Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 15 Feb 2023 22:12; skupaj popravljeno 4 krat

CPI 2022 - CORRUPTION PERCEPTION INDEX

Od svojega začetka leta 1995 je indeks zaznave korupcije postal vodilni svetovni indikator korupcije v javnem sektorju. Indeks ocenjuje 180 držav in območij po vsem svetu na podlagi dojemanja korupcije v javnem sektorju, pri čemer uporablja podatke iz 13 zunanjih virov, vključno s Svetovno banko, Svetovnim gospodarskim forumom, zasebnimi podjetji za oceno tveganj in svetovanje, možganskimi trusti idr. Ocene odražajo stališča strokovnjakov in poslovnežev.

Transparency International v današnjem poročilu Indeksa zaznave korupcije (CPI) za leto 2022 razkriva, da je Slovenija z oceno 56/100 dosegla svoj zgodovinsko najnižji rezultat. V desetih letih indeksa je nazadovala za skupno pet točk in ostaja občutno oddaljena od povprečja Evropske unije (EU).

"Ugotovitve letošnjega indeksa zaznave korupcije so zelo skrb vzbujajoče in v Transparency International (TI) Slovenia menimo, da se bo, če vsakokratni odločevalci še naprej ne bodo izvajali ničelne tolerance do korupcije, trend nadaljeval. Vsak posameznik lahko doprinese svoj del k večji integriteti v družbi tudi s tem, da zahteva to ničelno toleranco od odločevalcev," je povedala Neža Grasselli, predsednica TI Slovenia.

Slovenija je v desetih letih nazadovala za skupno pet točk in ostaja občutno oddaljena od povprečja EU (povprečna ocena Indeksa držav članic: 64) in povprečja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer je povprečna ocena Indeksa držav članic 67.
Han: To ni dober podatek

Padec Slovenije na indeksu zaznave korupcije po besedah ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana ni dober podatek. "Vlada in slovenska politika nasploh se mora zamisliti in narediti vse, da bomo na teh lestvicah višje," je dejal v odzivu na poročilo.

"To ni dober podatek," je poročilo mednarodne organizacije na današnji novinarski konferenci o aktivnostih na področju turizma komentiral Han.

Meni, da mora država narediti analizo, ugotoviti srž problema in "zadeve popraviti".

Na rekordno nizko oceno Slovenije so se odzvali tudi v Komisiji za preprečevanje korupcije in izpostavili, da je čas za spremembe. "Treba je preiti od besed k dejanjem," so bili jasni.
Zgolj besede v boju proti korupciji niso dovolj

Grassellijeva je poudarila tudi, da je vlada v zadnjem letu večkrat javno poudarila, da naj bi se končno postavilo v ospredje tudi preprečevanje korupcije.

"Vendar za obrnitev negativnega trenda ne zadoščajo zgolj izjave na načelni ravni, ampak so potrebni tudi konkretni koraki," je med drugim opozorila in poudarila, da je treba za kakovostno prenovo resolucije k prenovi pristopiti sistematično. Obenem izhajati iz že narejenih analiz oziroma analize, kjer te še ne obstajajo, narediti in na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja in primerov dobrih praks identificirati pomanjkljivosti in jih nasloviti na ustrezen način.

Zaradi korupcije več nasilja in konfliktov

Transparency International ob objavi letošnjih rezultatov poudarja tesno prepletenost korupcije, konfliktov in varnosti. Letošnja analiza je med drugim pokazala, da države, ki na indeksu CPI dosegajo slabše rezultate, dosegajo slabše rezultate tudi na Globalnem indeksu miru.

Lani sta bili Slovenija in Danska edini državi med desetimi najbolj mirnimi po oceni Globalnega indeksa miru, ki sta zdrseli po lestvici. Tako zdrs Slovenije kot Danske gre med drugim na račun kazalnika o nemirnih demonstracijah.

"Imamo srečo, da živimo v državi, kjer vlada mir. A zavedati se moramo, da to ni samo po sebi umevno. Za ohranjanje miru je nujno, da se med drugim ves čas aktivno trudimo tudi za preprečevanje korupcije," je povedala Maruša Babnik, generalna sekretarka TI Slovenia.
https://siol.net/novice/slovenija/zgodovinsko-dno-za-slovenijo-o-zaznavi-korupcije-598151
https://www.transparency.org/en/news/cpi-2022-highlights-insights-corruption-conflict

* Danska - 90
* Finska - 87
* Švedska - 83
* Nizozemska - 80
* Nemčija - 79
* Irska - 77
* Luksemburg - 77
* Estonija - 74
* Belgija - 73
* Francija - 72
* Avstrija - 71
* Litva - 62
* Portugalska - 62
* Španija - 60
* Latvija - 59
* Češka - 56
* Italija - 56
* Slovenija - 56
* Poljska - 55
* Slovaška - 53
* Ciper - 52
* Grčija - 52
* Malta - 51
* Hrvaška - 50
* Romunija - 46
* Bolgarija - 43
* Madžarska - 42

zoran13

NEUMANN WALLET

Umaknite denar, če ga še lahko: mnoge Slovence ujela mreža laži

Neumann Wallet ponuja zaslužek s kriptovalutami, ki je glede na število objav in komentarjev na družbenih omrežjih v zadnjem obdobju očaral in omrežil številne Slovence. Izplačila so redna, zadeva preverjeno deluje, denarja ne izgublja nihče, pravijo zadovoljni slovenski uporabniki platforme. Toda svoje stranke je zelo dolgo redno izplačeval tudi Bernie Maddoff, organizator največje Ponzijeve sheme v zgodovini. Pokazateljev, da je Neumann Wallet v resnici Ponzijeva shema oziroma oblika dolgoročne prevare in ne legitimna platforma za naložbe, pa je ogromno in verjetno je samo vprašanje časa, kdaj bodo akterji v ozadju zaprli vrata in izginili z denarjem vlagateljev.

Platforma Neumann Wallet uporabnikom obljublja od 3,5- do 4-odstotne dnevne donose glede na njihovo prvotno naložbo prek trgovanja s kriptovalutami. To bo v imenu uporabnika počela umetna inteligenca oziroma trgovalni robot: stranka Neumann Wallet mora samo počakati, da začne dobiček pritekati na njegov trgovalni račun, nato pa si ga lahko nakaže drugam, zagotavljajo.

Takšna obljuba je že prvi rumeni karton. V primeru štiriodstotnega dnevnega donosa na naložbo v višini 1.000 evrov bi dobiček po enem letu znašal 13.600 evrov, kar pomeni 1.360-odstotno letno donosnost naložbe. Prej bomo našli iglo v kopici sena kot pa resnega strokovnjaka za investiranje, ki ob obljubi takšnega dobička ne bi zmajeval z glavo.

Toda pri Neumann Walletu je obljubljena in predvsem konsistentna donosnost, ki na videz ni odvisna od razmer na trgu, le ena od težav. Problematično je tudi dejstvo, da Neumann Wallet potencialnim vlagateljem odkrito laže oziroma jih zavaja o najbolj osnovnih stvareh, hkrati pa jih celo spravlja v nevarnost.

Lažne licence ...

Neumann Wallet je predstavljen kot produkt ameriškega podjetja Neumann Limited z licenco MSB, ki jo izdaja ameriški urad za preprečevanje pranja denarja (FinCEN).

Domnevna licenca, izdana podjetju Neuman Limited s sedežem v ameriški zvezni državi Kolorado (na znani lokaciji, kjer domujejo podjetja poštni nabiralniki), je pravzaprav poskus legitimizacije platforme na povsem zgrešen način, saj FinCEN takšen dokument izda vsaki fizični ali pravni osebi, ki se na kakršenkoli način ukvarja z denarnimi tokovi in ki izpolni zahtevan obrazec.

Ne le to, na dokumentu, ki ga ima takoj na začetku na svoji spletni strani prilepljenega Neumann Wallet, celo črno na belem piše, da to ni nobena licenca, temveč zgolj registracija podjetja v indeks podjetij in da takšna registracija ni ne priporočilo, certifikat legitimnosti ali priporočilo podjetja s strani katerekoli ameriške vladne agencije. Neumann Wallet se torej hvali z licenco, ki to ni, temveč gre za list formata A4, na katerem dobesedno piše, da ni dokazilo o legitimnosti.

Zelo pomemben je sicer tudi poudarek, da FinCEN sploh ni regulatorni organ, temveč gre za analitični oddelek ameriškega finančnega ministrstva, ki bdi nad ameriškimi in mednarodnimi denarnimi tokovi.

... izmišljeni ljudje ...

Kdo upravlja Neumann Limited? To je vprašanje za milijon evrov. Štirje ljudje, ki so na spletni strani navedeni kot glavni funkcionarji podjetja, so izmišljeni. Google za te domnevne pionirje področja kriptovalut in izkušene veterane programerskega oziroma poslovnega sveta ni slišal še nikoli, edine omembe njihovih imen so na spletni strani Neumann Walleta in na forumih, kjer uporabniki sprašujejo, ali je Neumann Wallet morda prevara.

Njihove fotografije so pomanjšane ravno dovolj, da obratno iskanje v treh primerih ne privede do resničnih virov, v enem pa: Kirby Shaban, ki je na spletni strani naveden kot operativni direktor Neumanna, je v resnici ameriški pisatelj Stewart Lee Beck. Akterji v ozadju so si sproti izmislili še, da je Shaban direktor priljubljene spletne strani Soft32, ki ponuja prenose programske opreme, a tudi to ni res - direktor Soft32 oziroma matičnega podjetja ITNT s sedežem v Romuniji je Lucian Todea.

... kitajske sledi ...

Kam potujejo podatki o strankah Neumann Walleta, s kom izmenjujejo denar? Spletna stran bi obiskovalce rada prepričala, da je doma v Združenih državah Amerike, kjer je ne nazadnje tudi poštni nabiralnik podjetja. Toda iz kakšnega razloga bi ameriško podjetje spletno stran registriralo na Daljnem vzhodu in to prek drugega podjetja?

Kot razkrivajo podatki o domeni investcloud.top, kjer domujeta Neumann Wallet in njegova trgovalna aplikacija (app.investcloud.top), je spletno stran pri singapurski izpostavi kitajskega tehnološkega velikana Alibaba registriralo podjetje Qixia Trade Limited s sedežem v Hongkongu.

Neumann Wallet je predstavljen tudi na spletni strani btctge.com, ki pa je bila registrirana v ZDA, a že leta 2018. Sprememba, po kateri ta domena prikazuje Neumann Wallet, se je zgodila maja lani - skoraj istočasno kot na spletni strani, ki gostuje na Kitajskem.

Spomnimo: na zelo podoben način je bilo leta 2022 zavedenih okrog sto tisoč, ki so nasedli finančni prevari z imenom Kangaroo Treasure. Na papirju je šlo za srbsko podjetje (ustanovljeno je bilo z manj kot evrom kapitala), niti v ozadju pa so v resnici vlekli na Kitajskem, kjer je bila registrirana tudi spletna stran Kangaroo Treasure. Platforma, ki je strankam ponujala 0,1 odstotka dnevnih obresti na začetno naložbo v zameno za različne "naloge", ki so jih morali opravljati, na primer promovirati Kangaroo Treasure po družbenih omrežjih, je svojo domnevno legitimnost izkazovala na enak način kot Neumann Wallet, torej z brezpredmetnimi licencami in certifikati. V resnici je šlo za Ponzijevo shemo, ki se je zrušila oktobra lani in v črno luknjo posrkala milijone evrov, ki jih srbske žrtve prevare najverjetneje ne bodo dobile nazaj.

... in aplikacija, ki je nikakor ne nameščajte

Neumann Wallet strankam ponuja tudi mobilno aplikacijo, a je ni mogoče dobiti na ustaljen način, torej z namestitvijo prek servisa Google Play ali AppStore, temveč ročno prek namestitvene datoteke APK (samo za pametne telefone z Androidom).

To že nasploh velja za precej tvegano potezo, saj uporabnik s tem nima zagotovila, da je nekdo preveril verodostojnost aplikacije, v konkretnem primeru pa je namestitev aplikacije naravnost nora odločitev: ne le zato, ker se osebe, ki jo ponujajo, dokazano lažejo o svoji identiteti, temveč tudi zato, ker aplikacija, ki je domnevno namenjena trgovanju, zahteva kopico dovoljenj, med drugim tudi kritična, kot so dostop do datotek na pametnem telefonu, dostop do lokacijskih storitev in dostop do uporabe obeh kamer.
Ponzijeva shema?

Neumann Wallet izpolnjuje precej meril, po katerih praviloma prepoznamo Ponzijeve sheme (s kriptovalutami), torej prevare, pri katerih so starejši vlagatelji izplačani z naložbami novih, ko teh zmanjka, pa je igre konec:

- Obljuba visokega dobička z malo ali nič tveganja.

- Zelo konsistentni donosi, nihanje trga nanje na videz nima vpliva, v zgodnjem stadiju Ponzijeve sheme tako rekoč nihče ne toži, da njegova naložba izgublja vrednost.

- Zavajanje o licencah ali certifikatih oziroma podrejanju regulacijam.

- Novačenje novih vlagateljev prek platform, kot so Facebook, Telegram, WhatsApp. Obstoječi vlagatelji imajo finančni motiv za novačenje novih, saj od vsakega prejmejo provizije.

- Nejasne metode ustvarjanja dobička, največkrat gre za "patentirano" tehnologijo, algoritem, robota, umetno inteligenco.

- Pogosto ni znano, kdo vodi projekt.

- Vlaga lahko vsak ne glede na svoje izkušnje s trgovanjem s kriptovalutami ali finančno stanje. Večina legitimnih platform za trgovanje s kriptovalutami ali delnicami novega uporabnika med postopkom preverjanja istovetnosti sicer vselej podrobno izpraša o njegovih izkušnjah in financah.

- Ko se denarni tok od novih vlagateljev prekine, se Ponzijeva shema praviloma zruši čez noč, komunikacija med strankami (žrtvami) in akterji v ozadju je prekinjena.
https://siol.net/digisvet/novice/dvignite-denar-ce-ga-se-lahko-mnoge-slovence-ujela-mreza-lazi-598074

zoran13

SAJ NI RES, PA JE!

/13/...tukaj sta zapisa o kreditojemalcih in kreditodajalcih, ki so pri različnih bankah, tako pri nas, kot tudi na Hrvaškem, jemali kredite v švicarskih frankih, kar je bilo takrat ugodneje. Ta dva zapisa prikazujeta, kako se da različno čitati in tudu razumeti vsebino in enake sodbe iz sodišča, vrhovnega sodišča ali sodišča EU, predvsem, kako smo kot kreditojemalci zaščiteni pri najemu kreditov, kjer je banka v postopku močnejša stranka. Vse je bilo super dokler se ni situacija na bančnem trgu in borzi močno spremenila na tak način, da so morali kredite v švicarskih frankih konvertirati nazaj v € ter seveda plačati še obresti, ki so se od takrat natekle. To so bile za nekatere zelo visoke številke, žal, so nekateri zaradi nezmožnosti povračila konvertiranih kreditov naredili samomor, drugi pa se pretirano zadolževali naprej in prodali napremičnine ter končali v dolgovih. Kot potrošniki smo namreč ob podpisovanju raznih pogodb, posebej ob kreditnih poslih, stranka v podrejenem položaju, kot šibkejša stran. In tudi zato moramo kot potrošniki imeti možnost obrambe ter povračila izgubljenih denarnih sredstev, kolikor so tudi takšne institucije kot je banka, naredile napako in nas zmotno ali nepošteno napeljale k nekemu dejanju ali nas ob tem še zavajale: Shocked

ZDRUŽENJE FRANK

NIČNOST POSOJILNE POGODBE V FRANKIH

Vrhovno sodišče potrdilo ničnost posojilne pogodbe v frankih

Vrhovno sodišče je po navedbah Združenja Frank razsodilo, da posojilo v švicarskih frankih pomeni neomejeno valutno tveganje, ki so mu izpostavljeni samo posojilojemalci, zato je takšna pogodba znatno nesorazmerna v škodo potrošnika. Kot pravijo v združenju, gre za prelomno sodbo.

"To je obenem prva sodba Vrhovnega sodišča RS glede problematike posojil v švicarskih frankih, s katero je bilo dokončno ugotovljeno, da gre za nično posojilno pogodbo. Pravnomočna sodba je tako potrjena," so v današnjem sporočilu, h kateremu so priložili tudi kopijo sodbe vrhovnega sodišča, zapisali v Združenju Frank.

Uskladitev presoje

Vrhovno sodišče je po navedbah združenja uskladilo presojo nepoštenega pogodbenega pogoja z razlago, ki jo je lani podalo ustavno sodišče. Ob tem je izhajalo iz ugotovitve, nadaljuje združenje, da je v danem primeru šlo za nedovoljeno spodbudo najemanja posojila v tuji valuti, zavzelo pa je stališče, da je bilo takšno ravnanje banke tudi zavajajoče.

"Vse to zgolj ob povzemanju vsebine pogodbe, v kateri je posojilojemalec opozorjen na valutno tveganje. Ta položaj je značilen za vse posojilne pogodbe posojil v švicarskih frankih in v sodnih postopkih praktično ni nobene trditvene podlage bank, da bi bilo v drugih primerih drugače," so zapisali.

Poudarili so, da je obenem to prva sodba vrhovnega sodišča po "prelomni" sodbi Sodišča EU, v kateri je to povedalo, da je za nepoštenost pogodbenega pogoja dovolj obstoj znatnega neravnovesja med pravicami in obveznostmi v škodo potrošnika. "Vrhovno sodišče je zdaj to jasno potrdilo z obstojem neomejenega tveganja," so poudarili v združenju in dodali, da po mnenju pravnikov, ki zastopajo posojilojemalce, argumentacije te sodbe ne bo več mogoče presegati. "Tako ni več najti pravnih ovir, da pravici ne bi bilo zadoščeno v vseh tistih primerih, ko posojilojemalci poiščejo zaščito svojih pravic na sodišču," so dodali.

Odvetnik: Banke niso ustrezno pojasnile valutnega tveganja

Odvetnik posojilojemalcev Aleš Majcenovič je poudaril, da je bila bistvena ugotovitev vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ta, da banka v obdobju sklepanja posojilne pogodbe v frankih posojilojemalcema ni ustrezno pojasnila valutnega tveganja in tako nista vedela, kakšno tveganje prevzemata.

V Združenju Frank bodo za člane v kratkem pripravili več pravnih posvetov, na katerih bodo podrobno predstavili postopke na sodišču. Ob tem so sodišča pozvali, da pospešijo postopke in omogočijo dostop do pravnega varstva tudi tistim posojilojemalcem, ki ne zmorejo nositi stroškov tožbe. Enak poziv so namenili odločevalcem v politiki.
https://siol.net/posel-danes/osebne-finance/vrhovno-sodisce-potrdilo-nicnost-posojilne-pogodbe-v-frankih-598770

ZDRUŽENJE BANK SLOVENIJE - II.

Združenje bank Slovenije: Gre za izjemo

Sodba pritrjuje stališču, da je v primerih kreditojemalcev v švicarskih frankih trehba odločati od primera do primera, poudarjajo v Združenju bank Slovenije.

Vrhovno sodišče je pred dnevi objavilo odločitev v primeru revizije, ki jo je zahtevala tožena stranka v primeru tožbe kreditojemalca, ki je vzel kredit v švicarskih frankih. Revizijo, ki jo je zahtevala tožena stranka, je vrhovno sodišče zavrnilo in ugotovilo, da je kreditna pogodba nična. "Za presojo je Vrhovno sodišče RS uporabilo enaka merila kot v predhodnih odločitvah II Ips 195/2018, II Ips 179/2018 in II Ips 32/2019, v katerih je ugotovilo, da kreditne pogodbe vezane na švicarske franke niso nične, in sicer najprej, ali je banka ustrezno izpolnila pojasnilno obveznost ter v primeru, da morebiti ni, ali je banka ravnala v dobri veri ter obstoj morebitnega znatnega neravnotežja med pravicami in obveznostmi strank. Vrhovno sodišče RS je izrecno poudarilo, da je ključno, da sodišče v okviru presoje nepoštenosti opravi oba testa, torej test dobre vere in presoje morebitnega obstoja znatnega neravnotežja (29. točka obrazložitve)," pojasnjujejo v Združenju bank Slovenije. "Slednje potrjuje, da ostaja sodna praksa Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kreditnimi pogodbami vezanimi na švicarske franke ustaljena in enotna. Vrhovno sodišče RS nadalje v 21. do 23. točke obrazložitve pojasni, da je šlo v konkretni zadevi za bistveno drugačno dejansko stanje od primerov v predhodni sodni praksi Vrhovnega sodišča, zato je bil posledično v konkretni zadevi dopusten odstop od sodne prakse po precedenčni tehniki razlikovanja. Da je šlo v zadevi II Ips 18/2022 za poseben primer, Vrhovno sodišče izpostavi večkrat skozi sodbo (24., 25., 28., 30. in druge točke obrazložitve)."

Združenje bank Slovenije poudarja, da sodna praksa ostaja nespremenjena in da gre le za posamičen primer. "Slednje potrjuje tudi nadaljnja praksa prvostopenjskih sodišč, saj je bila z upoštevanjem sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 18/2022 že izdana sodba prvostopenjskega sodišča, ki je tožbeni zahtevek na ničnost v celoti zavrnilo ter posledično ugotovilo, da kreditna pogodba vezana na švicarske franke ni nična," so dodali. "Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 18/2022 tako ponovno potrjuje stališče, da je treba v zadevah kreditojemalcev v švicarskih frankih primere presojati posamično in da zakonsko urejanje ni primerno."
https://www.zurnal24.si/slovenija/zdruzenje-bank-slovenije-gre-za-izjemo-401247

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 19 Feb 2023 15:08; skupaj popravljeno 2 krat

(NE)DONOSNOST POKOJNINSKIH SKLADOV

Zgodovinska izguba slovenskih pokojninskih skladov
Ste se nad stanjem privarčevanih sredstev zgrozili? To je razlog.

Upravljalci pokojninskih družb in zavarovalnic te dni svoje varčevalce obveščajo o stanju sredstev, ki jih njihovi delodajalci, lahko pa tudi sami, vplačujejo v prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Varčevalci z vplačili v t. i. drugi pokojninski steber računajo na dodatno pokojnino, a izpiski privarčevanih sredstev za lansko leto so marsikaterega varčevalca negativno presenetili.

Vsem pokojninskim skladom v Sloveniji je lani upadla vrednost, tudi tistim z zajamčenim donosom se je vrednost zmanjšala za šest odstotkov, razkriva v časniku Delo objavljena analiza.

Kot piše današnje Delo, so slovenski upravljalci skladov lani doživeli skoraj popolno nevihto. Zaradi vojne v Ukrajini so se znižale cene delnic, zaradi inflacije pa je Evropska centralna banka (ECB) začela zviševati obrestne mere. To drugo se je preneslo tudi v zviševanje tržnih obrestnih mer in zvišanje zahtevanih donosov dolžniških vrednostnih papirjev. Še posebej skladi z varnejšo naložbeno politiko so imeli in imajo v svojih portfeljih velik delež dolgoročnih obveznic z nizko kuponsko obrestno mero. Ob zvišanju obrestnih mer se je cena teh obveznic opazno znižala. Vse to je prineslo najslabše leto v 20-letni zgodovini slovenskih pokojninskih družb in posledično nezadovoljstvo med varčevalci.

V povprečju 6,3% znižanje premoženja

Delo dodaja, da so donosi vlagateljev zaradi konservativne naložbene politike pokojninskih skladov že sicer razmeroma skromni. Kljub temu so v zadnjih 20 letih v le redkih primerih pridelali negativen donos.

Delov pregled lanskega poslovanja kaže, da so skladi lani ustvarili od 2,3% do 13,6 % negativnega donosa. V povprečju so utrpeli 6,3% znižanje vrednosti premoženja.

Za primerjavo, povprečni donos vzajemnih skladov slovenskih družb za upravljanje je lani znašal od –13,6%.

Spodbudnejši začetek leta

Po navedbah Dela je začetek letošnjega leta sicer precej bolj spodbuden in vsaj za zdaj kaže, da bodo vlagatelji v pokojninskih skladih konec leta imeli več, kot imajo zdaj. Toda zaradi velikega dela portfelja v obveznicah s skromno kuponsko obrestno mero je pred pokojninskimi skladi prehodno zelo težko obdobje, ko bodo težje ustvarjali donose, višje od zajamčenih. Ob hitrem zviševanju obrestnih mer na bančne depozite tako nezadovoljstva vlagateljev verjetno še ni konec.

GENERALI d.d.

Poslano obvestilo o stanju na osebnem računu:

Podatki o donosnosti skladov 0d 01.01.2022 do 31.12.2022
* Leon 2 - Leon Dinamični (-13,36%)
* Leon 2 - Leon Preudarni (-12,93%)
* Leon 2 - Leon Zajamčeni (-11,06%)
* Pokojninsko varčevanje AS - Drzni do 50 (-13,21%)
* Pokojninsko varčevanje AS - Umirjeni med 50 do 60 (-11,09%)
* Pokojninsko varčevanje AS - Zajamčeni od 60 (-12,88%)
* Pokojninsko varčevanje AS - Zajamčeni PN-A01 (-15,65%)
www.generali.si/zavarovanje/pokojnina

Na izredne razmere smo se odzvali s prilagojeno naložbeno politiko upravljanja portfeljev pokojninskih skladov, Geberali zavarovalnica je zaradi navedenih razmer na kapitalskih trgih v ketu 2022 za pokojninske sklade z zajamčenim donosom skladno s Pravili upravljanja za posamezne police DPZ oblikovala rezervacije za nedoseganje zajamčenega donosa.

Pokojninski načrt: Zajamčeni PN-A01

Vrednost premoženja na dan 31.12.2021: 3,011,21 €
Zajamčena vrednost premoženja na dan 31.12.2021: 2.436,31 €
Znesek prevrednotenja privarčevanjih sredstev v letu 2022: -471,21 €
Vrednost premoženja na dan 31.12.2022: 2.540,00 €
Zajamčena vrednost premoženja na dan 31.12.2022: 2.437,00 €

* Znižanje vrednosti premoženja pokojninskega zavarovanja, ki bi naj v Sloveniji zagotavljalo stabilnost in varnost pokojninskega varčevanja, se je kljub rednim mesečnim vplačilom, zmanjšalo za -15,65%, kar je nedopustno in ponižujoče glede na namen varčevanja, saj so nam vsi govorili o zajamčenem donosu...
https://siol.net/posel-danes/novice/ste-se-nad-stanjem-privarcevanih-sredstev-zgrozili-to-je-razlog-599285?utm_campaign=si.contentexchange.me&utm_medium=referral&utm_source=si.contentexchange.me&utm_term=si.contentexchange.me
https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/popolna-nevihta-nad-pokojninskimi-skladi/

zoran13

UKRAJINA & RUSIJA

JAVNO PISMO

ZAUSTAVITE VOJNO V UKRAJINI!

Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem pozivajo vlade EU, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. "Ustavite vojno! Ustavite jo takoj! To moč imate. In to odgovornost," so zapisali v pismu.

Od začetka ruske agresije na Ukrajino mineva leto dni. Vsestransko podpiramo Ukrajino v njeni nesporni pravici do obrambe. Ukrajina je žrtev ruske agresije, ki je ni mogoče upravičiti. Vojna je terjala že na sto tisoče mrtvih, od tega dve tretjini na ukrajinski strani. Ukrajina postaja opustošena država.

Evropski državniki se, tako kot v prvi svetovni vojni, kot mesečniki prepuščajo toku, ki vodi v morebitno novo svetovno vojno. Nemška zunanja ministrica pravi, da smo v vojni z Rusijo. Predsednik vojaškega odbora Nata zagotavlja, da je skupina držav pod vodstvom ZDA pripravljena na neposredni spopad z Rusijo. Ob tem predsednik ZDA ocenjuje, da pomeni vojna v Ukrajini neposredno grožnjo atomskega "armagedona". Zlovešča govorica atomske grožnje se sliši iz Moskve.

Ukrajina je žrtev posredniške vojne med dvema vodilnima jedrskima velesilama, Rusijo in ZDA, za vplivna območja. Nekoč sta bili obe na pravi strani zgodovine.

Težki ofenzivni tanki na ukrajinsko-ruski fronti še dodatno odpirajo nevarnost neposrednega spopada Rusije z Zahodom na naših, evropskih tleh. Ugibanje vojaških strokovnjakov, da do atomske vojne najverjetneje ne bo prišlo, ni nikakršno varnostno zagotovilo.
A kopičenje najsmrtonosnejših orožij Evropi ne bo prineslo miru in stabilnosti. V tej vojni smo poraženci vsi. Tudi državljani EU, ki prav tako plačujemo to vojno in njene posledice. Breme vojne bodo nosile še prihodnje generacije Evropejcev. Zato morajo pri odločitvi o koncu vojne sodelovati tudi evropske države.

Od vlad držav EU zahtevamo, da vzpostavijo novo, dolgoročno evropsko varnostno arhitekturo, ki bo izraz strateških interesov evropskih držav za njihovo aktivnejšo vlogo v svetu. Temeljiti mora na suverenosti, enakopravnosti in ob upoštevanju varnostnih interesov vseh držav. Tudi Rusije, ki ostaja, takšna ali drugačna, soseda EU tudi v prihodnje.

Pozivamo vlade EU, Nato in Rusko federacijo, da nadgradijo evropsko vzhodno politiko nekdanjega nemškega kanclerja Willyja Brandta, ki je naši celini prinesla več desetletij miru. Da se zavežejo k posodobitvi helsinške listine o miru in sodelovanju in njenemu spoštovanju.
Politična govorica o poražencih in zmagovalcih je v navzkrižju z govorico miru. V tej vojni ne more zmagati nobena stran. Končati jo je mogoče le za pogajalsko mizo. Pogajati se ne pomeni kapitulirati niti opravičevati rusko agresijo. Pogajati se pomeni odgovorno iskati rešitve in pristajati na odstopanja na obeh straneh s ciljem, da se prepreči še več mrtvih in stopnjevanje zla.

Od vas, vlade držav Evropske unije, zveze Nato, Združenih držav Amerike in Ruske federacije zato pričakujemo, da vzpostavite zavezništvo za prekinitev bojev, za ustavitev nadaljnjega oboroževanja in za začetek pogajanj. Vaša odgovornost je tudi svet prihodnosti, mir, varnost in kljubovanje podnebnim spremembam! Je življenje naših otrok in njihovih potomcev v svetu brez strahu, v svetu, ki bo zagotavljal obstoj človeštva.

Vlade držav Evropske unije, zveze Nato, Združenih držav Amerike in Ruske federacije nimate mandata za vojno! Ne vodite je na pragove naših domov.
Ustavite vojno! Ustavite jo takoj! To moč imate. In to odgovornost.

Podpisniki:
Milan Kučan, Danilo Türk, Spomenka Hribar, Niko Toš, Ema Kugler, Uroš Lipušček, Miroslav Cerar, Miran Goslar, Marjan Šetinc, Boris Vezjak, Rado Bohinc, Slavko Splichal, Darko Štrajn, Vito Turk, Lucija Čok, Rudi Rizman, Vinko Dolenc, Svetlana Slapšak, Peter Čeferin, Ivo Daneu, Aurelio Juri, Andrej Cetinski, Jože Pirjevec, Maca Jogan, Božidar Flajšman, Danijel Rebolj, Polona Jamnik, Stane Pejovnik, Ivan Svetlik, Jure Zdovc, Maja Breznik, Zoran Janković, Saša Arsenovič, Ladislav Lipič, Franco Juri, Vesna Mikolič, Vlado Miheljak, Mihael Naglič, Drago Kos, Miloš Šonc, Zdravko Mlinar, Primož Šterbenc, Aleks Štakul, Bogomir Kovač, Milica Antić Gaber, Jožef Školč, Dušan Keber, Božo Repe, Tanja Rener, Stane Saksida, Mirjana Ule, Miroslav Gregorič, Silvo Devetak, Rado Riha, Emil Milan Pintar, Gorazd Kovačič, Mojca Drčar Murko, Jože Šušmelj, Jani Bavčer, Mitja Rotovnik, Boris Muževič, Polona Vetrih, Jože Mermal, Tone Vogrinc, Dušan Kumer, Rudi Zaman, Sonja Lokar, Bojan Križaj, Anton Rupnik, Slavko Pregl, Janez Winkler, Ivan Novak, Ivan Rudolf, Alenka Šelih, Bojko Bučar, Zvone Dragan, Martin Ivanič, Miloš Prosenc, Marjan Šiftar, Matjaž Kmecl, Rudi Zavrl
https://siol.net/novice/slovenija/javno-pismo-kucana-in-sopodpisnikov-zaustavite-vojno-v-ukrajini-599536
https://www.dnevnik.si/1043007150/mnenja/odprta-stran/javno-pismo-zaustavite-vojno-v-ukrajini
https://www.instagram.com/p/Ck1bqL6MsMu/
https://siol.net/trendi/kultura/banksy-s-50-grafikami-v-pomoc-ukrajini-594248
https://www.24ur.com/novice/tujina/ukrajina/banksy-rusevine-v-ukrajini-prekril-z-umetninami.html

zoran13

KOLEKTIVNE TOŽBE ?

Kako pa so se končale skupinske tožbe, ki jo je vložil VZMD zaradi povišanja cen ponudnikov telekomunikacijskih storitev Telekom d.d,, A1 d.d. Telemach, A2,...
https://www.vzmd.si/novice/vzmd-z-odvetniki-predstavil-kolektivne-odskodninske-postopke-zoper-telekom-a1-telemach-in-t-2-zaradi-oskodovanja-blizu-1-5-mio-narocnikov-v-skupni-vrednosti-preko-200-mio-www-kolektivno-varstvo-si
https://www.vzmd.si/novice/vzmd-tudi-zoper-a1-vlozil-kolektivno-tozbo-v-tem-primeru-je-po-konservativni-oceni-s-spornimi-praksami-v-5-letih-oskodovanih-najmanj-447-000-narocnikov-za-skupno-preko-52-mio
https://www.vzmd.si/novice/vlozena-kolektivna-tozba-zoper-telekom-slovenije-po-konservativni-oceni-vzmd-je-s-spornimi-praksami-v-zadnjih-5-letih-oskodovanih-najmanj-450-000-narocnikov-za-skupno-preko-122-mio

SPOR TELEKOMUNIKACIJE

OBRAZEC

Obrazec za evidentiranje prikrajšanih naročnikov
Namen tega obrazca je zbiranje podatkov o vseh fizičnih osebah, ki so bile v Republiki Sloveniji oškodovane zaradi nezakonitega enostranskega zviševanja cen naročniških paketov, pri katerem koli izmed naslednjih operaterjev: Telekom Slovenije d.d., A1 Slovenija d.d., Telemach d.o.o. ali T–2 d.o.o.

Z izpolnitvijo tega obrazca ne boste neposredno vključeni v sodni postopek niti ne bo VZMD na podlagi podatkov, ki jih boste vnesli v ta obrazec, presojalo vaše upravičenosti do odškodnine. Z izpolnitvijo tega obrazca se boste zgolj evidentirali kot eden izmed prikrajšanih naročnikov, ki podpira prizadevanja VZMD in želi biti obveščen o nadaljnjem poteku postopkov proti telekomunikacijskim operaterjem.

* Ime:
* Priimek:
* Ulica:
* Hišna številka:
* Poštna številka:
* Kraj:
* Država:
* EMŠO:
* Email:
* Telefonska številka:
Pri katerem operaterju imate oziroma ste imeli naročniško razmerje: (Telekom Slovenije d.d, A1 Slovenija d.d.Telemach d.o.o.,T-2 d.o.o.- izberete tudi lahko več operaterjev)

*Strinjam se, da VZMD obdeluje moje zgoraj navedene osebne podatke, in sicer za namen vodenja postopka s kolektivno odškodninsko tožbo zoper telekomunikacijske operaterje ter deli moje podatke s pooblaščeno odvetniško pisarno in sodiščem, zaradi dokazovanja reprezentativnosti. Prav tako se strinjam, da me VZMD o tekočih zadevah - v zvezi s kolektivnim postopkom - obvešča preko elektronskega naslova. VZMD bo podatke obdeloval skladno s Politiko o varstvu osebnih podatkov in piškotkih in na podlagi vaše privolitve, skladno s 6. členom Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR).*
https://kolektivno-varstvo.si/spor-telekomunikacije/#obrazec

zoran13

HIKIKOMORI SINDROM

Hikikomori: Prostovoljna osama mladih kot Japonski fenomen ali rastoči svetovni problem

V obdobju ekonomskega porasta, ki ga je v drugi polovici dvajsetega stoletja doživela Japonska, se je prvič pojavil izraz hikikomori. To poimenovanje se je razvilo iz japonskega glagola »hikikomorou«, ki v slovenskem prevodu pomeni zapreti se v notranjost. V rabo je prešel ob rastočem številu mladih, najpogosteje moških, ki so opustili izobrazbo ali delo in se umaknili v lastne domove za več mesecev ali let, med katerimi so vzdrževali minimalne stike z zunanjim svetom. Saito Tamaki (2012, v: De Luca, 2017), psihiater, ki je populariziral izraz, s hikikomori sindromom opisuje posameznike, ki se prostovoljno umaknejo iz družbe za obdobje vsaj šestih mesecev, njihovo vedenje pa ni posledica psihoze. Hikikomoriji v času svoje osame pogosto nimajo osebnih stikov z nikomer izven svoje ožje družine. Če zapustijo svoje zavetje, je to v nočnih urah, ko se lahko izogibajo socialnim interakcijam. Nekateri pa se omejijo na bivanje med štirimi stenami in preživijo leta, ne da bi se podali ven. Čeprav je za mnoge to obdobje prehodno in se ob pomoči vrnejo v družbo, nekateri ostanejo v svoji osami vse v obdobje srednje odraslosti. V letu 2010 so tako imenovani hikikomoriji tvorili približno 1,2 % Japonske populacije, o podobnih primerih pa so, v vedno večjem številu, začeli poročati tudi drugod po svetu (Kato, Kanba in Teo, 2018).

Čeprav je definicija izraza omejena predvsem na značilno vedenje, osebe s hikikomori sindromom v večini primerov trpijo za duševnimi motnjami, kot so shizoidna osebnostna motnja, depresija, socialna anksioznost in motnje avtističnega spektra (Kato, Kanba in Teo, 2018). Novejše raziskave se osredotočajo tudi na povezavo z internetno odvisnostjo in hazarderstvom (Stip, Thibault, Beauchamp-Chatel in Kisely, 2016, v: Berman in Rizzo, 2019). Kljub temu hikikomori sindrom ni umeščen v Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj (DSM). V preteklosti je bil v DSM-5 umeščen kot kulturni idiom, vendar je bil kasneje izpuščen ob pojavljanju primerov sindroma izven japonskih meja. Izpostavljen je bil tudi problem stigmatizacije hikikomorijev, če bi sindrom umestili v DSM. V psihopatološkem pristopu se je uveljavilo razločevanje med tako imenovanimi primarnimi hikikomoriji, ki nimajo trajnejših in resnejših psihičnih motenj, in sekundarnimi hikikomoriji, ki izražajo simptome depresije, anksioznosti ali znake drugih duševnih motenj (Berman in Rizzo, 2019).

Problematično je bil psihološki vidik problema dolgo zanemarjen v primerjavi s sociološkim in zgodovinskim vidikom, a postaja vse pomembnejši (Berman in Rizzo, 2019). Nezanemarljivo in rastoče število hikikomorijev, ki so ga leta 2010 ocenili na približno 1,2 % Japonske populacije, namreč predstavlja vedno večji javnozdravstveni problem. V ta namen je vlada odprla več lokalnih podpornih centrov za hikikomorije, ki nudijo podporo v iskanju službe, srečanja za prizadete osebe in telefonske konzultacije za družinske člane. Veča se tudi število privatnih rehabilitacijskih centrov (Kato, Kanba in Teo, 2018). Morda najbolj nekonvencionalna metoda pomoči je vznik podjetja, ki ponuja »sestre za najem« (angl. sisters for hire). Podjetje zaposluje mlade ženske, brez formalne izobrazbe na tem področju, katerih naloga je vzpostaviti interakcijo s hikikomorijem in pomagati postopoma vrniti se v družbo. Sprva njihov stik pogosto poteka preko zaprtih vrat hikikomorijeve sobe in le redko dobijo odgovor, vendar z vztrajnostjo preko tedenskih srečanj včasih uspejo vzpostaviti prijateljski odnos in postanejo njihove zaupnice. Z njimi se še naprej srečujejo in jih nato spremljajo na kratkih izletih iz hiše, dokler hikikomori ni pripravljen za navezovanje stikov in samostojnejše življenje brez njihove pomoči (Martyn-Hemphill, 2019).

Hkrati ta tiha epidemija med mladimi povzroča vedno bolj pereče socialne, ekonomske in gospodarske probleme v državi, ki se hkrati sooča s problemom staranja prebivalstva, saj hikikomoriji predstavljajo zajeten del populacije, ki se ne izobražuje in ne napreduje proti delovnim mestom (Bennet, 2019). Za preživetje se popolnoma zanašajo na prihodek in podporo lastne družine. Tudi, ko dosežejo starost, pri kateri naj bi se po družbenih pričakovanjih redno zaposlili in osamosvojili, ostanejo odvisni od starajočih se staršev, ki s starostjo vedno težje preživljajo družino. V primeru bolezni ali smrti staršev, družina lahko ostane brez rednega prihodka in se znajde na pragu revščine.

V moderni delovno orientirani Japonski družbi, so hikikomoriji črne ovce, ki jih obdajajo številni stereotipi. Videni so kot šibki, leni, nasilni in splošno nevarni družbi, veliko kritike pa so deležni tudi starši, ki svojim otrokom omogočajo takšen življenjski slog (Berman in Rizzo, 2019). Zaradi slednjega je imeti hikikomori sindrom za mnoge vir sramu in družine pogosto prikrivajo problematično stanje lastnih otrok. Hikikomoriji s svojim vedenjem nasprotujejo ključnim vrednotam v osrčju japