bodisi v njegovo lastništvo povabiti še nekatere vlagatelje. Na to nakazujejo tudi pojasnila Bineta Kordeža, ki nam je povedal, da "načrtujemo vključitev še nekaj novih ključnih zaposlenih med lastnike Merfina". Niso pa spremembe v lastništvu Merkurja in napovedane spremembe med lastniki Merfina edine. Merfin se je namreč preselil na Litostrojsko cesto v Ljubljani, kjer domujeta tudi družbi Taxgroup - davčno svetovanje in Taxgroup - pravno svetovanje. Spremembo naslova Kordež pojasnjuje s tem, da Taxgroup za njih opravlja "administrativne posle", zaradi česar so se tudi preselili na njihov naslov. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/338199
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Nov 17, 2008 6:43 pm; skupaj popravljeno 10 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Sre Dec 19, 2007 12:02 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI
stara stran 16

EUROSTAT in BDP

/13/...v Eurostatu so sestavili lestvico najbogatejših Evropskih držav za leto 2006 glede na bruto domači proizvod in kupni moči posameznika in sicer:

2006

Luksemburg 280
Irska 146
Nizozemska 131
Avstrija 128
Danska 126
Švedska 125
Belgija 120
Velika Britanija 118
Finska 117
Nemčija 114
Francija 111
Španija 105
Italija 103
Grčija 98
Ciper 92
Slovenija 88
Češka 79
Malta 77
Portugalska 75
Estonija 69
Madžarska 65
Slovaška 64
Litva 56
Letonija 54
Poljska 52
Hrvaška 52
Romunija 39
Bolgarija 37
Turčija 31
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=33258
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007122305279068 http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//289026/

/13/...na Eurostatu so ponovili lestvico tudi za leto 2007 in sicer: Slovenija po BDP z 89 odstotki povprečja EU na 16. mestu BDP na prebivalca, izračunan na podlagi kupne moči, se je v državah članicah EU lani gibal od 38 pa kar do 276 odstotkov povprečja EU , ugotavlja Eurostat. Najvišji BDP imajo v Luksemburgu, najnižjega v Bolgariji. Slovenija 16.

2007

Luksemburg - 276%
Irska - 146%
Nizozemska - 131%
Avstrija - 128%
Švedska - 126%
Danska - 123%
Belgija - 118%
Finska - 116%
Velika Britanija - 116%
Nemčija - 113%
Francija - 111%
Španija - 107%
Italija - 101%
EU27 - 100%
Grčija - 98%
Ciper - 93%
Slovenija - 89%
Češka - 82%
Malta - 77%
Portugalska - 75%
Estonija - 72%
Slovaška - 69%
Madžarska - 63%
Litva - 60%
Letonija - 58%
Poljska - 54%
Romunija - 41%
Bolgarija - 38%
Hrvaška - 55%
Turčija - 42%
Makedonija - 29%

Norveška - 184%
Švica - 137%
Islandija - 129%
Srbija - 35%
Albanija - 22%
http://www.finance.si/216745
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/pls/portal/docs/PAGE/PGP_PRD_CAT_PREREL/PGE_CAT_PREREL_YEAR_2008/PGE_CAT_PREREL_YEAR_2008_MONTH_06/2-24062008-EN-AP.PDF
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 4:48 pm; skupaj popravljeno 7 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Sre Dec 19, 2007 11:38 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

POSODOBLJENA ZAKONA O PREVZEMIH TER BANČNIŠTVU

/13/...obeta se obravnava zakona o bančništvu in zakona o prevzemih, ki sta z dosedanjimi ohlapnimi določbami na široko omogočala iztisnitve malih delničarjev, ki je postalo v Sloveniji že pravi nacionalni sindrom, po drugi strani pa možnost managerskih odkupov skupno z velikim izčrpavanjem družb: Embarassed

http://www.finance.si/199993/Nad_tajkune_gredo_danes_poslanci

...in še nekaj na to temo za zajezitev managerskih odkupov: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//288611/

...ter sprejetje novele in dopolnitve zakona o prevzemih ter bančništvu,vprašanje,ki se pri tem zastavlja pa je tudi,ali so sedaj mali delničarji kaj bolj zaščiteni kot prej:
http://www.finance.si/200178/DZ_sprejel_spremembe_prevzemne_zakonodaje

...nadaljuje se boj proti tajkunizaciji Slovenije,saj se sedaj težišče odgovornosti in gotovega poslabšanja kapitalske ustreznosti sedaj pomika proti bankam,ki jih bodo zaradi povečanja tveganja morali v doglednem času dokapitalizirati,ve pa se,da so to dosedanji lastniki.V januarju mesecu so napovedane že nove novele,saj so te že sprejete samo začetni kozmetični popravki:
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007122205278927

...Sprememba ZGD-1 veča moč upnikom in delavcem Vlada je včeraj potrdila predlog sprememb zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1A), državni zbor ga bo sprejemal po nujnem postopku. Novela bo vpeljala direktivo EU o čezmejnih združitvah, ki bo zaščitil družbenike in delavce družb. Najbolj pa bodo odmevale protitajkunske spremembe ZGD-1A. Z dopolnitvijo 248. člena bo kot fiktivni posel določen ne več le pravni posel, s katerim družba zagotovi predujem ali posojilo za pridobitev delnic te družbe, ampak še vsi "drugi pravni posli s primerljivim učinkom". Tako bodo po Vizjakovih predvidevanjih na prste stopili tudi tistim, ki so prek tretjih oseb ali terminskih pogodb prevzemali družbe. Z dopolnitvijo 330. člena bo določeno, kot tolmačijo poznavalci, da lahko veljavnost sklepa skupščine o prenosu najmanj četrtine premoženja družbe preprečijo tudi upniki. Zelo pomembna in odmevna pa bo predlagana sprememba 582. člena, ki - tako Vizjak - uvaja varovalke za upnike in delavce, denimo pri menedžerskih prevzemih družb. Po novem bo pri pripojitvi družb, kjer je prevzemnica lastnica vsaj četrtine družbe tarče in je delnice tarče zastavila za financiranje prevzema, potrebna vrsta soglasij. Uprava prevzemnice bo namreč za izpeljavo pripojitve morala nujno pridobiti soglasje večine upnikov vseh pri pripojitvi udeleženih družb, posamična soglasja vseh največjih upnikov družb ter soglasje delavcev oziroma njihovih zastopnikov vseh udeleženih družb. http://www.finance.si/200444/S_seje_vlade_Stop_kotaciji_Triglava_rev%B9%E8ini_tajkunom

...in začel veljati z današnjim dnem,ob tem se namreč pojavlja tudi vprašanje ustreznosti sedanjih dopolnil za male delničarje,saj nikjer ne govori tudi o njihovi zaščiti in ne ponuja višjo raven varstva njihovih pravic:
http://www.finance.si/200821/V_veljavi_stro%BEja_prevzemna_zakonodaja

...in še mnenje avtorice prevzemne zakonodaje ga.Nine Plavšak: http://www.finance.si/200764/Recikla%BEa_Nina_Plav%B9ak

...čezmejne povezave in združitve ter omejitve in zaščita pri tem: http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008010505281760
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 4:49 pm; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Ned Dec 23, 2007 11:19 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

/13/...nezaupanje do uprave lahko pripelje tudi do prodaje delnic družbe, saj se je to zgodilo tudi v PECIVU, kjer so delavci na tak način prodali 75% delnic z glasovalno pravico, saj je v ozadju Mlinotest d.d.:

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//289053/

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Ned Dec 23, 2007 11:48 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DEUTSCHE TELEKOM

/13/...zaradi manipulacije v letih 1999 in 2000 je več kot 10.000 delničarjev napovedalo 100 mio€ tožbo zoper DEUTSCHE TELEKOM d.d., kako obsežna zadeva bo, govori tudi 600 sodelujočih odvetnikov: Embarassed

http://www.poslovni.hr/65137.aspx

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Pon Dec 24, 2007 8:55 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

CENTER NALOŽBE d.d.

/13/...danes je Mariborska finančna družba CENTER NALOŽBE objavila ponudbo za nakup delnic finančne družbe INFOND HOLDING iz Maribora. Ponudba se nanaša na 7.851.620 delnic Infond Holdinga, ki jih prevzemnik še nima v lasti, kar predstavlja 46,64 odstotka družbe. Za eno ponuja plačilo v višini 8,70 evra, ponudba pa velja do 22. januarja 2008 do 12. ure. Zadnji posli na Ljubljanski borzi so bili po 8,42 EUR. Ob tem velja omeniti , da je Infond Holding je sicer NAJVEČJI, 24,91-odstotni lastnik Pivovarne Laško, v lasti pa ima tudi 24,99 odstotka MERCATORJA in 60 odstotkov časopisne družbe VEČER. Ustanovljen je bil avgusta 2002 z razdelitvijo pooblaščene investicijske družbe Infond Zlat in ima položaj pravne naslednice pooblaščene investicijske družbe. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//289162/
http://www.finance.si/200304

/13/...Iz družbe Infond Holding so včeraj sporočili, da so prejeli sklep Urada za varstvo konkurence (UVK), po katerem je uvedel proti družbi Infond Holding, Pivovarni Laško in družbi Delo postopek presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence, "ker naj bi pridobile skupni nadzor nad družbo Večer in bi v skladu z 12. členom ZPOmk morale priglasiti koncentracijo UVK najpozneje en teden po pridobitvi kontrolnega interesa. Nedvomno to prihaja v povsem nepravem trenutku ravno ob prevzemu in vnaša med male delničarje še dodatno zmedo glede oblikovanja cene delnice:

http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007122205278922

/13/...in še mnenje uprave družbe o prevzemni ponudbi:

28.12.2007

Mnenje o prevzemni ponudbi, V skladu s 34. členom Zakona o prevzemih ( ZPre-1, Ur. list RS, št. 79/2006) uprava družbe Infond Holding, finančna družba,d.d., Titova cesta 2A, 2000 Maribor (v nadaljevanju ciljna družba), objavlja svoje mnenje o prevzemni ponudbi, ki jo je dne 24.12.2007 objavila v dnevniku Večer družba CENTER NALOŽBE, finančna družba,d.d.,Ulica Vita Kraigherja 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju prevzemna družba), ki se nanaša na 7.851.620 delnic, ki predstavljajo 46,64 odstotkov delnic ciljne družbe. Uprava ciljne družbe meni, da bo morebitna uspešna izvedba prevzemne ponudbe imela pozitivni učinek na uresničevanje interesov ciljne družbe. Ciljna družba bo namreč pridobila koncentrirano lastniško strukturo (prevzemna družba v prospektu napoveduje tudi poprevzemno izključitev delničarjev in preoblikovanje ciljne družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, v kolikor bo po uspešno končanem prevzemnem postopku ali kasneje število delničarjev ciljne družbe manjše od 50), kar bo imelo za posledico znižanje stroškov poslovanja. Izvedba prevzemne ponudbe ne bo vplivala na obstoječa delovna mesta v ciljni družbi, politika zaposlovanja pa bo ostala v pristojnosti uprave ciljne družbe. Uprava ciljne družbe na podlagi navedb iz prospekta ugotavlja, da prevzemna družba ne namerava vplivati na politiko vodenja ciljne družbe oziroma njenih poslov in da nima strateških načrtov, ki bi spreminjali dosedanji način poslovanja ciljne družbe ali strateške usmeritve ciljne družbe. V skladu z navedbami iz prospekta prevzemna družba nima načrtov, ki bi vplivali na zaposlovanje v ciljni družbi. Sedež poslovanja ciljne družbe se ne bo spremenil, prav tako ne bo prišlo do združevanj poslovnih funkcij. Uprava ciljne družbe izjavlja, da nima nikakršnih dogovorov s prevzemno družbo glede prevzemne ponudbe. Prav tako med prevzemno družbo in upravo ciljne družbe ne obstaja kakršnikoli dogovor o načinu uresničevanja glasovalne pravice iz delnic ciljne družbe, ki jih prevzemna družba že ima. Direktor ciljne družbe ni imetnik delnic ciljne družbe. Knjigovodska vrednost delnice ciljne družbe, na katero se nanaša prevzemna ponudba, je na dan 31. 12. 2006 znašala 8,24 EUR. Ciljna družba je v poslovnem letu 2006 izkazala čisti dobiček v višini 10.733.984 EUR in bilančni dobiček v višini 12.454.269 EUR.
Revidirano letno poročilo ciljne družbe za l.2006 je dostopno na spletni strani ciljne družbe. Direktor Matjaž Rutar
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007122805280341 11.01.2008

/13/...danes so nekateri iz družine dobili pošto kot zadnji certifikatni delničarji s strani ARGONOS BPH oz. tržno sporočilo o že zgoraj omenjeni PREVZEMNI PONUDBI za odkup delnic INFOND HOLDING d.d. in sicer z veljavnostjo od 24.12.2007 do vključno 22.01.2008 do 12 ure, razen,če se veljavnost ponudne podaljša v skladu z Zakonom o Prevzemih ZPre-1. Prevzemniki za delnice IFFR , ki so predmet prevzemne ponudbe,ponujajo plačilo celotne cene v denarju in sicer za vsako delnico 8,70 €. Če se kot delničar družbe INFOND HOLDING d.d. odločite,da boste sprejeli prevzemno ponudbo prevzemnikov po ceni 8,70 € za delnico ali če tega ne želite in se odločite navedene delnice prodati na Ljubljanski borzi (enotna cena na dan 07.01.2008 je znašala 8,46EUR za delnico),lahko to storite tudi preko naše borznoposredniške družbe. Če se odločite za prvo ali drugo od zgoraj navedenih možnosti,lahko vse potrebno uredite tudi v naši borzno posredniški družbi oz.pooblaščenih poslovalnicah Argonos BPH d.o.o.,Ljubljana,navedenih na hrbtni strani...

OMEJITEV ODGOVORNOSTI

Zgornji dopis delničarjem INFOND HOLDING d.d., je namenjen poenostavljeni predstavitvi opcij, ki jih imajo delničarji v zvezi s prevzemno ponudbo. V nobenem primeru ta dopis ni mišljen kot nasvet ali priporočilo delničarjem kako naj se odločijo glede zgoraj navedene prevzemne ponudbe.Delničarji naj se pred dokončno odločitvijo natančno pozanimajo o vseh možnih prevzemnih scenarijih,ki se lahko med prevzemom oziroma trajanjem prevzemne ponudbe prevzemnice spreminjajo,glade na novo nastale okoliščine in o drugih pogojih prevzemne ponudbe ter o prevzemnih rokih ,ki se lahko tudi naknadno spreminjajo.Borzno posredniška družba Argonos BPH d.o.o. ne nosi nobene odgovornosti glede resničnosti in popolnosti prevzemne ponudbe in podatkov v prospektu kot tudi ne nosi nobene odgovornosti in ne daje kakršnih koli jamstev v zvezi z navedeno prevzemno ponudbo oziroma prevzemom družbe INFOND HOLDING finančna družba,d.d. V primeru odločitve za prodajo navedenih delnic na Ljubljanski borzi,so se delničarji predhodno dolžni seznaniti z vsemi tveganji,povezanimi s tako odločitvijo ter o pogojih in stroških povezanih s prodajo vrednostnih papirjev.

/13/...nekateri riziki so tudi že med vrsticami našteti zgoraj,prevzemna družba,ki bo koncentrirala lastništvo tako v prospektu napoveduje tudi poprevzemno izključitev delničarjev in preoblikovanje ciljne družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, v kolikor bo po uspešno končanem prevzemnem postopku ali kasneje število delničarjev ciljne družbe manjše od 50:

18.02.2008

KOLONEL d.o.o.

/13/...prevzemi se nadaljujejo,tokrat je ciljna tarča družba Center naložbe d.d. s strani KOLONEL-a,kjer je še vedno 36.732 malih delničarjev:

Skrivnostna ljubljanska družba nabiralnik Kolonel, je objavila prevzemno namero za družbo Center naložbe, ki je največji posamični lastnik Pivovarne Laško, so danes sporočili preko spletnih strani ljubljanske borze. Za družbo Kolonel sicer ni mogoče dokazati, da je povezana s šefom Pivovarne Laško Boškom Šrotom. Obe družbi sta bili izvzeti iz postopka UVK Obe družbi je Urad za varstvo konkurence izvzel iz postopka presoje skladnosti koncentracije v Mercatorju. Takrat je imel poleg omenjenih družb pod lupo še Infond Holding, pivovarni Laško in Union in Radensko. V postopku pa se je na novo znašel še Istrabenz, ki je hkrati z Laščani pridobival deleže v Mercatorju. Kolonel bo obvladoval holding 1,6 milijarde evrov Kot smo že poročali bo po končanem prevzemu Pivovarne Laško krovna družba Kolonel, katere lastnica je Daniela Rakovič, zastopa pa jo Blaženka Šoštarić, sicer od avgusta lani tudi nadzornica Centra Naložb, obvladovala holding z okoli 1,6 milijarde evrov premoženja, kažejo naši izračuni.
http://www.finance.si/204971/Kolonel_prevzema_Center_nalo%BEbe http://213.250.55.115/ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008021805295915 http://seonet.ljse.si/menu/default.asp?document_id=30301

/13/...bili so uspešni, kljub nizko ponujeni ceni za delnico in ob dejstvu, da je prevzemno ponudbo sprejelo le 19 malih delničarjev:

ATVP prevzemno ponudbo Kolonela potrdil kot uspešno Prevzemna ponudba Kolonela za delnice mariborske finančne družbe Center naložbe je bila uspešna. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je odločila, da je bila prevzemna ponudba Kolonela za delnice mariborske finančne družbe Center naložbe uspešna, so preko spletnih strani Ljubljanske borze danes objavili v Centru naložbe. Prevzemna ponudba, v kateri ni bilo določenega praga uspešnosti, se je nanašala na preostalih 841.840 oz. nekaj nad 22 odstotkov navadnih imenskih kosovnih delnic, ki jih omenjena skrivnostna družba s poštnim nabiralnikom še ni imela v lasti. Kolonel, večinski lastnik Infond Holdinga, ki obvladuje Pivovarno Laško, je bil namreč že pred objavo lastnik 77,71 odstotka kapitala mariborske družbe, za preostanek pa je ponujal po 7,5 evra za delnico. http://www.vecer.si/clanek2008040905312866

/13/...samo delež v Indond Holdingu d.d. prinese na delnico 24,2 EUR: Kolonel prepričal le 19 delničarjev Družbi Kolonel, ki je uradno v lasti borzne posrednice v Probanki Danijele Rakovič, je s svojo 7,5 evra vredno prevzemno ponudbo za Center Naložbe uspelo prepričati vsega 19 delničarjev, medtem ko se je 35.740 malih delničarjev odločilo, da prevzemne ponudbe ne sprejmejo. Kolonel ima tako v lasti dobrih 78 odstotkov Centra Naložb, do katerih je večinoma prišel pri prevzemu pred letom in pol. Za to, da se je kar 99,9 odstotka malih delničarjev odločilo, da prevzemne ponudbe ne sprejme, je v prvi vrsti kriva nizka ponujena cena, saj samo vrednost deleža, ki ga ima Center Naložbe v Infond Holdingu - največjem lastniku Pivovarne Laško - nanese 24,2 evra na delnico Centra Naložb. Poleg tega ima Center Naložbe v lasti še večje deleže v Premogovniku Velenje in Uniorju, lani pa je iztržil tudi velike dobičke pri prodaji deležev v Pivovarni Laško, Termah Čatež, Elektru Maribor ter nekaterih preostalih. Kako je lani posloval Center Naložbe, sicer ni znano, saj poslovnih rezultatov v družbi še niso razkrili. Kot nam je pred dnevi zatrdil predsednik nadzornega sveta Centra Naložb Marjan Kovač, pa so se nadzorniki s poslovanjem že seznanili, in to že pred več kot mesecem dni. Zakaj rezultati niso bili objavljeni, ni znal razložiti, ob tem pa ne gre spregledati, da v Centru Naložbe niso objavili niti informacije, da so se člani nadzornega sveta sploh seznanili s poslovanjem. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//311171/

/13/...pogumna mala delničarka SUZANA RANKOV je napovedala izpodbojno tožbo, polek tega pa je obstoječim delničarjem odvzeta predkupna pravica do novih delnic:

Mala delničarka Infond Holdinga napovedala izpodbojno tožbo
Delničarji Infond Holdinga, med katerimi je z 71 odstotki daleč največja družba Center Naložbe, to pa preko Kolonela obvladuje prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot, so danes na skupščini pričakovano podprli dokapitalizacijo, je potrdila Sabina Hobacher iz PR Plusa, ki v mariborski finančni družbi skrbi za odnose z javnostjo. Delničarji mariborske družbe, preko katere je Boško Šrot prevzel Pivovarno Laško, so del dolga zaradi prevzema izčrpanega holdinga spremenili v lastniški delež, ki bo na voljo nekaterim njihovim upnikom, po pisanju nekaterih medijev najverjetneje predvsem bankam in prijateljskim družbam. S potrditvijo spremembe statuta so lastniki upravo družbe pooblastili za povečanje osnovnega kapitala družbe z izdajo novih navadnih imenskih kosovnih delnic za vložke v prvih petih letih po vpisu sprememb statuta v sodni register. Višino povečanja osnovnega kapitala določi uprava s soglasjem nadzornega sveta, vendar največ do 50 odstotkov trenutnega osnovnega kapitala družbe, kar znaša nekaj nad 42 milijonov evrov. Uprava je ob tem pooblaščena, da lahko ob soglasju nadzornikov deloma ali v celoti izključi prednostno pravico do novih delnic na podlagi soglasja nadzornega sveta. Kot so že ob sklicu skupščine pojasnili v Infond Holdingu, jim odobreni kapital daje možnost povečanja osnovnega kapitala družbe po enostavnem postopku. Uprava lahko na podlagi pooblastila skupščine v primeru izkazanih potreb po dodatnem kapitalu izvede tudi večkratno povečanje osnovnega kapitala do določene višine brez sklica skupščine in sprejema posebnega skupščinskega sklepa. "Zaradi finančne krize in razmer na finančnih in kapitalskih trgih se je družba znašla v položaju, ko mora uskladiti razmerje med kapitalom in obveznostmi. V ta namen načrtuje konverzijo dela obveznosti v lastniške deleže. Zaradi pospešitve postopkov je predvidena izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev do novoizdanih delnic," so pojasnili v Infond Holdingu. Delničarji mariborske družbe, preko katere je Boško Šrot prevzel Pivovarno Laško, so tako del dolga zaradi prevzema izčrpanega holdinga spremenili v lastniški delež, ki bo na voljo nekaterim njihovim upnikom, po pisanju nekaterih medijev najverjetneje predvsem bankam in prijateljskim družbam. O tem, katere upnike bo Infond pozval ter kakšna bo cena preobrazbe dolgov v deleže, v družbi za zdaj ne želijo razkriti. Na skupščini je delničarka Suzana Rankov, ki jo je na skupščini zastopal Primož Cirman, napovedala izpodbojno tožbo zoper sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe, je Infond Holding objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze. Za napoved izpodbojne tožbe se je odločila, ker je bila skupščina "po oceni več pravnih strokovnjakov sklicana nezakonito", je pojasnila za STA. "Čeprav gre za odločitev, ki je ključnega pomena za družbo in položaj delničarjev v njej, so imeli ti za prijavo na voljo praktično le tri delovne dni. Prav tako na sami skupščini delničarji nismo prejeli ustreznih pojasnil glede vzrokov za izključitev prednostne pravice pri dokapitalizaciji, cene dokapitalizacijskih delnic, razlogov za povečanje kapitala in zakaj je Center Naložbe sploh posodil denar Infond Holdingu, na podlagi česar bi lahko presodili, ali je dokapitalizacija sploh upravičena in ali ne gre za dodatno poslabšanje položaja malih delničarjev Infond Holdinga," pravi. To pojasnilo bi moralo biti na izrecno zahtevo njenega pooblaščenca navedeno tudi v zapisniku skupščine, "a se to po dostopnih informacijah ni zgodilo", je dejala. Če uprava Infond Holdinga zatrjuje, da skupščine ni sklicala v zakonsko določenem roku, ker naj bi se ji mudilo, ni logično, dodaja Rankova, da delničarje izključuje iz dokapitalizacije prav zaradi naglice pri domnevni sanaciji družbe.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042235252
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/delnicarji-podprli-dokapitalizacijo.html

/13/...pri samem sklicu skupščine je bila očitana kršitev določb ZGD-1, saj je zasedala komaj 10 dni po njem:

Zadolženi Infond Holding bodo pred bankami reševali prijateljski upniki Včerajšnje skupščine Infond Holdinga, ki ima v lasti najpomembnejše deleže v Pivovarni Laško in Mercatorju, so se od skupno več kot 33.364 delničarjev družbe udeležili le štirje, od tega dva iz novinarskih vrst. »Obveznosti Infond Holdinga trenutno za okrog desetkrat presegajo kapital družbe, pri čemer je bilo še v začetku lanskega leta razmerje 55:45 v korist kapitala,« je na včerajšnji skupščini Infond Holdinga dejal prvi mož družbe Matjaž Rutar (na sliki). Pri sanaciji mu bo s pretvorbo terjatve pomagala družba Center Naložbe, ki jo lastniško obvladuje generalni direktor Pivovarne Laško Boško Šrot. Največji delničar, družba Center Naložbe, ki jo prek podjetja Kolonel lastniško obvladuje prvi mož pivovarne Boško Šrot, je tako potreboval manj kot dvajset minut za potrditev sklepa o petdesetodstotnem povečanju kapitala Infond Holdinga v naslednjih petih letih. "Večje posojilodajalce iz nebančnega sektorja bomo poskušali prepričati, da terjatve do nas pretvorijo v lastniške deleže," je povečanje kapitala včeraj utemeljil predsednik uprave Infond Holdinga Matjaž Rutar in potrdil, da je eden izmed njih prav družba Center Naložbe. Infond Holding naj bi na tak način pridobil dobrih 42 milijonov evrov kapitala, ceno dokapitalizacijskih delnic pa bodo določili na podlagi njenega povprečja v eno- ali trimesečju. Pri tem je Rutar zatrdil, da Infond tovrstno popustljivost sestrskega podjetja iz Šrotove lastniške verige potrebuje zaradi "finančne krize, ki družbi otežuje usklajevanje kapitala in obveznosti", in ne zaradi nedavnega, skoraj 120 milijonov evrov vrednega nakupa dobrih 15 odstotkov Pivovarne Laško od Cestnega podjetja Maribor (CPM) in Fidine. "V resnici smo si s tem nakupom bilance še izboljšali," je dejal Rutar in priznal, da si je holding denar za omenjeni posel izposodil tako pri bančnih kot nebančnih ustanovah. Ob tem je poudaril, da obveznosti Infond Holdinga trenutno za okrog desetkrat presegajo kapital družbe, pri čemer je bilo po Rutarjevih trditvah še v začetku lanskega leta razmerje 55:45 v korist kapitala. Na vprašanje, ali bodo v okviru dokapitalizacije v lastništvo močno zadolženega Infond Holdinga vstopile tudi banke, je Matjaž Rutar odgovoril, da "položaj družbe v tem trenutku ni takšen, da bi jim bilo treba posegati v pravice bank". "Z vstopom posojilodajalcev iz nebančnega sektorja v lastništvo si bomo zavarovali položaj družbe do bančnih upnikov, saj ne želimo, da bi nam ti odpovedali sodelovanje. Večina naših upnikov je namreč iz vrst bank. Res pa je, da bi vse težave rešili s prodajo Mercatorja," je še pojasnil prvi mož Infond Holdinga. Zakaj je uprava Infond Holdinga pri povečanju kapitala predvidela izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev do novoizdanih delnic? "Za to smo se odločili zaradi pospešitve postopkov, kar je v interesu družbe. Če bi čakali še mesec ali dva, da k vpisu delnic povabimo vse delničarje, bi bil učinek verjetno enak, vendar smo ocenili, da je v sedanjih razmerah smiselno pohiteti," je odgovoril Rutar. Medtem ko naj bi upniki nove delnice vpisali že v naslednjih tednih, za zdaj ni znano, ali in kdaj bo družba Center Naložbe, ki že ima v lasti dobrih 78 odstotkov Infond Holdinga, iz njega iztisnila še preostale male delničarje. Direktorica Centra Naložb Saša Fajs včeraj ni želela dajati izjav. Infondove obveznosti:tri proti ena za banke Če držijo Rutarjeve navedbe, da je razmerje med posojilodajalci Infond Holdinga "tri proti ena za banke", gre sklepati, da si je družba v zadnjem letu dni denar - tudi za prevzem Pivovarne Laško - v večji meri izposojala tudi v nebančnem sektorju. Še konec leta 2007 je imela namreč pri bankah odobrenih za 218 milijonov kratkoročnih posojil, od družbe Center Naložbe pa je pridobila "le" milijon evrov posojila. Mala delničarka z izpodbojno tožbo nad povečanje kapitala Že pred časom smo v Dnevniku poročali, da uprava Infond Holdinga včerajšnje skupščine ni sklicala v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, saj je med sklicem in skupščino minilo le deset dni. Tudi zaradi tega se je urednica Poslovnega Dnevnika in lastnica 35 delnic Infond Holdinga Suzana Rankov prek spodaj podpisanega odločila za vložitev izpodbojne tožbe. "Čeprav gre za sklep, ki je ključnega pomena za družbo in zaradi morebitne kasnejše iztisnitve tudi za položaj delničarjev v njej, so imeli ti za prijavo na voljo praktično le tri delovne dni. Prav tako na skupščini delničarji niso prejeli ustreznih pojasnil glede vzrokov za izključitev prednostne pravice, cene dokapitalizacijskih delnic, sodelujočih pri dokapitalizaciji in vzrokov za povečanje kapitala. To bi moralo biti na izrecno zahtevo mojega pooblaščenca navedeno tudi v zapisniku skupščine, a se to kljub zagotovilu predsedujočega skupščini Stojana Zdolška in prisotne notarke Ines Bukovič ni zgodilo. Če namreč uprava Infond Holdinga zatrjuje, da naglica ni razlog za sklic skupščine v zakonsko prekratkem roku, obenem ni logično, da delničarje izključuje iz dokapitalizacije prav zaradi hitenja pri domnevni sanaciji družbe v času finančne krize," je pojasnila Suzana Rankov.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042235339
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Jan 10, 2009 3:32 pm; skupaj popravljeno 21 krat

/13/...Dovolj poučna je zgodba o uspehu pri pridobitvi lastninskih certifikatov na začetku devetdesetih let za 400.000 sit ter njihovi kasnejši vložitvi v investicijsko družbo KBM Infond. Kasneje je bilo pri preoblikovanju v Vzajemni sklad Infond Globalni in Infond Dinamični, potrebno čakati 1 leto, da ne bi bili ob morebitni prodaji, dodatno kaznovani s kazensko provizijo:

CERTIFIKATI KBM Infond

Glede na vse dogodke v pivovarski idilični pri(h)vatizaciji, da bomo spet mali delničarji, ki s(m)o vložili lastninske certifikate v družbo KBM Infond, sedaj potegnili ta kratko, saj so bile pridobljene delnice Infond Holdinga d.d., Center naložbe d.d., in delnice vzajemnega sklada Infond Dynamic in vzajemnega sklada Infond Global, tako, da sta imeli v samo enem letu kar dve naložbi porazne in sramotne rezultate, ki jih zadnja antiŠrotovska bančna dogajanja, še bolj nižajo in povzročajo še večje izgube, ki se bodo poznala zgolj in samo v žepu še preostalih malih delničarjev.
1. Infond Holding:
18.08.2007 - 5.95 €
07.08.2009 - 0,0870 € ( kar pomeni izgubo 98,5%) 19.08.2009 - 0,0560 €
2.Center Naložbe: 18.08.2007 - 8,27 €
07.08.2009 - 0,2520 € (kar pomeni izgubo 96,9%)
19.08.2009 - 0,1200 €

CERTIFIKAT
Tako se je iz takratnega certifikata za 400.000 sit pridobilo naslednje delnice:
Vrednosti avgusta 2008:
Infond Holding - 189 delnic - IFFR - 8,77 € = 1.666,30 €
Center naložbe - 43 delnic - IFHR - 7,02 € = 294,84 €
Infond ID 1 - 56 delnic - IFDR - 6,90 € = 386,40 €
Infond ID - 92 delnic - IFIR - 13,26 € = 1219,92 €
Ob lanskoletnemu zadnjemu preoblikovanju smo tako pridobili še iz delnic Infond ID 1 ter Infond ID,zamenjano za enakovredno vrednost premoženja v obliki točk vzajemnih skladov Infond Global in Infond Dynamic:
Infond Holding - 189 delnic - IFFR = 13,23 €
Center Naložbe - 43 delnic - IFHR = 7,74 €
Infond Global - 92 delnic - INDGL = 805 €
Infond Dynamic - 55 delnic - INDDY = 227,70 €
* Poleg omenjenega je bil zadnji lanski pripis dividend tako dodan ostalim enotam premoženja vzajemnih skladov, tako, da je stanje 17.avgusta 2009 naslednje:
Infond Holding - 189 delnic - IFFR = 13,23 €
Center naložbe - 43 delnic - IFHR = 7,74 €
Infond Global - 100 delnic - INDGL = 875 €
Infond Dynamic - 62 delnic - INDDY = 256,68 €
*** Katastrofalni padec vrednosti premoženja v samo enemu letu:
17.avgust 2008 - 3.567,46 €
17.avgust 2009 - 1.152,65 €
19.avgust 2009 - 1.139,56 € - (izguba -68%)
29.september 2009 - 1.255,04 €
20.november 2009 - 1.286,87 €
09.december 2009 - 1.434,85 €
22.december 2009 - 1.260,92 €
12.februar 2010 - 1.205,59 €
19.marec 2010 - 1.276,67 €
26.april 2010 - 1.284,49 €
14.junij 2010 - 1.241,36 €
22.november 2010 - 1.273,49 €
28.december 2010 - 1.257,63 €

DIVIDENDE
* Ob tem velja omeniti tudi še izplačilo dividend v letu 2006, za ustvarjene dobičke v letu 2002, 2003, 2004, 2005 v znesku bruto 90,80 € in neto 72,65 €. Prav tako v letu 2007 za leto 2006 v znesku bruto 97,92 € in neto 78,34 €, tako se je premoženjska bilanca vmes le malenkost izboljšala.

Številke so jasne in izguba v žepih tudi.

Kot vidimo so bile 189 delnic Infond Holding in 43 delnic Center Naložb še v avgustu leta 2008 vredne celih 1.961,14 €.
Danes so pa vredne le še rekordnih 0,43 €...

* Zato, bi se na tem mestu rad zahvalil g.Bošku Šrotu za uničeno očetovo certifikatno premoženje, za katerega je zaradi takega načina Slovenske pri(h)vatizacije, delal celo življenje, sedaj pa za delnice Infond Holdinga d.d. ter Centra Naložb d.d. ne more več niti na capuccino...

/13/...vse državne institucije in tiste, ki bi morale zaščititi premoženje malih delničarjev, za to do danes praktično niso naredile še ničesar. Za izgubljeno premoženje bi morali proti odgovornim vložiti skupinsko odškodninsko tožbo...tako kot v tujini proti Bernardu Madoffu ter medijskemu mogotcu Conradu Blacku, Danielu Marinu, soustanovitelju propadlega hedge sklada, Bayou Group Samuel Israel, WorldComovemu direktorju Bernard Ebbers, Enronov Jeffrey Skillinga, najbogatejšega Kitajca HUANG GUANGYUja, je sedaj tudi nekoč vodilni Parmalatov šef Calisto Tanzi dočakal sodbo z 18 leti zapora ter plačila odškodnine v višini 2mrd€, kar postavlja nove mejnike za kaznovanje poslov po takoimenovani Ponzijevi shemi, ki so opeharile na več desettisočev malih delničarjev. Ob tem bi lahko rekli, da kaznovalna politika za take prekrške, žal, velja vsepovsod, razen pri nas zaenkrat (še) ne...

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Sre Dec 26, 2007 4:27 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KRONA HOLDING d.d.

/13/...družba KRONA HOLDING d.d. ni upoštevala določil novega ZTFI in tako je bilo v sodni register vpisano povečanje osnovnega kapitala na 4,35 mioEUR, delnice pa so bile že 18.12.2007 na Prostem trgu LJSE. Po besedah direktorja ATVP, katero vodi Neven Borak, so sicer že 16. novembra zavrnili zahtevo Krone Holdinga za potrditev prospekta za ponudbo delnic javnosti, kljub zavrnilni odločbi agencije pa je izdajatelj izvedel vse nadaljnje korake v postopku izdaje novih delnic. Zavrnilna odločba agencije sicer še ni pravnomočna, saj je družba proti njej konec novembra začela postopek sodnega varstva, posledice te kršitve za vlagatelje pa bodo znane po odločitvi vrhovnega sodišča. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//288926/

O B V E S T I L O V L A G A T E L J E M JAVNA PONUDBA IN TRGOVANJE Z DELNICAMI IZDAJATELJA KRONA HOLDING, D. D., LJUBLJANA, OZNAKE KRHR

Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) na podlagi 3. točke tretjega odstavka 93. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07 in 100/07 – popr.; v nadaljevanju ZTFI), objavlja, da izdajatelj Krona Holding, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju Krona Holding ali izdajatelj), ne izpolnjuje svojih obveznosti, določenih v 2. poglavju citiranega zakona. Agencija je z odločbo, opr. št. 11/372/AG-07-(373) z dne 16. 11. 2007, zavrnila zahtevo Krone Holding za potrditev prospekta za ponudbo delnic javnosti, in sicer za izdajo največ 2.574.242 navadnih kosovnih delnic oznake KRHR. Odločba Agencije je dokončna in izvršljiva. Kljub zavrnilni odločbi Agencije je izdajatelj izvedel vse nadaljnje korake v postopku izdaje novih delnic oznake KRHR. Dne 10. 12. 2007 je bilo v sodni register vpisano povečanje osnovnega kapitala izdajatelja tako, da ta sedaj znaša 4.349.563,21 EUR. Na podlagi naloga izdajatelja je bilo dne 17. 12. 2007 v KDD – Centralno klirinško depotni družbi, d.d., Ljubljana, izdanih dodatnih 2.008.236 delnic oznake KRHR. Navedene delnice so bile z odločbo Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana, z dnem 18. 12. 2007 sprejete tudi v organizirano trgovanje na prostem trgu, pri čemer je bila izvedena razširitev kotacije z delnicami oznake KRHR. Izdajatelj je dne 29. 11. 2007 proti odločbi Agencije začel postopek sodnega varstva, s tem da je na Vrhovno sodišče Republike Slovenije vložil tožbo, zato odločba Agencije še ni pravnomočna. Na podlagi uvodoma citirane določbe ZTFI Agencija opozarja vlagatelje, da je Krona Holding navkljub zakonsko predpisani normi, ki določa, da nihče ne sme ponujati vrednostnih papirjev javnosti v Republiki Sloveniji, ne da bi bil prej v zvezi z njimi objavljen prospekt, izvedel ne samo postopek javne ponudbe, pač pa je v zvezi z delnicami, vpisanimi na podlagi takšne javne ponudbe, izvedel tudi nadaljnje korake do njihove izdaje in uvrstitve v organizirano trgovanje. S takšnim ravnanjem je Krona Holding kršila prvi odstavek 36. člena ZTFI. Posledice te kršitve za vlagatelje bodo znane po odločitvi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o vloženi tožbi. dr. Neven Borak in dr.Miha Juhart direktor in predsednik sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Sep 16, 2008 10:38 am; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Sre Dec 26, 2007 4:53 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KRKA d.d. in NAGRADA PORTAL 2007

/13/...Nagrado Portal je Ljubljanska borza letos prvič podelila ob zaključku leta. Tradicionalna podelitev nagrade za najbolj odprto delniško družbo, tokrat že 12. zapored, je potekala na prednovoletnem sprejemu. KRKA, d.d. je dobitnica nagrade PORTAL za leto 2007! In kaj je še posebej odlikovalo zmagovalca? Družba Krka je v ocenjevalnem obdobju tekoče, korektno in hitro obveščala o svojem poslovanju, položaju in načrtih, posebej pohvalno je izvedla obveščanje o svoji pomembni korporacijski akciji – cepitvi delnic. Časovne roke periodičnega obveščanja je jasno in vnaprej razkrila v objavi finančnega koledarja, pred formalnimi objavami pa je objavljala tudi prve ocene poslovanja za določeno obračunsko obdobje. Spletne strani izdajatelja odlično izpolnjujejo zahteve glede obsega dosegljivih informacij, preglednosti ter dostopnosti do ključnih informacij za vlagatelje. Letno poročilo izdajatelja za 2006 je izstopalo zaradi obsega razkritij in zelo dobre preglednosti. Nagrajena družba še posebej izstopa pri načinu komuniciranja in graditvi odnosov z analitiki in mednarodnimi vlagatelji. S sočasnimi objavami v angleškem jeziku, spletnimi stranmi v tujih jezikih in prevedenimi publikacijami je družba zgledno zagotavljala enakomerno obveščenost med tujimi vlagatelji, posebno skrb pa je namenila vzdrževanju stikov z njimi tudi preko udeležb na različnih konferencah za vlagatelje. Družba je organizirala celotedenske obiske pri svojih delničarjih v tujini in ostalih vlagateljih, edina od navedenih družb ima tudi podpisane pogodbe s številnimi investicijskimi bankami, ki redno spremljajo delnico tega farmacevtskega podjetja. Krka d.d je lahko zgled vsem družbam, ki želijo izgraditi trden odnos in prepoznavnost med domačimi in tujimi vlagatelji. mag. Polona Peterle - O rezultatih ocenjevanja za nagrado Portal 2007 (PDF 37KB)
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 4:49 pm; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Tor Jan 01, 2008 11:16 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

/13/...vsem malim delničarjem želim veliko zdravja,družinskega razumevanja ter poslovnih uspehov, med katere sodijo tudi skrb za svoje premoženje, za katerega ohranjanje pa bo potrebno uporabiti vse možne pravne norme, vključno s seznanitvijo Evropske komisije o dogajanju in varstvu pravic malih delničarjev v Sloveniji,kar je v nasprotju z njenimi sklepi: Laughing

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Sre Jan 02, 2008 11:02 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

REKORDERJI

/13/...izdelujejo se tudi že prve bilance leta 2007 na naši borzi,saj so tako zabeležili najvišjo rast tečaja naslednji rekorderji:
Kompas MTS - 428,9%
Maksima Invest - 261%
Sava d.d. - 161%
Aerodrom Ljubljana d.d. - 156%
Istrabenz d.d. - 132,8%
Pivovarna Laško d.d. - 115,9%
Luka Koper d.d. - 96%
Petrol d.d. - 85%
Žito d.d. - 81%
Gorenje d.d. - 64%
Krka d.d. - 56%
Mercator d.d. - 49%
Intereuropa d.d. - 49%
Telekom d.d. - 30%
* ob temu velja poudariti, da so v letu 2007 le tri delnice izgubile vrednost in sicer:
Etol -1,21%
Nike Brežice -9,97%
Mlinotest -20,11%
Osrednji borzni indeks SBI 20 - 78,13%
SBI TOP - 70,97%
PIX delniški indeks investicijskih skladov - 45,05%
Maksima med ID lani najmanj donosna Investicijske družbe so v minulem letu zabeležile visoko rast, ki pa je opazno zaostajala za rastjo slovenskega trga kapitala. Indeks investicijskih družb PIX se je namreč lani zvišal za 45 odstotkov, kar je dobro tretjino manj, kot je znašala rast osrednjega indeksa Ljubljanske borze SBI 20. Najvišjo rast med sedmimi investicijskimi družbami je lani zabeležil KD ID, in sicer kar 55,9-odstotno. Za več kot 50 odstotkov se je zvišala le še delnica NFD 1 ID, medtem ko so se delnice preostalih investicijskih družb, z izjemo Maksime ID, podražile za dobrih 40 odstotkov. Najnižjo rast v minulem letu je med vsemi investicijskimi družbami zabeležila Maksima ID, in sicer le 21,5-odstotno. NFD 1 je bil med vsemi investicijskimi družbami konec minulega leta največji, saj je bil na borzi vreden 462,5 milijona evrov. Za primerjavo: to je 87 milijonov evrov več, kot je konec minulega leta znašala tržna kapitalizacija investicijskih družb KD, Infond in Maksima skupaj.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/290448/ http://www.finance.si/200706/Kaj_je_zaznamovalo_borzno_leto_2007

˝KLJUČNA KAKOVOST INVESTITORJA NI INTELEKT, TEMVEČ TEMPERAMENT. POTREBUJETE TEMPERAMENT, KI GA NE ZADOVOLJI NITI TO, DA GRE Z MNOŽICAMI, NITI TO, DA GRE PROTI MNOŽICAM˝.
*Warren Buffet,najuspešnejši investitor vseh časov,ki je od leta 1957 do leta 2003 v povprečju ustvaril˝samo˝19-odstotno povprečno realno letno donosnost

Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 4:50 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Čet Jan 03, 2008 5:20 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NLB d.d. in TRIGLAV d.d.

/13/...po zagotovilih najodgovornejših ter očitni priljubljenosti IPO - prvi javni prodaji delnic,bi se v kratkem to lahko pripetilo naši največji banki NLB d.d., očitno pa je tudi, da stopamo po Hrvaški poti priljubljenosti IPO ter seveda s temi dejanji tudi ohranitve njihove sedanje oblasti. Kot vemo pa so blokirali tudi uvrstitev Zavarovalnice Triglav d.d. na borzo, kar zopet kaže na kombinatoriko v zvezi z referendumsko odločitvijo o lastninjenju zavarovalnic ter po vsej verjetnosti tudi IPO za tisto 34% premoženja zavarovalnice Triglav d.d.,ki ga hranijo pri KAD za upravičence kot F.O: Embarassed

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,262316
http://24ur.com/naslovnica/novice/gospodarstvo/20080103_3114050.php

Vlada prihodnji teden spet o Triglavu Ministrski zbor bo predvidoma že prihodnji teden obravnaval zakonodajni paket, ki bo začasno odložil za 25. januarja načrtovani začetek trgovanja z delnicami Zavarovalnice Triglav na borzi in omogočil državljanom nakup 34,47-odstotnega deleža Triglava s prvo javno prodajo (IPO). Kot je znano, gre za delež, katerega skrbnik je trenutno Kapitalska družba, kupnina od prodaje, pri kateri bi sodelovali samo državljani, pa po predlogu vlade ne bi šla v proračun, ampak bi bil letni neto donos, ki bi ga ustvarili na razpisu izbrani upravljalci, prihodek proračuna Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po načrtih ministrstva za finance bi IPO Triglava izpeljali marca.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//290650/

/13/...pri tej vladni zamisli kupnine od prodaje 34,47% deleža zavarovalnice tako ne bo deležen KAD, saj jo bo le-ta moral dati v upravljanje več upravljalcem,ki jih bo izbral na javnem razpisu. Nato naj bi se letni netto donos stekal v blagajno pokojninskega zakona, ta pa bi s prilivi kril bodoči primanjkljaj v pokojninski blagajni. Vprašanje, ki se pri tem postavlja pa je tudi, ali je res IPO Triglava d.d. skladna z referendumsko voljo ljudi.Pri odkupu bodo sodelovali državljani,ki bodo za to imeli dovolj denarja. To pa noso nujno tistih 750.000 upravičencev, katerim dejansko pripada ta delež in ki so bili zavarovani pri zavarovalnici. Tako nekateri strokovnjaki menijo, da bi bilo bolje, če bi zavarovalnica dobila strateškega partnerja, kar bi ji v prihodnosti omogočalo širitev v JV Evrope.Tudi na Ministrstvu za finance še vedno dopuščajo možnost,po kateri bi se za lastninjenje zavarovalnice uporabilo model IPO ter hkratno dokapitalizacijo,saj tako J.P.Damijan pravi,da bi se z metodo licitacije:˝s tem bi se privatizacijska cena močno približala prihodnji tržni ceni, vlada pa bi se hkrati izognila očitkom strokovne javnosti in opozicije o prodaji pod ceno˝: Embarassed

/13/...kot že zgoraj povedano je bila dokapitalizacija sprejeta v višini 300 mio.EUR,tudi v soglasju tudi z KBC,ki pa pri njej ne bo sodeloval,ocenjujejo,da bi bila cena delnice 334 EUR:
http://www.finance.si/202088/V_NLB_potrdili_dokapitalizacijo_mali_vlagatelji_pripravite_se

/13/...še ena priložnost za male vlagatelje:

KBC prodaja delež v NLB Kot so že večkrat pojasnili v KBC, svojo naložbo v Novi Ljubljanski banki (NLB) obravnavajo zgolj kot finančno naložbo. Belgijska banka KBC je začela s prodajo svojega 34-odstotnega deleža v NLB, so danes sporočili v KBC v Bruslju. Razpisni postopek, ki ga vodi KBC, se je začel danes, novi partner oz. partnerji pa bodo izbrani v sodelovanju s slovensko vlado, je še sporočila KBC. Finančno ministrstvo odločitev banke o umiku iz lastniške strukture NLB obžaluje. Kot so že večkrat pojasnili v KBC, svojo naložbo v Novi Ljubljanski banki (NLB) obravnavajo zgolj kot finančno naložbo, zato so tudi začeli s prodajo svojega 34-odstotnega deleža v NLB in svojega 50-odstotnega deleža v družbi NLB Vita. Cilj KBC in slovenske vlade je organizirati "pravilen, učinkovit in pregleden razpisni postopek, ki ga bo vodila KBC, tako da se bo nov primeren partner oziroma novi partnerji lahko izbrali v medsebojnem soglasju med KBC in Republiko Slovenijo", je sporočila belgijska banka in dodala, da se je postopek pričel danes z resolucijo nadzornega sveta NLB, ki podpira prodajo.
http://www.vecer.si/clanek2008043005320239
http://www.finance.si/211898/Po_praznikih_k_NLB_tri_banke
http://www.finance.si/211897/KBC_za%E8ela_s_prodajo_dele%BEa_v_NLB
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/316587

/13/...za predlagan sklep o delitvi dividende 5,33EUR za novo vpisane delnice,za katero je presečni datum 01.09.2008 je potrebno še soglasje skupščine:
http://www.finance.si/211840/Nove_delnice_NLB_verjetno_%BEe_letos_z_dividendo
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 4:50 pm; skupaj popravljeno 13 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 29 Jun 2011 15:29; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1096
Objavljeno: Pet Jan 04, 2008 11:04 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

SISBON

/13/...ob opozorilu glede varstva osebni podatkov in razsežnostim,ki jih ta povzročajo,se je tako po zadnjem obvestilu o zbiranju podatkov o statusu fizičnih oseb oz.vlagateljev pri BPH sedaj pridružile tudi BANKE,saj je s 01.01.2008 v veljavi nov informacijski sistem SISBON po katerem lahko vsem bankam podpisnicam sporazuma omogoča medsebojno izmenjavo in obdelavo zaupnih osebnih podatkov o komitentih fizičnih osebah. V SISBON se zbirajo podatki o zadolženosti in korektnosti izpolnjevanja pogodbenih obveznosti vsakega komitenta; navedeno je, denimo, katere storitve nekemu komitentu zagotavlja banka, koliko znaša njegov mesečni obrok posojila, koliko blokad računov je imel in podobno.
http://www.finance.si/200779

SISBON

Ko boste pri banki zaprosili za kredit, ima ta možnost, da preveri podatke o vaših transakcijskih računih, plačilnih karticah, kreditih, lizingih in morebitnih težavah pri odplačevanju, ki ste jih imeli v preteklosti. Na podlagi teh podatkov lahko banka odloči, ali vam bo kredit odobrila in pod kakšnimi pogoji. Če bo banka vašo boniteto ocenila kot razmeroma nizko, vam lahko ponudi kredit z višjo obrestno mero ali pa ga sploh ne odobri. Ključno je, da se pri sklepanju bančnih poslov zavedate,da lahko banka uporablja to bazo, saj ima lahko to dejstvo za vas pomembne posledice. Zato svetujemo, da pred sklepanjem večjih kreditnih poslov preverite pravilnost vaših podatkov v SISBON-u.

V okviru Združenja bank Slovenije je bila lani vzpostavljena skupna baza podatkov o boniteti potrošnikov, imenovana SISBON. 13. marca letos so bila sprejeta zakonska dopolnila, ki so natančneje določila, kateri podatki se zbirajo v bazi, kdo ima pravico vpogleda in koliko časa se hranijo. Ko boste torej pri katerikoli banki v Sloveniji zaprosili za kredit, ima ta možnost, da preveri podatke o vaših transakcijskih računih, plačilnih karticah, kreditih, lizingih in morebitnih težavah pri odplačevanju, ki ste jih imeli v preteklosti.
vip_vip_2Članek v celoti objavljamo v majski številki (5/2009) revije za potrošnike VIP.

Na podlagi teh podatkov lahko banka odloči, ali vam bo kredit odobrila in pod kakšnimi pogoji. Če bo banka vašo boniteto ocenila kot razmeroma nizko, vam lahko ponudi kredit z višjo obrestno mero ali pa ga sploh ne odobri.

Ključno je, da se pri sklepanju bančnih poslov zavedate,da lahko banka uporablja to bazo, saj ima lahko to dejstvo za vas pomembne posledice. Če so podatki, ki jih je vaša banka posredovala v SISBON napačni, se lahko namreč zgodi, da bo vaša prošnja za kredit zavrnjena ali pa da vam bo banka za odobreni kredit zaračunala več. Zato svetujemo, da pred sklepanjem večjih kreditnih poslov preverite pravilnost vaših podatkov v SISBON-u. Za izpis podatkov lahko zaprosite v katerikoli bančni poslovalnici tako, da izpolnite poseben obrazec; izpis boste dobili najkasneje v 15 dneh. Če se s podatki v izpisu ne strinjate, lahko od banke ali drugega podjetja, pri katerem ste sklenili posel, zahtevate popravek ali izbris spornega podatka. Če je vaš zahtevek upravičen, morajo biti podatki popravljeni v roku 15 dni. Tako lahko preprečite finančno škodo, ki bi vam jo lahko povzročili napačni podatki v SISBON-u.

Iz izpisa vaših podatkov je tudi razvidno, katera ustanova je v preteklem letu opravila vpogled v vaše podatke. Če boste med njimi našli tudi banko ali drugo podjetje, pri kateri niste prosili za kredit, obstaja možnost, da so bili vaši osebni podatki zlorabljeni. Svetujemo vam, da upravljavcu sistema pošljete prošnjo za pojasnilo in o tem obvestite nas ( zps@zps.si).
www.zps.si/osebne-fi...Itemid=668

PRITOŽBE

Prejeli smo pritožbe potrošnikov, ki jim je več bank zavrnilo odobritev kredita. Na izrecno vprašanje zakaj, jim je bilo pojasnjeno, da je razlog za zavrnitev kredita bonitetna ocena, ki temelji na podatkih, ki se zbirajo v SISBON (medbančna baza podatkov o poslovanju z bankami in drugimi finančnimi ponudniki). Banka ima pravico vpogleda v to bazo, ki deluje v okviru Združenja bank Slovenije, ko pri njej zaprosite za kredit.

Potrošnikom zato svetujemo, da v primeru ko banka zavrne odobritev kredita, od banke zahtevajo izpisek podatkov iz SISBON-a, saj bodo tako lahko preverili njihovo pravilnost. Če so podatki v SISBON-u napačni, naj od banke zahtevajo njihov popravek. Pozornost ni odveč tudi pred vsako odobritvijo kredita, saj je posledica napačnih podatkov v SISBON-u lahko tudi višja obrestna mera.
www.zps.si/osebne-fi...Itemid=668
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Feb 14, 2009 4:51 pm; skupaj popravljeno 1 krat

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli