Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 02 Jul 2024 20:50; skupaj popravljeno 2 krat

NAMA in PREVZEM

Ljubljanska Nama v nemške roke: koliko ponujajo za delnico

Nemški sklad zasebnega kapitala Katera Beteiligungs-Verwaltungsgesellschaft P11 je objavil ponudbo za prevzem družbe Nama. Za delnico ponujajo 25 €.

Nemški sklad je pred mesecem dni objavil namero za prevzem. Zdaj je objavil še prevzemno ponudbo, ki se nanaša na preostalih 12,42 % delnic, ki jih še nima v lasti, poroča STA. Za delnico ponujajo 25 €, ponudba pa velja od 27. maja do 24. junija.

Ponudba je zmanjšana za 835.301 delnic, ki jih prevzemnik že ima v lasti, in 1.496 delnic, ki so v lasti družbe Salinera. Gre torej za skupno 116.998 preostalih delnic Name od vseh 953.795, izhaja iz ponudbe, objavljene v časniku Delo in na spletni strani Ljubljanske borze.

Največja posamična lastnica Name je bila do nedavnega Zavarovalnica Triglav, ki je imela na dan 31. december 2023 v lasti 39,07 % delnic, sledile so Generali zavarovalnica – kritno premoženje s 33,19 % deležem, zavarovalnica Generali s 15,32 % in delniški vzajemni sklad Triglav steber z 10,97 % lastniškim deležem.

Delnice bi kupili po enaki ceni kot aprila
Sklad Katera je 19. aprila letos z družbami Zavarovalnica Triglav, Generali zavarovalnica in Generali zavarovalnica – Sklad neživljenjskih zavarovanj sklenil kupoprodajno pogodbo, na podlagi katere je prevzel 835.301 delnic Name oziroma 87,58 °% vseh izdanih delnic omenjene družbe. Tudi pri tem poslu je nakupna cena za delnico znašala 25 €, še piše STA.

Nama se ukvarja z upravljanjem lastnih nepremičnin; upravlja več kot 25.000 kvadratnih metrov nepremičnin na šestih lokacijah, izhaja iz objave na spletni strani družbe, ki jo od septembra lani vodi Mateja Erman. Prokurist podjetja je Aleš Mataj.

Nama je v letu 2023 ustvarila 3,6 milijona € e čistih prihodkov od prodaje (skoraj v celoti se ti nanašajo na prihodke od najemnin), kar je 11 % več kot leto pred tem. Dobiček iz poslovanja se je prav tako povečal za 11 % na 1,2 milijona €. Čisti dobiček, ki vključuje tudi slabitve naložbe v odvisno družbo Nama In v višini 480.000 evrov, pa je bil pri 472.000 € večji za 32 %, izhaja iz letnega poročila Name za lani, objavljenega na Ajpesu.

PREVZEMNA PONUDBA

NAMA d.d. LJUBLJANA

Objava odločbe o izidu prevzemne ponudbe

Na podlagi določil Zakona o trgu finančnih instrumentov, Zakona o prevzemih, Pravil Ljubljanske borze, d.d. Ljubljana in veljavne zakonodaje družba Nama d.d. Ljubljana, Tomšičeva ulica 1, Ljubljana, obvešča javnost:

da je dne 2.7.2024 prejela Odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev z dne 1.7.2024, s katero je le-ta ugotovila, da je prevzemna ponudba prevzemnika KATERA Beteiligungs-Verwaltungsgesellschaft P11 GmbH, Tölzer Straße 15, 82031 Grünwald, Nemčija (v nadaljevanju »prevzemnik«) za 953.795 navadnih imenskih kosovnih delnic istega razreda z glasovalno pravico oznake NALN, zmanjšano za 835.301 delnic oznake NALN, ki jih ima prevzemnik že v lasti in 1.496 delnic oznake NALN, ki jih ima v lasti s prevzemnikom povezana oseba Salinera, d.o.o., torej skupno za 116.998 navadnih imenskih kosovnih delnic istega razreda z glasovalno pravico oznake NALN ciljne družbe Nama, upravljanje z nepremičninami, d.d. Ljubljana, Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana, ki je trajala od vključno 27.5.2024 do vključno 24.6.2024, uspešna.

Agencija za trg vrednostnih papirjev je v obrazložitvi odločbe navedla, da jo je prevzemnik obvestil, da je prevzemno ponudbo sprejelo 13 akceptantov, ki so skupaj imetniki 115.944 delnic ciljne družbe z oznako NALN, ki so bile predmet prevzemne ponudbe, kar predstavlja 12,16 odstotka vseh izdanih delnic ciljne družbe.

V prospektu za prevzemno ponudbo delnic ciljne družbe prevzemnik ni določil najmanjšega števila delnic, za katere mora biti sprejeta prevzemna ponudba, da se šteje za uspešno, zato Agencija za trg vrednostnih papirjev ugotavlja, da je predmetna prevzemna ponudba uspela.

Obvestilo bo objavljeno na spletni strani družbe Nama d.d. (www.nama.si) od 2.7.2024 dalje, najmanj za obdobje petih let.
https://forbes.n1info.si/posel/bo-sla-znamenita-ljubljanska-veleblagovnica-v-nemske-roke/
https://forbes.n1info.si/novice/ljubljanska-nama-se-seli-pod-nemsko-okrilje/

zoran13

PREVISOKE OBDAVČITVE - 42%

Že do sedaj je bila enormna in diskriminatorna obdavčitev pokojninskih zavarovanj, za katere zavarovanec, državljan in davkoplačevalec vlaga za kasnejše izplačilo enkratne ali mesečne pokojninske rente z omejenim rokom izplačevanja.

Pri možnosti enkratnega dviga privarčevanega denarja, ki se je najmanj 120 mesecev ali 10 let zbiral na osebnem in žal močno nelikvidnem pokojninskem računu, je veljavna obdavčitev akontacija dohodnine 25%, naslednje leto gre v obračun dohodnine, pomeni najmanj še 16%, izstopni stroški 1%, kar znese najmanj 42%.

* izstopni stroški = 1%
* akontacija dohodnine = 25%
* poračun dododnine ob oddaji napovedi 28.februarja, za predhodno leto še najmanj = 16%

Pri izbrani možnosti mesečnih rent, je potrebno tudi povedati, da kolikor izberemo odločitev za znesek višji kot 160 €, potem DURS, takoj še ta znesek pred izplačilom, ki ga odvede pokojninska družba ali zavarovalnica. takoj obdavči.

Prav pokojninska zavarovanja, so že dosedaj izgubila svoj osnovni namen, zato se velja vprašati, kaj vse, bodo še dodatno obdavčili, samo zato, da se bo nekdo hvalil, da je njegova nova reforma reforme nadvse uspela.

Ob že vsemu povedanemu, bi bilo potrebno dodati še sprejem novih določil Evropske direktive o izenačitvi zavarovalnih premij za ženske in moške, t.j."Unisex", ki so začele veljati z 22.decembrom 2012, kar je obvezujoče tudi za vse naše zavarovalnice, da tega dejavnike ne smejo več upoštevati pri določanju zavarovalnih premij.
Ta izenačitev zavarovalnih premij, pa žal vpliva tudi na višino izplačil pokojninskih rent. Zaradi višje smrtnosti so bili moški pred izenačitvijo upravičeni do višjih izplačil pokojninskih rent, saj na višino rent, ki so se izplačevale pred izvedbo ukrepov 22.decembra 2012 pa poenotenje nima vpliva.

Že do sedaj velja, da je to še edina davčna olajšava, ki so nam jo blagovoljili dopustiti in nas na veliko osiromašiti za vse ostale že pridobljene in sedaj izgubljene davčne olajšave. Žal pa so dosedaj uspeli tudi vsi tisti v parlamentu, ki so z dvigom rok, izglasovali in uzakonili že dosedanjo diskriminatorno in nerazumno obdavčitev.

Res pa je, da se ob obračunu vsakoletne dohodnine, kot davčna olajšava upoštevajo plačani obroki prostovoljnega pokojninskega zavarovanja v obdobju od januarja do decembra, seveda do zneska, ki odgovarja maksimalno dovoljenih 5,844% od plače.

Res pa je tudi, da se to obračuna samo od zneskov, ki jih plačamo iz neto plače v izbrani pokojninski načrt, kakor je tudi res, da imamo sklenjen en kolektivni in en individualni pokojninski načrt.

Res pa je tudi, da se pri davčni olajšavi od 5,844% kar trenutno predstavlja znesek 2.903,66 €, odšteva oziroma davčno ugodnost najprej uveljavlja delodajalec in šele potem delojemalec, torej zaposleni v gospodarski družbi. Pri temu, pa redkokateri delodajalec ob takšnih zagatah, le redko kje pove zaposlenemu ob motivaciji za višja vplačila v pokojninski načrt, kako je z upoštevanjem davčnih olajšav. Temu bi se lahko reklo, da je grobo zavajanje zaposlenih, še posebej tam, kjer imajo uastaljeno prakso, da dajo zaposlenemu, še enkrat toliko, kot bi sam prispeval od bruto plače.

Pri trenutno veljavnih zneskih pokojninskega zavarovanja velja znesek za sredstva delodajalca, oziroma po ZPIZ-2 presegajo 6.172,89 €, potem je obvezno izplačevanje pokojninske rente skladno z zakonom. Ob temu je potrebno povedati, da se rente izplačujejo dosmertno, pri čemer je 15 let izplačevanje pokojninske rente zajamčeno. To hkrati pomeni, kolikor zavarovanec umre v zajamčenem obdobju, se pokojninska renta naprej izplačuje dediču. V raznih zavarovalnicah pa se zbrana sredstva na osebnem pokojninskem računu, po preteku zajamčenega obdobja, ki ga na podlagi izračunov izbere zavarovanec, izplačuje po 30,00 € in sice v četrtletnih obrokih.

Pri pokojninski renti je sicer obdavčitev polovična, kot pri enkratnem dvigu privarčevanih sredstev na osebnem pokojninskem računu.

Spričo mnoštva prenizkih osebnih dohodkov, kar se po navadi povezuje tudi z plačilom razlike do minimalne plače, so tudi možnosti za kakšna višja mesečna vplačila minimalna, kar pomeni tudi nizke zneske na osebnih pokojninskih računih posameznika, ko se odloči za upokojitev.

Vse to in vsa sprejeta zakonodaja o Pokojninskih zavarovanjih, potrebuje nove zakonske osnove in posebej prilagojene davčne olajšave in ne sedanjo diskriminatorno ureditev, ko se zavarovance dobesedno kaznuje, ko se odločijo za uveljavljanje pravic iz osebnih pokojninskih računov. Pa je bilo na začetku pokojninskih zavarovanj rečeno, da je potrebno varčevati ob redni pokojnini, da se bo zmanjšalo davčno vrzel, ko se bo odšlo v penzijo. Pokojninske združbe in zavarovalnice pa so ob tem naredile celotne študije in kopico izračunov, s katerimi naj bi popularizirali pokojninska zavarovanja. Ob tem, pa ne gre zanemariti tudi vlogo sindikata v gospodarskih družbah, tako pri izbiri upravljalca kolektivnega pokojninskega načrta, kot tudi pri njihovi izbiri.

Ob tem se lahko opozori na tabele, ki so objavljene na prvi strani in sicer za realno donosnost in bodočo kupno moč posameznika, ki nas takoj prizemljita in sicer:
http://murjeplovec.mojforum.si/murjeplovec-post-165.html#165

Poseben del pokojninskih načrtov, bodisi kolektivnih ali individualnih so stroški ali "preostali stroški" kot jih imenujejo in se odtegnejo iz sredstev na osebnem pokojninskem računu in sicer:
* Upravljalska provizija
* Skrbniška provizija
* Stroški povezani z upravljanjem
* Stroški povezani z izvajanjem skrbništva

Pri tem je potrebno povedati, da zavarovanec v pokojninskih skladih posameznega upravljalca, bodisi, da se imenuje Leon Dinamični, Leon Preudarni, Leon Zajamčeni, Pokojninsko varčevanje AS drzni do 50, Pokojninsko varčevanje AS Umirjeni med 50 in 60, Pokojninsko varčevanje AS Zajamčeni od 60 ali Kritni sklad z zajamčenim donosom po PN-A01, PRVA in PRVA Dinamični, PRVA in PRVA Uravnoteženi, PRVA Zajamčeni, Modri krovni pokojninski sklad, Dinamični podsklad, Preudarni podsklad, Zajamčeni podsklad, Krovni pokojninski sklad javnih uslužbencev, Dinamični podsklad javnih uslužbencev, Preudarni podsklad javnih uslužbencev, Zajamčeni podsklad javnih uslužbencev, Prvi pokojninski sklad Modra,prevzema naložbeno tveganje in to ob pristopu k pokojninskemu načrtu tudi podpiše. Še iz ne tako dalnje zgodovine borznih dogajanj v kriznih letih 2008, nam pokaže, kako so padle delnice na vseh svetovnih borzah, vrednosti gospodarskih družb ter borznih indeksov, tako, da velja biti zelo previden pri izbiri tako pokojninskega načrta kot tudi samega upravljalca. Resnici na ljubo, pa velja povedati, da so pokojninske družbe in zavarovalnice in njihove delnice utrpele manjše borzne padce, to pa po zaslugi bolj konzervativnih naložb v svojih portfeljih. Res pa je tudi, da je bilo veliko pokojninskih skladov v tistem obdobju, pa tudi kasneje v negativni donosnosti, kar se je odrazilo tudi v samem poslovanju pokojninskih skladov.

Kot je že zgoraj opisano se naložbe kot samo pokojninski skladi spreminjajo tudi glede na starost posameznega zavarovanca in skupin zavarovancev, do 50 let, od 50 let do 60 let ter nad 60 let in se tako naložbena struktura ter portfelji delnic ter obveznic ustrezno povečujejo in zmanjšujejo glede na leta, saj velja, da postajajo sredstva pred upokojitvijo po veliki večini v zajamčenih pokojninskih skladih. Seveda pa je tudi donosnost posameznih naložbenih razredih temu ustrezno višja ali nižja.

(NE)DONOSNOST POKOJNINSKIH SKLADOV

"Minimalna zajamčena donosnost je zahtevana donosnost sredstev v okviru podskladov, ki so namenjeni najstarejši starostni skupini članov pokojninskih skladov. Ti skladi izvajajo naložbeno politiko zagotavljanja minimalne zajamčene donosnosti na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja. Pri ostalih podskladih zajamčene donosnosti ni.

[i]Minimalna zajamčena donosnost je izračuna kot 40 % povprečne donosnosti do dospetja državnih vrednostnih papirjev z ročnostjo, daljšo od enega leta.
Povprečna donosnost do dospetja se izračuna enkrat letno (na zadnji dan leta) iz letnih povprečnih donosnosti za predhodnih 24 mesecev in velja 12 mesecev od dneva izračuna (od januarja do decembra vsakega leta). Upošteva se samo tiste vrednostne papirje, ki jih je izdala Republika Slovenija in kotirajo na organiziranih trgih ter imajo do dospetja na dan 31. 12. še vsaj eno leto."
* 2015 - 1,50%
* 2016 - 0,86%
* 2017 - 0,57%
* 2018 - 0,49%
* 2019 - 0,42%
* 2020 - 0,28%
* 2021 - 0,11%
* 2022 - 0,03%
* 2023 - 0,40%
* 2024 - 1,05%
Dosežena donosnost v zajamčenih podskladih, ki jih upravljajo zavarovalnice in pokojninske družbe pod nadzorom AZN, je v tem obdobju znašala od 2,3 % do 6,0 % letno, kar bistveno presega minimalno zajamčeno donosnost.[/i]
https://www.a-zn.si/zajamcena-donosnost-pokojninskih-skladov-v-2024-dosezena-donosnost-v-2023/

Kolikšni so dosedanji donosi dodatnega pokojninskega zavarovanja prikazuje spodnja tabela.
* 2002-2009 skupni donos /povprečni letni donos
* Pokojninska družba A - 55,96% /5,71%
* Skupna pokojninska družba - 50,00% /5,20%
* Prva osebna zavarovalnica - 51,84% /5,36%
* Kapitalska družba KVPS - 41,15% /4,40%
2005 - 2009 skupni donos /povprečni donos
* Kapitalska družba ZVPSJU - 19,47% /3,62%
https://www.dnevnik.si/1042312935/posel/novice/1042312935

DEJANSKO DOSEŽENA DONOSNOST:

* 2007 - 6,1%
* 2008 - (-3,7%)
* 2009 - 4,4%
* 2010 - 4,0%
* 2011 - 0,2%

leto 2007/ leto 2008/ leto 2009/ leto 2010/ leto 2011/
* Zakonsko predpisano (40 %) 1,6 % 1,8 % 1,8 % 1,4 % 1,4 %
* Skupna (50 %) 2,0 % 2,2 % 2,1 % 1,4 % 1,7 %
* Dejansko dosežena donosnost 6,1 % -3,7 % * 4,4 % 4,0 % 0,2 % **
* zavarovancem smo v letu 2008 kljub negativni doseženi donosnosti na pokojninske račune pripisali zajamčen donos v višini 2,18 %.
** zavarovancem smo v letu 2011 na pokojninske račune pripisali zajamčen donos v višini 1,7 %
https://www.triglavpokojnine.si/si/888/donos-in-nalozbena-politika.aspx
https://www.dnevnik.si/1042576344/slovenija/prostovoljno-zavarovanje-je-postalo-nesmiselno

DONOSNOST KRITNEGA SKLADA PRVA Pokojninska družba:

* Donosnost 2023/3 letna/5 letna/:
* Prva in Prva Dinamični: 10,34%/20,87%/46,97%/
* Prva in Prva Uravnoteženi: 9,32%/12,06%/30,55%/
* Prva +Zajamčeni: 5,97%/-0,69%/7,08%/
* Prva Zajamčeni: 5,70%/0,22%/7,52%/

Zajamčeni letni donos:
* Prva Zajamčeni: 1,58%
* Prva + Zajamčeni: 1,05%
https://www.prva.si/donosi-pokojninskih-skladov/

PREVERITE VIŠINO VRAČILA DOHODNINE ZA SVOJO PLAČO*

* Vpišete višino vaše mesečne bruto plače:
* Vpišete višino mesečne premije zavarovanja, ki jo vplačujete sami:
* Dobimo izračun Razlike do najvišje mesečne premije:
* Dobimo izračun izkoriščenosti davčne olajšave:
* Dobimo izračun Prihranek pri odmeri dohodnine:
https://www.prva.si/pokojninsko-zavarovanje/skladi-zivljenjskega-cikla/

PRIMER IZPLAČILA PRVA OSEBNA ZAVAROVALNICA d.d. - I.

Rok za izplačilo sredstev prične prvi dan v naslednjem mesecu, po katerem Prva osebna zavarovalnica prejme popolno dokumentacijo za izplačilo. Zaključi se zadnji dan trimesečnega izstopnega roka. Po zaključku izstopnega roka, se sredstva izplačajo v roku 1 meseca.

S podpisom te izjave izjavljam, da sem seznanjen z vsemi posledicami v primeri izplačila sredstev in sicer, da se od zneska odbijejo 1% izstopni stroški, 25% akontacija dohodnine in da lahko sledi še dodatno doplačilo dohodnine v višini 16%. Pogoj za izplačilo je 120 mesecev vključenosti v primeru kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. V kolikor ta pogoj ob prejemu dokumentacije še ni izpolnjen, začne teči izstopni rok po izpolnitvi tega pogoja.

Enkratni dvig sredstev lahko vpliva tudi na socialne transferje v družini:
- višje plačilo vrtca (preskok enega razreda pomeni približno 450 € več plačila
- nižjo štipendijo ali izgubo štipendije otrok

* Vrednost premoženja na dan 31.12.2012: 6.275,03 €
* Izstopni stroški: 62,75 €
* Akontacija dohodnine 25%: 1.553,07 €
* Skupni odtegljaj ob nakazilu: 1.615,82 €
* Izplačilo na TRR: 4.659,21 €
* Možno doplačilo dohodnine zavezanca - dodatnih 16%: 993,96 €
* Možni končni neto prejemek: 3.665,25 €
* Možni skupni stroški: do 42 %

Z vsemi odbitki nam tako država pobere vsaj 25% akontacijo dohodnine ter doplačilo dohodnine v skupnem znesku 2.547,03 €, kar pomeni po takratnih cenah več kot 1 unčo zlata oziroma 62 g zlata,...

V tem smislu je takšna obdavčitev vlagateljev, ki varčujejo za svojo pokojnino, necivilizacijska, neetična in nehumana, posebej pa je jasno, kaj je mislil zakonodajalec, ko je v besedilo Splošnih pogojev za prostovoljno dodatno starostno pokojninsko zavarovanje v 18.členu pod točko 3. zapisal tudi, da mora Zavarovanec oziroma upravičenec poleg davka navedenega v prvem ostavku tega člena plačati vse prispevke in davke, ki jih je ali bo zakonodajalec morebiti predpisal v času trajanja pogodbe. Posebej pa je to vprašljivo tudi v primerjavi z ostalimi naložbenimi možnostmi, ki jih ima vlagatelj, saj so med drugim življenjska naložbena zavarovanja po 10 letih vlaganj docela neobdavčena in na takšen način v priviligiranem položaju. Zato bi se bilo potrebno vprašati o morali in etiki zakonodajalcev in vse tistih sodelujočih, ki so sprejelo za vlagatelje takšne diskriminatorne odredbe in obdavčitve, ki samo še polnijo že tako prazne državne blagajne, žal še vedno na rovaš ubogega varčevalca.
Prav gotovo pa bi morali takšne naložbene produkte uvrstiti tudi med Najbolj nevarne naložbene produkte v Evropi, ki jih prav sedaj izbirajo, saj dosegajo in celo presegajo izvedene finančne instrumente, saj je pri teh meja obdavčenja in njihovi prodaji v 1 letu, še vedno previsokih 40%.

BOBU BOB

"Mogoče se je osvoboditi, a seveda ne z navdihom slaboumnih televizijskih nadaljevank ali rumenega tiska. Straniščne vsebine sodijo samo na stranišče."
Pater Karel Gržan
Torek, 21.marca 2017
www.vecer.com/bob-dneva

BOB DNEVA

"Strašljivo je, da lahko finančna industrija obvladuje vlado, poslance, medije ... in je prepričana, da lahko počne karkoli."
Matjaž Sušnik, predsednik Združenja Frank
Ponedeljek, 28.10.2019
www.vecer.com/vecerp.../bob-dneva

zoran13

NAFTA LENDAVA & GEOENERGO in STEČAJ

Zakaj je vodstvo Geoenerga vložilo predlog za stečaj družbe

V družbi Geoenergo, ki ima pravice do črpanja plina v Pomurju, so potrdili, da so takoj po novem letu vložili predlog za stečaj družbe, o čemer smo sicer pisali v začetku tedna v članku Fracking v Lendavi: Geoenergo pred stečajem? In zakaj o tem govorijo le v Londonu, v Ljubljani pa ne?

"Poslovodstvo družbe Geoenergo je skladno z določili ZFPPIPP dne 3. 1. 2024 zaradi varstva vseh upnikov družbe vložilo predlog za začetek stečajnega postopka, saj je družba insolventna oziroma dolgoročno plačilno nesposobna. O predlogu stečajno sodišče še ni odločilo, kljub temu da je za to že potekel zakonski rok," so sporočili iz Geoenerga, ki ga vodi Verena Zidar.

Kakšni so razlog za insolventnost? Objavljamo njihovo pojasnilo:

"Zaradi nenehnega upadanja načrpanih količin zemeljskega plina ter ob ocenjenih visokih stroških sanacije pridobivalnega polja je družba Geoenergo že nekaj mesecev preučevala perspektivo obstoja podjetja. Poslovanje so po zakonski prepovedi hidravlične stimulacije močno zaostrili tudi vse slabši odnosi med partnerji, spori, mediacije in arbitraža. Geoenergo je pod pritiskom visokih stroškov poslovanja v takšnih okoliščinah, s pomočjo za to usposobljenih strokovnjakov, ocenil, da njegovo poslovanje dolgoročno ni vzdržno.

18. oktobra 2023 je Arbitražni tribunal Stalne arbitraže pri GZS izdal odločbo, ki ugotavlja pravni temelj za denarne zahtevke družbe Ascent proti Geoenergu. Ta odločba pomeni, da bo Geoenergo moral Ascentu plačati znesek, ki presega finančne zmožnosti družbe Geoenergo.

Ta nepričakovana odločba Arbitražnega tribunala je dodatno prepričala poslovodstvo družbe Geoenergo, da skladno s svojimi dolžnostmi iz Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) nemudoma obvesti družbenika o navedenem stanju in ju pozove k dokapitalizaciji, za katero pa se družbenika nista odločila".
Lastnika Geoenerga sta, kot je znano, Petrol in Nafta Lendava.
https://www.finance.si/fracking-v-lendavi-geoenergo-pred-stecajem-in-zakaj-o-tem-govorijo-le-v-londonu-v-ljubljani-pa-ne/a/9020263
https://www.finance.si/3-zanimivosti-v-stecaju-geoenerga/a/9022851
https://www.dnevnik.si/1042680312
https://forbes.n1info.si/posel/lendavski-geoenergo-kljub-posredovanju-britanskih-upnikov-v-stecaj/

Državna Nafta Lendava v stečaj

Lendavska družba je lani pridelala skoraj 1,2 milijona evrov čiste izgube. Geoenergo, ki ga ima v lasti skupaj s Petrolom, v stečaj že v začetku leta.

V začetku leta je stečaj razglasila družba Geoenergo, v kateri je Nafta Lendava polovična družbenica. Slabega pol leta kasneje je postopek stečaja začela še Nafta Lendava. Kako je lendavska družba poslovala v 2023, kateri so pomembni datumi za upnike, kako so poslovale hčerinske družbe?
https://m.facebook.com/galerijamuzej.lendava/photos/a.584933121555409/4838720996176579/?type=3
https://nafta-strojna.si/
https://sl.wikipedia.org/wiki/Nogometni_klub_Nafta_Lendava
https://www.mnzlendava.si/index.php/predstavitev/kratka-zgodovina
https://lendavainfo.com/sredi-lendave-bomo-dobili-nov-spomenik-naftni-vrtalni-stolp-poglejmo-hitro-zgodovino-tega-legendarnega-podjetja/

NEKOČ in DANES

SLOVENSKA NAFTA

Pod prekmursko ravnico bi kljub dolgoletnemu izkoriščanju utegnilo biti nahajališče še nekaj milijonov sodov tekočega zlata

Dajanje prednosti obnovljivim virom energije in stigmatiziranje fosilnih goriv sta pripeljala do tega, da se le redkokdo pri nas sploh še spomni, da je bila Slovenija nekoč naftna država oziroma da je to pravzaprav še vedno. Sicer dandanes govorimo o količinah, ki dejansko niso vredne omembe, a pod zemljo bi se lahko skrivalo še marsikaj. In ker bodo vsem prizadevanjem navkljub fosilna goriva še precej časa naš glavni vir energije, ne bi bilo slabo, če bi svojo energetsko odvisnost, ki je (po zadnjih podatkih za leto 2008) 55-odstotna, pri tekočih in plinastih gorivih pa 100-odstotna, vsaj nekoliko zmanjšali.
Naftna zgodovina na območju današnje Slovenije sega natanko 150 let v preteklost. Takrat, leta 1859, so v Dravogradu postavili prvo rafinerijo - Erste kärntnerische Mineralölraffinerie v lasti Korošca Gustava Golla. V njej so izdelovali kolomaz, torej sredstvo za mazanje osi koles, in prva leta delovanja so za surovino uporabljali oljno repico. Nato pa je Goll od trgovskega potnika izvedel, da njegov kolomaz v Čakovcu in Varaždinu sploh ne gre v promet, saj na območju Peklenice v Međimurju iz nekega kamnoloma priteka gosto olje, ki ga ljudje s pridom uporabljajo kot zamenjavo za kolomaz. Goll se je odpravil v Peklenico in nazaj prinesel nekaj posod nafte, nato pa jo je v svojem dravograjskem obratu destiliral. Na koncu procesa je dobil petrolej, mazivno in cilindrsko olje, iz ostanka pa kolomaz, ki je bil neprimerljivo boljši od tistega iz oljne repice. Uporabo oljne repice je seveda takoj opustil in si v Peklenici kupil nekaj zemlje. Krajši čas je brez težav kopal jaške in pridobival nafto, za katero pač takrat ni bilo treba kopati ravno globoko. Vendar je naredil napako, ker svojih izkopavanj ni prijavil po takrat veljavnem rudarskem zakonu, zato so njegove delavce nekega dne pregnali žandarji. Ker Goll ni imel dovoljenja, je opustil izkoriščanje međimurske nafte in začel to surovino po železnici uvažati iz Galicije. Proizvodnja v njegovi rafineriji naj bi bila nekaj časa dosegala po 6600 ton na leto, rafinerija pa je delovala vse do prve svetovne vojne. Po dveh letih vojne je morala zaradi pomanjkanja surovin zapreti vrata.
Prvo vrtino na slovenskih tleh so leta 1942, med drugo svetovno vojno, izvrtali Nemci. Na globini približno 1500 metrov so v Dolini odkrili zemeljski plin. Takrat s to najdbo niso bili najbolj zadovoljni, saj je bila nafta veliko pomembnejša. Naslednje leto so na območju izvrtali še tri vrtine in iz njih je vendarle pritekla nafta. Sočasno so jo odkrili tudi v Petišovcih in ti še do danes veljajo za največje doslej odkrito naftno polje v Sloveniji in Međimurju. Zaradi partizanskega napada na naftne naprave na hrvaški strani so nemška podjetja leta 1944 iz previdnosti opustila tudi vrtanje na slovenskem ozemlju in seveda s seboj odpeljala vse stroje. Tako so prekmurska naftna polja ostala brez vrtalnih naprav. A že leta 1946 je novim oblastem iz Bosne, čeprav ni bilo nobenega mostu čez Muro, uspelo pripeljati vrtalno garnituro, ki so jo Nemci pustili za seboj. Jugoslovanska vlada je leta 1947 izdala odločbo o ustanovitvi državnega gospodarskega podjetja Proizvodnja nafte Dolnja Lendava. Z izpeljavo decentralizacije je podjetje leta 1951 prešlo v pristojnost Slovenije. Ko je leta 1955 v uradnem listu izšla še uredba, s katero so odpravili prevod madžarskega imena Dolnja Lendava in uveljavili slovensko krajevno ime Lendava, smo dobili podjetje, katerega ime nam je bolj znano: Proizvodnja nafte Lendava ali skrajšano - Nafta Lendava.
Prva leta po vojni se je proizvodnja nafte iz leta v leto povečevala, leta 1951 je dosegla rekordnih 72 tisoč ton. V tistem obdobju je bilo lendavsko naftno podjetje največji proizvajalec surove nafte v takratni Jugoslaviji. A intenzivno izkoriščanje je zahtevalo svoj davek in od leta 1951 je začela proizvodnja upadati, čeprav so odkrili novo nahajališče v Filovcih. Ker prizadevanja za povečanje proizvodnje niso bila uspešna, se je v 60. letih podjetje prestrukturiralo in se bolj usmerilo v rafinerijsko ter petrokemično dejavnost, hkrati pa krčilo naftno-rudarsko. Raziskave novih nahajališč so opustili leta 1963. Tri leta za tem se je Nafta Lendava skupaj z Industrijo nafte (INA) Zagreb združila v SOZD in raziskovanje se je spet začelo, a do leta 1981 ni prineslo uspehov. Nato pa so do leta 1991 v Petišovcih vendarle še uspešno izvrtali nekaj plinskih vrtin. Po pripovedovanju Jožefa Zaga, staroste vrtanja v Prekmurju, danes vodje rudarskih del v podjetju Nafta-Geoterm, so leta 1988 izvrtali vrtino, v kateri je bil tlak okoli 280 barov, iz nje pa so na uro načrpali kar približno 4000 do 5000 kubičnih metrov plina. A takrat so plin predelovali v metanol. Podjetje Nafta-Geoterm je sicer hčerinska družba Nafte Lendava, ki je nastala po zadnji reorganizaciji podjetja med letoma 2002 in 2003, in je znotraj skupine med drugim odgovorna za vrtalna dela. Kot pove že ime, se dandanes ukvarja predvsem z vrtinami za črpanje geotermalne vode. Po zaslugi tega podjetja je Lendava prvo mesto v Sloveniji, ki uporablja geotermalno vodo za daljinsko ogrevanje stavb. Projekt je za zdaj še v poskusni fazi, ko bo končan, pa naj bi geotermalna energija nadomestila za okoli 8 milijonov litrov kurilnega olja na leto.
Če se vrnemo k nafti - še danes je iz zemlje v Prekmurju dobijo nekaj, približno 40 do 50 tisoč litrov na mesec, a gre v glavnem ves zaslužek od prodaje za plače delavcev in vzdrževanje vrtin, tako da je ta dejavnost namenjena bolj ohranjanju delovnih mest kot resnemu ustvarjanju dobička. »Konec 80. let smo načrpali približno desetkrat več. V najboljših časih pa smo imeli opraviti z milijoni litrov,« se spominja Jožef Zag. Tudi nekatere plinske vrtine še obratujejo. »Plin uporabljamo predvsem za izčrpavanje nafte. Slojni tlaki so se namreč po letih pridobivanja zelo zmanjšali, zato nafte ne moremo izčrpati drugače, kot da plin pod tlakom okoli 50 barov stisnemo v vrtino in ven dobimo nafto in vodo,« pravi Zag. Nafto na predelavo vozijo v Budimpešto, saj rafinerije v Lendavi že nekaj let ni več. Ostala so samo še velika Petrolova skladišča.
https://www.mladina.si/48624/slovenska-nafta/

zoran13 · Objavljeno: 03 Jun 2024 13:35 Naslov sporočila: PRESEŽNIKI

BRUCE SPRINGSTEEN & BORN IN THE USA

Štirideset let kultne rock pesmi Born in the USA

Velika uspešnica Brucea Springsteena, ki je navdušila konservativce in liberalce, velja za eno najbolj napačno razumljenih.

Jutri bo minilo 40 let od izdaje pesmi in albuma Born in teh USA
legendarnega rock pevca, kitarista in kantavtorja Bruca Springsteena. Poleg drugih podobno priljubljenih skladb, kot so Dancing in the Dark, Glory Days in I’m on Fire, je izšla 4. junija 1984. Glasbenikov sedmi in hkrati najbolj uspešen studijski album je trikrat postal platinast, do zdaj pa so ga prodali v kar 30 milijonih izvodov. Ob jubileju bodo pri Sony Music 14. junija ponudili posebno novo izdajo z živo rdečo vinilko in dodanimi publikacijami.

»Pesem Born in the USA velja za eno mojih najboljših in hkrati najbolj napačno razumljenih,« pravi 74-letni ameriški zvezdnik. Potem ko je uspešnica osvajala vrhove lestvic po vsem planetu, je pritegnila tudi pozornost takratnega ameriškega republikanskega predsednika Ronalda Reagana, ki se je potegoval za ponovno izvolitev. Jeseni leta 1984 je pred množico v New Jerseyju izjavil, da imata s pevcem enake ameriške sanje.

Domoljubni refren in kritika Amerike
Liberalno usmerjeni Springsteen se s tem ni strinjal, ker sta bili v Reaganovem konservativnem političnem programu med drugim zajeti krepitev vojske in prepoved splava. Glavni poudarek pesmi je zagotovo na domoljubnem refrenu, a posameznikova rodna Amerika je precej okrcana v preostanku besedila, ki je zaradi pevčeve interpretacije slabše razumljivo. Zgodba se vrti okoli veterana srednjega razreda, ki obžaluje odhod v vojsko in je frustriran, obupan, saj ob vrnitvi domov ne dobi priznanja in dela.

Navdih za pesem je dobil med branjem avtobiografije znanega protivojnega aktivista Rona Kovica, tudi vojnega veterana iz Vietnama. Springsteen se je tej vojni izognil. Leta 1969 pri svojih dvajsetih letih je test za ugotavljanje sposobnosti služenja vojaškega roka izpolnil tako, da so ga zavrnili; med drugim je napisal, da je imel pri sedemnajstih letih pretres možganov zaradi nesreče z motorjem.

Tazadnja namesto obraza
Ob izidu albuma je posebno pozornost požel tudi izzivalni ovitek. Fotografija slovite avtorice Annie Leibovitz namreč prikazuje glasbenikovo zadnjico v džinsu pred delom ameriške zastave, kar so nekateri razumeli, kot da nanjo urinira. To je sam duhovito zanikal za Rolling Stone: »Moja tazadnja je bila na fotografiji pač videti bolje kot moj obraz … Ne gre za nikakršno skrito sporočilo.«

Enkrat ločeni glasbenik, tudi oče treh odraslih otrok in dedek, se je rodil očetu vozniku avtobusa in mami tajnici. Kot najstarejši sin je odraščal še ob dveh mlajših sestrah. Trenutno ima premoženje v vrednosti kar 650 milijonov dolarjev. Letošnji junij in julij je prejemnik dvajsetih grammyjev namenil turneji po Evropi, a so bili koncerti v Pragi in Milanu v teh dneh odpovedani zaradi njegovih težav z glasom.
https://www.delo.si/magazin/svet-so-ljudje/stirideset-let-kultne-pesmi-born-in-the-usa/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 22 Jun 2024 16:22; skupaj popravljeno 2 krat

BIOSTILE & ZAVAJAJOČE OGLAŠEVANJE

Herti Kosmina že za skoraj četrt milijona evrov glob, a je to ne ustavi

Solastnica podjetja Biostile Herta Kosmina uspešno prodaja prehranska dopolnila. Prihodki nenehno naraščajo, čeprav morajo redno plačevati kazni zaradi zavajajočega oglaševanja. Zdravstveni inšpektorat je sicer podjetju v zadnjih 3 letih izrekel za 240.000 € glob, poroča spletni portal N1. Podjetje Biostile je zraslo na območju nekdanjega kompleksa podjetja Aluminij Komen, katerega objekte so postopoma odkupovali iz stečajne mase.

Podjetje, katerega solastnika sta sinova Herte Kosmina, je prepoznavno predvsem zaradi pogostega pojavljanja na televiziji, kjer prepričuje gledalce o koristih njihovih izdelkov za zdravje. Podjetje le del svojih več kot desetmilijonskih prihodkov ustvari z lastno blagovno znamko v Sloveniji. Prisotni so še v drugih državah, prehranska dopolnila pa proizvajajo tudi za druge blagovne znamke oziroma naročnike, ki jih ne razkrivajo, saj gre za poslovno skrivnost.

V podjetju zanikajo večje težave z inšpekcijo
Herta Kosmina trdi, da večjih težav z inšpekcijo nima, a so pri N1 pridobili uradne podatke, da so zoper Biostile izvedli 15 postopkov, v katerih so izrekli za skoraj četrt milijona evrov glob. Globe zdravstvenega inšpektorata je sicer mogoče prepoloviti s plačilom v osmih dneh.

Podjetju, ki svoje izdelke agresivno oglašuje s pomočjo večminutnih oglasnih oddaj, ki jih številni televizijski kanali uporabljajo kot mašilo za zapolnitev programa, očitajo zavajanje. Kupci naročila oddajajo prek telefonske številke, ki se izpiše na ekranu.

Drugi očitek se nanaša na predstavljanje solastnice podjetja kot strokovne sodelavke podjetja, čeprav je po izobrazbi ekonomska tehnica. Podjetnica se brani, da je preštudirala veliko knjig in člankov ter ogromno znanja pridobila v pogovorih s strankami in zdravniki. Prehranska dopolnila je prodajala že v prejšnji službi, v okviru mrežnega marketinga, navaja N1.

Inšpektorat: Gre za nepošteno prakso
Inšpektorat v njihovi dejavnosti prepoznava oglaševanje, ki je v nasprotju s prakso poštenega informiranja potrošnikov, saj v oglasih navajajo priporočeno uporabo izdelka pri skupinah ljudi z nenormalnimi oziroma bolezenskimi stanji, kar je kršenje evropske uredbe, ki ureja to področje, ter tudi zaradi uporabe znanstveno nedokazanih in s tem po evropski zakonodaji nedovoljenih trditev na izdelkih.

Zoper Biostile naj bi imeli na inšpektoratu trenutno odprtih še več kot 60 postopkov, saj se podjetje na inšpekcijske ukrepe ne odziva in nadaljuje sporno oglaševanje.

Očitkom in globam bi se sicer lahko izognili z registracijo prehranskih dopolnil kot zdravil, a bi jih potem lahko prodajali le v lekarnah, čemur se želi Herta Kosmina seveda izogniti, saj bi to krepko poseglo v prodajne rezultate.
https://siol.net/novice/slovenija/herti-kosmina-ze-za-skoraj-cetrt-milijona-evrov-glob-a-je-to-ne-ustavi-636158

BIOSTILE & ZAVAJAJOČE OGLAŠEVANJE - II.

Dosje Biostile: Nam je uspelo kaj premakniti?

Pred dvema tednoma smo na N1 razkrili sporne oglaševalske prakse proizvajalca prehranskih dopolnil Biostile in nemoč Zdravstvenega inšpektorata, ki kljub serijskemu izrekanju kazni ni sposoben ustaviti zavajajočega oglaševanja podjetja. Kaj odgovarjajo na Ministrstvu za zdravje? Bodo na RTV Slovenija še enkrat premislili o predvajanju spornih oglasnih "oddaj"? Bo Zdravniška zbornica ukrepala proti zdravniku, ki sodeluje pri oglaševanju prehranskih dopolnil? In kako bo ukrepala Univerza na Primorskem, da zaščiti svoj ugled, potem ko smo pokazali, da podjetje Biostile njihove študije izrablja za lažno predstavljanje svojih proizvodov kot dokazano učinkovitih?

Podjetje Biostile seveda še zdaleč ni edini kršitelj, s katerim se morajo zaradi zavajajočega oglaševanja prehranskih dopolnil ukvarjati na Zdravstvenem inšpektoratu. Je pa po naših informacijah vsekakor največji kršitelj, z največ prijavami domnevno spornega ravnanja. Naši članki naj bi, kot smo neuradno izvedeli, frekvenco prijav še dodatno povečali.

Zdravstveni inšpektorat smo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja zaprosili za podatke o desetih največjih kršiteljih na področju oglaševanja prehranskih dopolnil v minulih dveh letih. Ko pridobimo podatke, jih bomo tudi objavili.

Kot smo poročali, je zdravstveni inšpektorat podjetju Biostile v minulih treh letih izrekel že za 240 tisoč evrov glob. Ti primeri, v katerih je izrečena kazen že pravnomočna, sicer predstavljajo manj kot četrtino vseh odprtih postopkov proti podjetju. Večina postopkov trenutno stoji, ker po pritožbi kršitelja čakajo na odločitev sodišča. Od teh odločitev je veliko odvisno. Sodna praksa bi lahko v prihodnje precej pospešila izdajanje kazni, ki bi tako morda vendarle lahko dosegle svoj odvračalni namen.

Ministrstvo: Preučujemo zakonodajo, uvajamo digitalni register

Kot so nam povedali na Ministrstvu za zdravje, se na področju regulacije prehranskih dopolnil obetajo nekatere spremembe, saj da se “problematike zavedajo”. Že maja letos, še pred objavo naših člankov o podjetju Biostile, so tako na ministrstvu razpisali raziskovalni projekt z naslovom: Strokovne podlage za ukrepanje na področju trženja prehranskih dopolnil v Republiki Sloveniji.

“Rezultati nam bodo služili kot izhodišče za izboljšanje ukrepanja na področju trženja prehranskih dopolnil,” so zapisali v odgovoru za N1. “Poleg tega preučujemo tudi zakonodajo, namreč ali kazni dosegajo svoj namen in so odvračalne.”

Prav tako razmišljajo o vnovični uvedbi t.i. prve prijave prehranskih dopolnil, pa kateri bi bili prodajalci ministrstvo obvezani obvestiti o vsakem novem prehranskem dopolnilu na slovenskem tržišču. “Pred kratkim smo na Ministrstvo za digitalno preobrazbo naslovili pobudo za sodelovanje pri vzpostavitvi digitaliziranega sistema prve prijave prehranskih dopolnil, ki bi v prihodnosti lahko omogočil lažji uradni nadzor.”

RTV Slovenija: Dosledno spoštujemo zakonodajo

Kako bo ukrepala RTV Slovenija? Bo še naprej predvajala sporne oglasne “oddaje”, ki so najpomembnejši prodajni kanal podjetja Biostile? Po objavi naših člankov smo iz RTV hiše neuradno dobivali informacije, da so se znašli v dilemi in da bodo morda še enkrat premislili o svojih oglaševalskih praksah.

A ko smo to uradno preverili, je bil odgovor drugačen. “RTV Slovenija pri oglaševanju dosledno sledi vsem veljavnim zakonodajnim predpisom ter morebitnim zahtevam in ukrepom uradnih institucij. Naše delovanje je vedno v skladu z zakonodajo, ki ureja področje oglaševanja, ter s standardi, ki jih določajo pristojni organi.”

Edino zagotovilo, ki smo ga dobili, je bilo, da bodo “tudi v prihodnje v primeru morebitnih zahtev ali ukrepov s strani uradnih institucij, pristojnih za to področje, dosledno sledili njihovim navodilom in priporočilom”.

Zdravniška zbornica: o primeru smo obvestili naš Odbor za pravno-etična vprašanja

Pri razvoju, oglaševanju in dvigovanju kredibilnosti prehranskih dopolnil Biostile redno sodeluje zdravnik kardiolog Tomislav Majić, ki se mu posojanje zdravniškega naziva v komercialne namene ne zdi neprimerno, saj da ne sodeluje pri promociji zdravil, temveč prehranskih dopolnil, ki so izdelana po njegovih formulah.

Na Zdravniški zbornici Slovenije so nam, ko smo jih pred nekaj tedni opozorili na sporne prakse, odgovorili, da pred tem z njimi niso bili seznanjeni. “Na podlagi vaših opozoril in člankov smo obvestili pristojni organ (Odbor za pravno-etična vprašanja op. a.), ki na Zdravniški zbornici Slovenije obravnava tovrstne očitke,” pa so nam odgovorili ta teden.

Evropska uredba o zdravstveni in prehranskih trditvah sicer izrecno prepoveduje “trditve, ki se sklicujejo na priporočila posameznih zdravnikov ali zdravstvenih strokovnjakov”. A v tem primeru je za prekršek odgovorno podjetje, ne pa zdravnik sam. Do zdaj ni bil pravnomočno zaključen še noben postopek zdravstvenega inšpektorata proti podjetju Biostile zaradi nedovoljenega sklicevanja na zdravnike.

Univerza na Primorskem bo še naprej sodelovala z Biostile, ampak …
Vprašanja smo poslali tudi rektorici Univerze na Primorskem (UP) dr. Klavdiji Kutnar in dekanu tamkajšnje Fakultete za vede o zdravju dr. Nejcu Šarabonu. Podjetje Biostile je namreč tej fakulteti naročilo izvedbo več kliničnih študij, s katerimi naj bi dokazali učinkovitost svojih prehranskih dopolnil. In čeprav do zdaj nobena od študij učinkovitosti ni dokazala, na spletni strani podjetja trdijo, da so njihovi izdelki klinično potrjeno učinkoviti.

Od predstavnikov univerze smo želeli odgovore, kako nameravajo zaščititi ugled univerze, glede na to, da trenutno podjetje Biostile njihovo raziskovalno delo in ugled javne raziskovalne ustanove izrablja za prodajo vprašljivo učinkovitih izdelkov.

Iz službe za odnose z javnostmi Univerze na Primorskem so nam odgovorili, da raziskovalce spodbujajo k opravljanju raziskav, tudi v sodelovanju s podjetji. “Pri tem zaposleni sledijo znanstvenim metodam, Etičnemu kodeksu UP in Evropskemu kodeksu ravnanja za raziskovalno integriteto. Etično ravnanje univerza pričakuje tako od svoje skupnosti kot tudi od svojih partnerjev. V primeru kršitev integritete in etičnih načel sicer univerza ne more uveljavljati pravnih posledic, to pa vsekakor vpliva na odločitve o morebitnem prihodnjem sodelovanju s partnerji.”

Ali to pomeni, da bodo sodelovanje s podjetjem Biostile prekinili? “Fakulteta za vede o zdravju ima do podjetja še odprte pogodbene obveznosti, ki jih bo izpolnila,” so nam odgovorili. “Pri tem pričakujemo, da bodo izsledki navajani skladno z raziskovalnimi in etičnimi načeli.”

Samo da nas ne omenjajo …
Kot zatrjujejo na univerzi, je “na podlagi izkušenj s sodelovanjem s podjetjem Biostile širše vodstvo univerze že opravilo pogovor in definiralo prve ukrepe, ki vključujejo predvsem informiranje raziskovalcev o potencialnih pasteh, ki se lahko zgodijo in ukrepih, ki tovrstne scenarije preprečujejo. /…/ V kratkem bo organiziran tudi posvet, kjer bodo raziskovalci lahko delili svoje izkušnje, te pa bo univerza uporabila za pripravo posodobljenih smernic in ukrepov za sodelovanje z okoljem.”

Ker smo kljub zagotovilom univerze, da so s podjetjem Biostile opravili pogovore, na spletni strani podjetja še vedno našli sklicevanje na klinične študije, nas je zanimalo, kakšni so predvideni nadaljnji ukrepi. “Po vnovičnih natančnih preverbah objav na spletni strani podjetja Biostile ugotavljamo, da objav, ki bi neposredno povezovale vsebinsko sporne zapise in Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem kot izvajalca posameznih kliničnih študij, ni mogoče najti,” so nam odgovorili v ponedeljek.

Skratka, Univerza na Primorskem bo še naprej opravljala klinične študije za Biostile, podjetje pa se očitno, vsaj glede na odgovor UP, lahko na te klinične študije še naprej napačno sklicuje. Univerza od njih pričakuje le, da ob tem zamolčijo njeno sodelovanje.

Ta petek je bilo sicer s pomočjo spletnega iskalnika še vedno mogoče najti najmanj eno povezavo na objavo na spletni strani Biostile, ki se izrecno (in napačno) sklicuje na rezultate klinične študije Univerze na Primorskem.

Omejevanje škode s pomočjo plačanih objav

V podjetju Biostile medtem ne počivajo. Že v dneh po objavi prvega našega članka o njihovih spornih praksah so se v več slovenskih medijih pojavili plačani oglasni članki o tem, kako so ljudje pri njih na prvem mestu, pa tudi plačan oglasni intervju z zdravnikom Tomislavom Majićem o njegovem udejstvovanju na področju prehranskih dopolnil. Če v Googlov spletni iskalnik vpišete poizvedbo “Biostile zavajanje” ali “Biostile inšpektorat”, bo prvi zadetek že omenjeni plačani “članek” o dobrodelnosti podjetja.
https://n1info.si/poglobljeno/dosje-biostile-nam-je-uspelo-kaj-premakniti/

zoran13 · Objavljeno: 09 Jun 2024 10:13 Naslov sporočila: VOJNI SPOPADI

PETICIJA

Mednarodnemu olimpijskemu komiteju:
"Smo državljani sveta, ki pozivamo k izključitvi Izraela z olimpijskih iger, dokler njegova vlada ne preneha napadati nedolžnih civilistov v Gazi."
Čez mesec dni bodo vse oči uprte v olimpijske igre v Parizu.

36 tisoč ljudi, ki so nekoč živeli v Gazi, jim ne bo moglo slediti, ker so mrtvi. Tiste otroke, ki so sanjali o sodelovanju, so razkosale bombe.

In če se nič ne spremeni, bo izraelska vlada še naprej bombardirala Gazo, medtem ko njeni športniki tekmujejo pod njeno zastavo: Izrael je pravzaprav pravkar napovedal, da se bo vojna nadaljevala še sedem mesecev.

Na teh olimpijskih igrah lahko pošljemo sporočilo: svetovna skupnost ne dopušča množičnega ubijanja civilistov. Načrt, ki dobiva največ podpore, je udeležba izraelskih športnikov, a brez zastave.

Olimpijski komite se bo sestal 12. junija: zberimo milijon podpisov in zahtevajmo, da se Izrael izključi, dokler njegova vlada ne ustavi napada na palestinske civiliste!

PETICIJA:
* do 09.06.2024 je podpisalo - 293.675 državljanov
* do 10.06.2024 je podpisalo - 337.694 državljanov
* do 14.06.2024 je podpisalo - 489.021 državljanov
* do 16.06.2024 je podpisalo - 520.402 državljanov
* do 18.06.2024 je podpisalo - 529.614 državljanov
* do 22.06.2024 je podpisalo - 536.353 državljanov
* do 05.07.2024 je podpisalo - 611.948 državljanov
* do 29.07.2024 je podpisalo - 677.345 državljanov
* do 13.08.2024 je podpisalo - 678.343 državljanov
https://secure.avaaz.org/campaign/it/olympics_ban_loc/?bXwYsbb&v=159160&cl=21485249951&_checksum=750405d7e7b604ccd7aa97074d0d5594ef5e87de8fed06eabdf86a845c067296

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 22 Jun 2024 16:05; skupaj popravljeno 2 krat

REGRESI

NAJBOLJ RADODARNI PLAČNIKI

Kje na Obali bodo zaposleni prejeli najvišji regres?

Ena od pomembnih delavskih pravic je regres za letni dopust, ki ga morajo delodajalci v višini najmanj minimalne plače izplačati do 1. julija. Neizplačil je iz leta v leto manj, še vedno pa so prav tovrstne kršitve med najpogostejšimi na področju delovnih razmerij. Med najbolj radodarnimi plačniki sta letos Nova KBM in Telekom Slovenije.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki je zaposlen celo leto, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Ta za letošnje leto znaša 1253,90 evra bruto, ker je regres od leta 2019 do višine povprečne bruto plače oproščen vseh prispevkov in dajatev, mora torej delavec dobiti najmanj ta znesek v celoti. Regres je lahko tudi višji, če je v kolektivni pogodbi ali o pogodbi o zaposlitvi določeno drugače.

Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, ima pravico do sorazmernega dela regresa. Če je zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu - v teh primerih ima pravico do celotnega regresa).

Regres se izjemoma lahko izplača tudi po 1. juliju, a najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, za katerega je zagrožena globa v znesku od 3000 € do 20.000 €. Z globo od 1500 € do 8000 € se lahko kaznuje manjši delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 € do 2000 € pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.

V nekaterih podjetjih pa so pri izplačilu regresa precej radodarni in se odločajo tudi za zneske močno nad minimalno plačo.

Regres do višine povprečne mesečne bruto plače ni obdavčen. Zadnji je podatek za povprečno bruto plačo za december 2023, ki je znašala 2.348,32 €. Aprila bo objavljen podatek za januarsko.

Regrese nad 2000 € so letos denimo izplačali:
* NKBM - 2.462 €
* Telekom Slovenije - 2.427 €
* NLB- 2.348 €
* Salus - 2.348 €
* Luka Koper - 2.333 €
* Goodyear Slovenija - 2.200 €
* Krka - 2.380 €
* Kad - 2.300 €
* Slovenski državni gozdovi - 2.280 €
* Impol - 2.280 €
* Zavarovalnica Sava - 2.200 €
* Belektron - 2.200 €
* LTH Castings - 2.200 €
* Dars - 2.170 €
* 2TDK - 2.150 €
* Lidl - 2.000 €
* Novartis - 2.000 €
* Spar - 2.000 €
* Slovenski državni holding - 2.000 €
* Pošta Slovenije - 2.000 €
* Cinkarna Celje - 2.000 €
* Steklarna Hrastnik - 2.000 €
* Hidria - 2.000 €
* Sij - 2.000 €
* Petrol - 1.850 €
* Pivovarna Laško Union - 1.800 €
* Žito - 1.700 €
* Slovenske železnice -
* Zavarovalnica Triglav - 75 % povprečne plače v družbi
* Javni uslužbenci so letos prejeli regres v višini minimalne plače

Letni dodatek upokojencev v letu 2024

Višina letnega dodatka je odvisna od višine pokojnine, izplačan pa bo z junijsko pokojnino.

Višina pokojnine / Višina letnega dodatka:
* Do 650 € = 460 €
* 650,01 – 780 € = 320 €
* 780,01 – 920 € = 260 €
* 920,01 – 1.110 € = 210 €
* Nad 1.110 € = 150 €

Letni dodatek za prejemnike invalidskega nadomestila

Višina nadomestila / Višina letnega dodatka:
* do 920 € = 260 €
* od 920,01 € do 1.110 € = 210 €
* od 1.110,01 € = 150 €
https://www.regionalobala.si/novica/najbolj-radodarni-placniki-kje-na-obali-bodo-zaposleni-prejeli-najvisji-regres
https://www.racunovodstvo.net/tabelice/59/regres-za-letni-dopust
https://n1info.si/novice/slovenija/letni-dodatek-za-upokojence-regres-2024/
https://podjetnik.aktualno.si/regres-za-upokojence-2024/

zoran13 · Objavljeno: 11 Jun 2024 20:57 Naslov sporočila: SVET PREMOŽENJA

RELAX d.d. - RERL in BORZA

+ ISIN - SI0031117995
* Osnovni kapital: 1.000.000 €
* Število delnic: 10.000
* Nominalna vrednost delnice: 1,00 €
* Število izdanih papirjev: 125195
* Število delničarjev: 18

* GOSTENČNIK ALOJZ - 27,89 %
* Kosec Karmen - 17,98 %
* Gostenčnik Mojca - 9,99 %
* Kremzer Branko - 8,99 %
* Kelenberger Potnik Monika - 8,01 %
* RELAX d.d. - 4,94 %
* Švener Nevenka - 3,42 %
* Kac Klančnik Lucija - 3,00 %
* Režonja Jožef - 2,28 %
* Krapež Bojana - 2,00 %
* Dugonjić Aida - 2,00 %
* Kosec Vanja - 2,00 %
* Topolovec Renata - 2,00 %
* Isak Tina - 1,37 %
* Vanzo Jasmina - 1,14 %
* Črešnik Kapel Anica - 1,00 %
* Arnuš Aleksander - 1,00 %
* Petek Renata - 1,00 %
https://www.companywall.si/podjetje/relax-dd/MM1sGnGD/delniska-knjiga?recaptchaToken=03AFcWeA77qP2CPT4e4rLRZXp_4u5M6ckjLFt4D6OBft2pynMsAIMiSrjc42yUsC4muQW_QA605wA2I9zq9DljtDsOHwXUI9wl7wSkOgEinCZrKM0PLwrRYjsaXKbg7Zd-wiqgMgLwszYldshe8ZMagF0Q-MnHtOZu8FC5azg_Nf1OldoJ6MNmuJspm1ARUZAn3peWDtYIy9q3hQSAO9sChlJr4OEOsI-jp725vd1Ent_DBNAQI7a0EqoWyV_RpToQu0XGJgV4ZUaCuQrcyPOWJpw-NxKbUrm4042G4kWEi_HDJle6E4Ok35-7nITFbb4szAdsHdfBO6vmUsN5k52CyCenh8ZH199GKlxFPPWFpiPvb9oh0i662qODN0y9_RC47KRSG0q0Lg0TVyi5CQD2q7OeldoRdlne-NAK8k2PPpmdXZe8MOKBELTd5SyYePaB6STrnIDyJVACJeqM494fKIQg6Qro6CkHYk9-nA20rwXYJyYtPLYqpxpLuvpvFFoiCeMStH3sVL_pF4HjdbjcrDqf2I9pZf0CacpG8LjLg6mf4BYJX2_B9NhhNWCksNhQDvyInX2SvCz6v2SYVdxb3VYOzn1LVSETcjdX3ogtD_ObdGtHvfHYu7C_jeb-g9Gv0Qf6E2FeUIuW4EyLjz00yLj03a1PsRRB6yguez0Y4883X6TE8pjvENZLgv4zqPUGco7f02HMO2PyCLMBjpXW9VmGtrrFdasyMw

Kapitalsko povezane družbe so:
* Matična družba RELAX d.o.o., Ob polju 7, 2366 Muta.
* RELAX ADRIATIC s.r.o, s sedežem ÚVOZ 15, 602 00 BRNO.
* RELAX TURIZAM d. o. o., s sedežem Vinogradska c.22, 10000 Zagreb.
* RELAX TRANS d. o. o., s sedežem Ob polju 7, 2366 Muta.
* MOJ LAST MINUTE CENTER d. o. o., s sedežem Slovenska 51, 1000 Ljubljana.
* ADRIATIC HOLIDAYS b. v., s sedežem Cederstraat 61, Alphen aan den Rijn na Nizozemskem.
* RELAX INTERNATIONAL d. o. o., s sedežem na Bul. Mihajla Pupina 10 A, Lokal 19, 11070 Novi Beograd.
* ADVED d. o. o. Trg 4. julija 43, 2370 Dravograd.

Podjetje Relax je bilo ustanovljeno leta 1990 v Mariboru kot družba z omejeno odgovornostjo z osnovno dejavnostjo organiziranja počitnic in potovanj. Zaradi spremenjenih razmer v zunanjem okolju je leta 1991 prišlo do uvedbe programa šole vožnje. Leta 2012 je hčerinska družba Relax turizem spremenila svojo statusno obliko in se preoblikovala v delniško družbo, znotraj katere se je utrdila franšizna prodajna mreža. V letu 2023 je matična družba Relax uspešno dosegla še en zastavljen strateški cilj. Dne, 03.05. se je statusno preoblikovala v delniško družbo. Skupina Relax danes sestoji iz osmih hčerinskih družb, ki so locirane v Sloveniji, na Češkem, Nizozemskem, Hrvaškem in v Srbiji. Osnovna dejavnost podjetij v Skupini je turistična dejavnost, ki zajema organizacijo počitnic in potovanj, v manjšem deležu pa tudi izobraževalna, svetovalna in oglaševalska dejavnost ter gostinska dejavnost in dejavnost oddajanja lastnih nepremičnin v najem.

V četrtek, 6. junija 2024, sta g. Aleš Ipavec, predsednik Ljubljanske borze in ga. Karmen Kosec, predsednice uprave Relax d.d. pozvonila borzni zvonec ob uvrstitvi delnic z oznako RELR v Standardno kotacijo. Ob tej priložnosti je v prostorih Ljubljanske borze potekal dogodek ob uvrstitvi za medije in ostale deležnike na borznem trgu. V prvem delu dogodka je predsednik uprave, Aleš Ipavec s kratkim govorom pozdravil prisotne, nato pa je sledila predstavitev novo uvrščenih delnic s strani novega izdajatelja Relax d.d.

»Kot predsednica upravnega odbora Relax d.d. ponosno naznanjam pričetek kotacije delnice naše krovne družbe Relax d.d. na Ljubljanski borzi. Skupina Relax že več kot trideset let zagotavlja kakovostne in cenovno dostopne turistične proizvode različnim ciljnim skupinam doma in v tujini. Poleg omenjene povezane družbe nudijo tudi storitve šole vožnje in oddajanja lastnih nepremičnin v najem. Prepričana sem, da bomo s kotacijo na borzi in transparentnemu nastopanju na kapitalskem trgu uspešno tlakovali pot nadaljnemu razvoju. Za kotacijo na borzi smo se odločili zaradi lažjega zasledovanja finančnih ciljev v prihodnje in prepričanja, da bomo v obliki javne družbe vsem našim strankam, partnerjem in vlagateljem zagotavljali kakovostne in varne počitnice ter finančne odločitve tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem zaposlenim, kupcem in partnerjem, ki nas že več kot trideset let podpirajo na naši poslovni poti.«
Predsednica Upravnega odbora Relax d.d.
Mag. Karmen Kosec

»Z velikim ponosom in zadovoljstvom obeležujemo današnji pomemben mejnik, prihod podjetja Relax d.d. na borzo in uvrstitev delnic v Standardno kotacijo. Njihova odločitev za uvrstitev na borzo odraža ne le njihov uspeh in rast, temveč tudi njihovo zavezanost k transparentnosti in odgovornosti do vseh deležnikov. Med drugim pa to pomeni tudi večja prepoznavnost in kredibilnost družbe. Za vlagatelje to pomeni nove priložnosti za sodelovanje pri zgodbi o uspehu podjetja Relax d.d., ki že vrsto let izkazuje stabilno rast in razvoj. Uvrstitev na borzo bo podjetju omogočila dostop do novih virov kapitala, s čimer bodo še naprej širili svoje poslovanje, razvijali nove izdelke in storitve ter krepili svojo prisotnost na trgu. Ob tej priložnosti želim izraziti svoje iskrene čestitke vodstvu in vsem zaposlenim v podjetju Relax d.d. za njihovo predanost in trud, ki so ju vložili v ta pomemben mejnik. Novemu izdajatelju želim veliko uspehov na tej novi poti. Verjamem, da bo njihova prisotnost na Ljubljanski borzi prinesla številne pozitivne učinke za vse deležnike. Naj bo to začetek dolge in plodne poti, polne poslovnih dosežkov in uspehov.«
Mag. Aleš Ipavec,
Predsednik uprave Ljubljanske borze
https://www.relax.si/content/footer/za_medije
https://www.skupaj.si/sites/default/files/relax_turizem_sklic_skupscine_0.pdf

RERL

* 11.06.2024 - 105,00 €
* 14.06.2024 - 105,00 €
* 24.06.2024 - 108,00 € (+2,86%)
* 05.07.2024 - 108,00 €
* 29.07.2024 - 108,00 €
* 27.08.2024 - 108,00 €

DIVIDENDA
* 30.08.2024 - 1,04 EUR
https://ljse.si/si/papir/310?isin=SI0031117995
https://ljse.si/si/papir/310?isin=SI0031117995&tab=stock_publisher

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 18 Jun 2024 23:08; skupaj popravljeno 2 krat

CELJSKE MESNINE & BRAĆA PIVAC

Hrvaška Mesna industrija Braća Pivac je kupila Celjske mesnine, sporočajo iz podjetja. V Lastništvu ostaja Izidor Krivec, doslej največji, 60% lastnik in direktor, a ne navajajo, s kolikšnim deležem. Prav tako ne navajajo kupnine.

"Vstop strateškega partnerja v Celjske mesnine je dobra novica za podjetja, za zaposlene, dobavitelje in za potrošnika. V mesni industriji v Sloveniji in širši regiji poteka povezovanje. Trg je vedno bolj odprt. Podjetja, ki imajo več milijard prometa, direktno vstopajo tudi na naše police. Zato bo to partnerstvo obojestransko koristno, saj bo omogočilo nadaljnjo rast Celjskih mesnin in tudi nove skupine, ki bo največja in najuspešnejša na področju rdečega mesa v regiji. Močne blagovne znamke, deljenje izkušenj in večja kapitalska moč, ki bo omogočala nadaljnja vlaganja v razvoj, so prednosti in priložnosti za nadaljnjo skupno pot," sporoča Krivec.
https://www.finance.si/neuradno-celjske-mesnine-naprodaj-zanimajo-se-hrvati/a/9023629
https://live.finance.si/uradno-celjske-mesnine-prodane-druzbi-braca-pivac/a/9023938

Jutarnji list: Policijske preiskave pri Braći Pivac, kupcu Celjskih Mesnin

V hrvaškem podjetju Braća Pivac - ta med drugim kupuje slovenske Celjske Mesnine - od jutra potekajo policijske preiskave, poroča Jutarnji. Policija je šla v akcijo na podlagi naloga evropskega javnega tožilstva, preiskujejo pa domnevne nepravilnosti, povezane z izplačanimi evropskimi sredstvi. Preiskave potekajo na sedežih dveh podjetij (drugo je hčerinska družba Vajda) ter na domovih nekaterih vodilnih, pridržan pa za zdaj ni bil nihče.
https://live.finance.si/jutarnji-list-policijske-preiskave-pri-braci-pivac-kupcu-celjskih-mesnin/a/9024720?src=live_list
https://www.jutarnji.hr/vijesti/crna-kronika/jutarnji-doznaje-nova-velika-akcija-eu-tuzitelja-u-sredistu-istrage-poznata-hrvatska-tvrtka-15471073?cx_linkref=jl_home_najcitanije
https://novac.jutarnji.hr/novac/aktualno/svi-detalji-poslovanja-firme-mocnih-poduzetnika-u-koju-je-jutros-upala-policija-15471166?cx_linkref=jl_home_najnovije

BLOKADA PRODAJE

Prodaja Celjskih mesnin Braći Pivac negotova

Novica, da Izidor Krivec in Danilo Dujović prodajata večinski delež Celjskih mesnin, je odjeknila pred enim mesecem.

Prodaja večinskega deleža enega največjih slovenskih živilskopredelovalnih podjetij Celjske mesnine hrvaški skupini Braća Pivac se je znašla v negotovosti. V zgodbo se je namreč vpletlo specializirano državno tožilstvo, poroča spletni portal Necenzurirano.

Novica, da Izidor Krivec in Danilo Dujović prodajata večinski delež Celjskih mesnin, je odjeknila pred mesecem dni, kmalu nato pa se je zapletlo. Celjsko okrožno sodišče je namreč le nekaj dni po podpisu dogovora s Hrvati na zahtevo tožilstva vpisalo plombo, s katero je Krivcu prepovedalo, da proda ali zastavi 60-odstotni delež Celjskih mesnin, piše portal Necenzurirano.

Omenjeni delež je uradno v lasti avstrijskega podjetja CM Invest, ki sta ga vrsto let obvladovala Krivec in Dujović. Prav prek tega podjetja, v katerem je Dujović svoj 40-odstotni lastniški delež že prodal Braći Pivac, je hrvaška skupina želela izpeljati prevzem Celjskih mesnin.

Iz dokumentacije, ki so jo pridobili na portalu, je razvidno, da se je tožilstvo za blokado lastništva Celjskih mesnin odločilo zaradi kazenske zadeve, v kateri je prvi osumljenec Mirko Tuš, ustanovitelj in dolgoletni direktor trgovske verige Engrotuš. Temu naj bi Dujović pomagal pri 30 milijonov evrov vrednem oškodovanju Engrotuša. Prav toliko koristi naj bi z istimi spornimi posli ustvarile Celjske mesnine in povezana podjetja. Dujović je tako osumljen kaznivega dejanja pomoči pri zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

Posli segajo v leto 2010, ko sta Krivec in Dujović iskala najkrajšo pot do vračila posojil, najetih za financiranje prevzema Celjskih mesnin. V istem obdobju je Tušev poslovni imperij zaradi prezadolženosti in neuspešnih dogovorov z bankami drsel v insolventnost.

Uradnih informacij o dogajanju okrog Celjskih mesnin ni mogoče dobiti – Krivec izjav ne daje, Dujovićev odvetnik Blaž Kovačič Mlinar pa blokade lastništva prav tako ni želel komentirati, še piše Necenzurirano.

Sicer pa je hrvaška policija po nalogu urada evropskega javnega tožilca (EPPO) zaradi suma več milijonov evrov vredne subvencijske prevare poleg poslovnih prostorov Mesne industrije Vajda prejšnji teden začela preiskovati tudi prostore podjetja Braća Pivac. Več hrvaških državljanov utemeljeno sumijo subvencijskih goljufij v vrednosti več milijonov evrov in ponarejanja listin na škodo proračuna EU.
https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/prodaja-celjskih-mesnin-braci-pivac-pod-vprasajem
https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/celjske-mesnine-ki-jih-kupujejo-hrvati-pod-blokado-slovenskega-tozilstva-1288832

zoran13 · Objavljeno: 16 Jun 2024 16:43 Naslov sporočila: PRESEŽNIKI

NEENAKOST

»Slovenija je zdrsnila v silno neenakost, večrazredno družbo«

IZJAVA DNEVA

"Večkrat razmišljam, kako je mogoče, da smo zdrsnili v tako silno neenakost, večrazredno družbo. Tako zelo boleča in ponižujoča je ta izključevalnost, neenakost, in zdi se mi, da se vsak, ki zmore obvladovati svoje življenje, ki si je zagotovil dostojno življenje in eksistenco, bolj ali manj zapira v svoj mehurček. Nekateri ne znajo reševati problemov, drugi pa se z njimi ne želijo obremenjevati. S tem, ko se zapiramo v svoj svet, ki nam ga je malce ponudila še digitalizacija, smo postali manj sočutni, manj solidarni, predvsem pa manj pozorni do drugih, do šibkejših od sebe. Jezi me, da smo včasih človek človeku volk. In prav ta neenakost, ki jo povečuje še silno nestrpen politični in družbeni diskurz, pogublja tudi tisto moč, ki jo prav vsak dan vlagamo v podporo in pomoč vsem, ki so vsak dan na naših vratih, telefonih, ali pa smo mi po njihovih domovih po Sloveniji. Ker nam je mar."

(Anita Ogulin, humanitarka in dolgoletna predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, v intervjuju za Nedelo, o tem, kakšna je postala Slovenija v zadnjih desetletjih)
https://www.mladina.si/233023/slovenija-je-zdrsnila-v-silno-neenakost-vecrazredno-druzbo/

zoran13 · Objavljeno: 26 Jun 2024 21:11 Naslov sporočila: PRESEŽNIKI

JULIAN ASSANGE SPET SVOBODEN

Assange se je vrnil v Avstralijo, letalo je pristalo v Canberri

WikiLeaks slavi osvoboditev svojega ustanovitelja z objavo na družbenih omrežjih: "Pristal je po skoraj 14 letih samovoljnega pripora v Združenem kraljestvu, vključno s petimi v strogo varovanem zaporu."

Julian Assange se je v "svojo" Avstralijo vrnil kot svoboden človek. Letalo, ki je zapustilo Severno Mariansko otočje, ozemlje ZDA v zahodnem Pacifiku, kjer je nekaj ur pred tem na sodišču v Saipanu potekalo zaslišanje za potrditev sporazuma o priznanju krivde z ZDA, je pristalo v prestolnici Canberra. Sporazum, na podlagi katerega je ustanovitelj WikiLeaksa v ponedeljek zapustil strogo varovani zapor v bližini Londona, kjer je bil zaprt pet let. Assangea sta na letališču čakala njegova žena Stella in oče John Shipton.

Preden se je spustil po stopnicah letala, je Assange dvignil pest in pozdravil čakajoče novinarje. Prisotni so ob aplavzu vzklikali "dobrodošli doma". Ustanovitelj WikiLeaksa je svojo ženo objel in jo držal v zraku, nato pa jo je poljubil.

"Prispel!
Po skoraj 14 letih samovoljnega pripora v Združenem kraljestvu, vključno s petimi v strogo varovanem zaporu, zaradi svojega pionirskega uredniškega dela, je Julian Assange prispel domov na avstralska tla," je zapisal na uradnem WikiLeaksu in k objavi priložil črno-bela fotografija Assangea, ko se zdi, da gleda skozi okno letala.

Kaj obsega sporazum med Assangeom in ZDA
V skladu s sporazumom z ameriškim pravosodnim ministrstvom je Assange priznal krivdo za eno samo kaznivo dejanje po zakonu o vohunjenju, in sicer zaroto za nezakonito pridobivanje in širjenje zaupnih informacij v zvezi z nacionalno obrambo? Združene države. V zameno za sprejem se je lahko vrnil v Avstralijo, ne da bi služil zaporno kazen v ZDA. Sodnik ga je namreč obsodil na pet let, ki jih je že odslužil v zaporu v Veliki Britaniji. Pred petimi leti v zaporu Belmarsh blizu Londona je Assange sedem let kot begunec preživel na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu.
https://www.tgcom24.mediaset.it/mondo/assange-atterrato-tornato-australia-canberra_83978830-202402k.shtml

zoran13

MALI DELNIČARJI & AKCIONAR

Mali delničarji FG "Birač" so ustanovili društvo

Manjšinski delničarji Tovarne glinice "Birač" so ustanovili Združenje za zaščito pravic manjšinskih delničarjev FG Birač in "Alumina" pod imenom "Akcionar".

Pooblaščeni osebi za zastopanje in zastopanje društva sta predsednica upravnega odbora Dragica Lazić in namestnik predsednika upravnega odbora Stanko Stojanović.

V sklepu o ustanovitvi je bilo zapisano, da so cilji društva med drugim ohranjanje, varstvo, ponovna vzpostavitev in izboljšanje pravic manjšinskih delničarjev, preprečevanje zatiranja manjšinskih delničarjev s strani večinskega delničarja ter odkup delnic malih delničarjev od družbe, po realnih tržnih cenah.

Predsednica uprave Dragica Lazić je za CAPITAL povedala, da ima društvo okoli 150 članov, ki so lastniki delnic že izpred vojne, vendar so njihove pravice sporne.

Zato napoveduje tožbo proti Tovarni glinice.

»Glinici gre zadnja leta zelo dobro, mi pa od tega nimamo nič. Tako sem stal na čelu teh ljudi, imamo že več kot 150 članov in borili se bomo do zadnjega. To vprašanje bomo poskušali rešiti po sodni poti. Poskušali smo se pogovarjati z vodstvom "Alumine", a na drugi strani ni bilo volje. Zahtevamo plačilo naših deležev in proti FG Birač bomo vložili tožbo, je dejal Lazić, ki je tudi univerzitetni profesor.

Po drugi strani pa direktor "Alumine" Zoran Stevanović meni, da to združenje s tožbo ne more pridobiti ničesar, saj je Tovarna glinice v stečaju.

»Ko je podjetje v stečaju, ni delničarjev. Šele ko bodo poravnani vsi stečajni upniki, se preostanek denarja, če ga bo, razdeli med delničarje. Kolikor vidim, v tem stečaju ni možnosti, da bi bili vsi upniki potešeni, torej ne bi dobili nič. Ampak naj se ljudje borijo zase, s tem nimam težav,« je dejal Stevanović.

Spomnimo, Tovarna glinice "Birač" je v stečaju že 11 let, in čeprav stečaj še ni končan, je "Pavgord" nedavno uspel prevzeti "Alumino" in postati lastnik najvrednejšega dela FG " Birač« na podlagi sodnih odločb v izvršilnem postopku.

Podrobnosti te prodaje niso bile uradno objavljene.
https://www.capital.ba/manjinski-akcionari-fg-birac-osnovali-udruzenje/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 30 Jul 2024 10:27; skupaj popravljeno 1 krat

ČASTNIK FINANCE

/13/...ob branju Financ, kjer se je ob ustanovitvi na forumu svobodno lahko komentiralo, sem se priključil daljnega leta 1999, še v prejšnjemu tisočletju in si zamišljal, da je to medij bodočnosti, saj je bil v tistem času prava avantgarda. Ker sem obenem kupoval Finance, tudi v trafiki in uspel zainteresirati tudi firmo v kateri smo delali, so svobodno odločili, da bodo kupovali Finance tudi za uporabo v službi. Tako, smo bili na tekočem, praktično z vsemi dogodki doma in tudi v tujini. Tako, pa so nam dali v dogovoru s Financami, možnost, da smo tudi na moje predloge, vsi zaposleni, ki so to želeli, lahko svobodno komentirali tudi v forumu. Morda pa je bil to tudi način, da se pogleda tudi "drugo mnenje", ki ga imajo zaposleni na svobodnem mediju. Ker je vse skupaj povezano s Financami, potem so v uredništvu sprejeli odločitev, da lahko komentirajo samo naročniki in s tem omejili možnost komentiranja ter pluralizma svobodnih idej. Pri tem, pa ne gre prezreti akcij štirinajstdnevnega zastonj dostopa, da bi morda še koga prepričali, da bi se le naročil na Finance. Škoda, da se ali se je forum zapiral na takšen način in omejeval le na naročnike, saj so s tem samo omejevali uporabnike in s tem tudi kvaliteto samih komentarjev. Hvala lepa za sodelovanje in razumevanje vseh, ki ne razumemo več pravice do svobode komuniciranja in še za vse to, kar je za svobodne medije normalno, je potrebno povrh še plačati... Embarassed

zoran13 · Objavljeno: 02 Jul 2024 21:42 Naslov sporočila: SVET PREMOŽENJA

OLIMPIJSKI CENTER JAHORINA - OCJH-R-A

* Osnovni kapital: 32.504.292 KM
* Število delnic: 32.504.292
* Število lastnih delnic: 1.124.339
* Nominalna cena delnice: 1 KM
* Število delničarjev: 688
* Tržna kapitalizacija: 16.219.642 KM
https://www.blberza.com/Pages/SecurityTrading.aspx?code=OCJH-R-A

Cene delnice na borzi:
* november 2003 - 0,20 KM
* junij 2006 - 0,5202
* februar 2007 - 1,2957
* maj 2007 - 1,502 - max.
* oktober 2007 - 1,30
* marec 2008 - 1,22
* april - 2008 - 1,00
* 02.06.2014 - 1,00
* 30.09.2015 - 1,00
* 26.05.2021 - 0,60
* 27.05.2021 - 0,466
https://www.blberza.com/Pages/SecurityTrading.aspx?code=OCJH-R-A

TOP 10

1. AKCIJSKI FOND RS AD BANJA LUKA - 43,835011 %
2. FOND ZA RAZVOJ ISTOČNOG DIJELA RS AD ISTOČNO NOVO SARAJEVO - 32,561383 %
3. FOND ZA RESTITUCIJU RS AD BANJA LUKA - 14,270632 %
4. OC JAHORINA AD PALE - 3,459048 %
5. PREF AD BANJA LUKA- 3,110971 %
6. DUIF POLARA INVEST AD - OAIF JAHORINA KOIN - 1,225121 %
7. DUIF POLARA INVEST AD - OAIF ADRIATIC BALANCED - 0,231382 %
8. ZIF MI-GROUP DD SARAJEVO - 0,150226 %
9. ZIF "BIG-INVESTICIONA GRUPA" DD SARAJEVO - 0,140920 %
10. DUIF MANAGEMENT SOLUTIONS - OAIF VIB FOND - 0,129088 %
[Izvor: Centralni registar hartija od vrijednosti RS]
Stanje: 27.06.2024
https://www.blberza.com/Pages/IssuerData.aspx?code=OCJH

DOKAPITALIZACIJA OLIMPIJSKI CENTER JAHORINA

Olimpijski center "Jahorina" v postopku dokapitalizacije
12. junija 2024 je Olimpijski center »Jahorina« objavil javni poziv za vpis in vplačilo delnic VI.

Komisija za vrednostne papirje Republike Srbske je potrdila Enotni prospekt VI (šeste) emisije rednih (navadnih) delnic z javno ponudbo, sklep št. 01-UP-31-282-2/24.

od 10.06.2024. leto, pod naslednjimi pogoji:

* Skupno število izdanih delnic: 29.000.000
* Nominalna vrednost ene delnice: 1,00 KM
* Nominalna vrednost izdaje: 29.000.000,00 KM
Rok za vpis in vplačilo, kraj vpisa in vplačila: Vpis in vplačilo rednih (navadnih) delnic, ki se predvajajo na programu VI, se začne 20.6.2024. leto in bo trajal 30 dni, zaključil pa se bo 19. julija 2024. leta.

Predkupna pravica

Imetniki navadnih delnic, ki so vpisani v Centralnem registru vrednostnih papirjev na presečni dan, to je 27.05.2024. leta, imajo prednostno pravico do nakupa delnic VI. izdaje, sorazmerno z njihovo odstotno udeležbo v osnovnem kapitalu izdajatelja. Rok za uveljavitev predkupne pravice začne teči 20.6.2024. leto in bo trajal 15 dni, zaključil pa se bo 4. julija 2024. leta. Vpis delnic na podlagi predkupne pravice se izvaja v prostorih BDD "Monet broker" a.d. Banja Luka na naslovu Ulica Jovana Dučića 25, 78 000 Banja Luka, vsak delavnik od 8.00 do 16.00 ure, s podpisom prijavne izjave (prijavnice) v petih izvodih, od katerih dva izvoda pripadata kupcu. Vplačilo delnic se vrši v gotovini na poseben začasni račun, odprt pri Nova Banka AD Banja Luka, za polog vplačil v postopku izdaje delnic, številka: 555-09000654318-08.

Po izteku 15-dnevnega roka za uveljavljanje prednostne pravice bo preostali znesek izdaje predmet javne ponudbe na Banjaluški borzi AD Banja Luka. Pričetek vpisa in vplačila delnic z javno ponudbo na borzi je 7. 5. 2024. letu in traja 15 dni, zaključi pa se 19.07.2024. Vpis in vplačilo preostalih delnic bo opravljeno pri pooblaščenih borznih posrednikih na trgu vrednostnih papirjev Republike Srbske, v skladu z delovnim časom pooblaščenih borznih posrednikov.

Prodajna cena delnic VI emisije za delničarje, ki uporabljajo prednostno pravico, je 1,00 KM za delnico. Za preostale delnice se bo cena po izteku predkupnega roka oblikovala na borzi po principu večkratnih tečajev (kontinuirana javna ponudba), pri čemer se bo prodajno naročilo vneslo po tečaju 1,00 KM. . Standardno povišanje cene je 0,01 KM.
Plačilo delnic se izvede v denarju. Imenske in nevplačane delnice ne povzročajo pravnih posledic in z njimi ni zakonito trgovati. Emisija se bo štela za uspešno, če bo v določenem roku registriranih in vplačanih najmanj 60 % od skupnega števila ponujenih delnic.
Izdajatelj si pridržuje pravico do preklica javne ponudbe, če bo celoten ponujeni znesek vpisan in vplačan pred iztekom 30-dnevnega roka. Izdajatelj si pridržuje pravico do zaključka javne ponudbe pred potekom roka za vpis in vplačilo delnic in v primeru, da so lastniki delnic izdajatelja s prednostno pravico vpisali in vplačali delnice nova izdaja najmanj v odstotku, predpisanem za uspešnost izdaje (60 %).
Registracija se lahko opravi osebno ali po pooblaščencu fizične osebe oziroma zakonitega zastopnika pravne osebe, s priložitvijo ustrezno overjenega pooblastila oziroma pooblastila in osebnega dokumenta.
https://www.monetbroker.com/sr/novost/37/olimpijski-centar-jahorina-u-procesu-dokapitalizacije
https://www.blberza.com/Pages/DocView.aspx?Id=109646
https://www.capital.ba/oc-jahorina-blokiran-vlada-rs-vraca-njihove-dugove/

zoran13 · Objavljeno: 02 Jul 2024 22:25 Naslov sporočila: PRESEŽNIKI

ZASLUŽIL 175 POVPREČNIH PLAČ V RS

Mesečno zaslužil 175 povprečne plače v Republiki Srbski

Delavec v Vzhodnem Novem Sarajevu, zaposlen v trgovini na debelo s tobačnimi izdelki, je v enem mesecu zaslužil 246.506 KM ali 175 povprečnih plač v Srbski.

To je tudi najvišji prijavljeni neto dohodek posameznika iz delovnega razmerja v RS v prvih petih mesecih letos.

Po podatkih Davčne uprave RS med desetimi največjimi prijavljenimi posameznimi neto dohodki iz delovnega razmerja v prvih petih mesecih prevladuje ta dejavnost, pa tudi druge finančne transakcije ali posredovanje.

Takoj za delavcem v Vzhodnem Novem Sarajevu je banjaluški uslužbenec, zaposlen v trgovini na debelo z rudarskimi in gradbenimi stroji, ki je na mesec zaslužil 100.414 KM.

Sledijo še trije prebivalci Banjaluke, zaposleni v drugih denarnih dejavnostih z neto plačami 91.562 KM, 78.618 KM in 78.311 KM.

Na šestem mestu po zaslužku je še en Banjalučan, ki je za mesec zbral 69.027 KM, zaposlen pa je v proizvodnji osnovnih farmacevtskih izdelkov. Na sedmem mestu je še en delavec iz Vzhodnega Novega Sarajeva, zaposlen v trgovini na debelo s tobačnimi izdelki z zaslužkom 67.077 KM.

Seznam zapirajo še trije Banjalučani, od katerih je eden zaposlen v trgovini na debelo s tobačnimi izdelki in je zaslužil 66.103 KM, eden v drugih denarnih poslih z zaslužkom 66.029 KM in zadnji v bolnišnični dejavnosti z zaslužkom 60.801 KM.
https://www.capital.ba/za-mjesec-zaradio-175-prosjecnih-plata-u-srpskoj/

zoran13

DIOR

Proizvodni stroški 52 €, cena v trgovini 2571 €

Nedavne italijanske preiskave so pokazale, da se za svetlečo zunanjostjo sanjske podobe skriva temačna resnica.

Diorjeve torbice so sinonim za luksuz, vrhunec umetelne izdelave. Lastništvo ene izmed teh torbic lahko pomeni izpolnitev sanj, povečanje samozavesti in ugleda. Toda nedavne italijanske preiskave so pokazale, da se za svetlečo zunanjostjo sanjske podobe skriva temačna resnica.

Diorjeve torbice na trgovinskih policah dosegajo cene do 2780 $ (2571 €), proizvodni stroški teh torbic pa, kot je pokazala preiskava, znašajo le 57 $ (52 €). Delavci v proizvodnih obratih Diorjevih podizvajalcev naj bi delali v nečloveških razmerah. Večinoma kitajski nezakoniti priseljenci, ki so živeli v Italiji brez ustreznih dokumentov, so delali brez odmorov, včasih celo spali v spalnih vrečah znotraj proizvodnih prostorov. Delodajalci so nadzirali delavce z natančnim sledenjem, da so zagotavljali nenehno proizvodnjo torbic, dan in noč. Prav tako naj bi odstranili varnostne mehanizme na napravah za lepljenje in ščetkanje blaga, da bi pospešili in pocenili proizvodni proces.

ARMANI

Podobna praksa je bila razkrita pri luksuzni blagovni znamki Armani. Ta naj bi za izdelavo vsake torbice pogodbenim izdelovalcem plačala 99 $, nato jih je v svojih elitnih trgovinah prodajala za več kot 1900 $. Italijansko sodišče je aprila zaradi domnev, da modna skupina ni ustrezno nadzirala dobaviteljev, vzpostavilo posebni nadzor za podjetje v lasti Giorgia Armanija. S tem naj bi jim dali čas, da reorganizirajo sistem preverjanja zunanjih dobaviteljev in zagotovijo skladnost z veljavno delovno zakonodajo.

Preiskava podjetja Manufactures Dior, ki je italijanska hčerinska družba francoskega luksuznega velikana LVMH, je bila sodnemu nadzoru podvržena 10. junija. Nedvomno naj bi potrdili zlorabe delavskih pravic pri njihovih kitajskih podizvajalcih. Preiskovalci so se osredotočili na štiri majhne dobavitelje z 32 zaposlenimi, od katerih sta bila dva priseljenca brez ustreznih dokumentov, sedem pa jih je delalo brez zahtevanih dovoljenj.

Sodišče je v odločitvi, ki jo navaja Reuters, navedlo, da so tovrstne kršitve prisotne zaradi potrebe po višjih dobičkih v luksuzni industriji. »To ni nekaj občasnega, kar bi zadevalo posamezne proizvodne lote, ampak splošna in utrjena proizvodna metoda.« Italijansko sodstvo je poudarilo, da je treba odpraviti nečloveške delovne razmere in zagotoviti, da bodo zdravje, varnost in pošteno plačilo delavcev na prvem mestu.

Luksuzna industrija je bila v zadnjih letih pod večjim nadzorom potrošnikov in investitorjev. Modne znamke so zmanjšale število podizvajalcev in notranje uredile proizvodnjo, da bi zmanjšale tveganja, ki bi lahko škodila njihovemu ugledu.
https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/proizvodni-stroski-torbice-dior-52-evrov-cena-v-trgovini-pa-2-571-evrov

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli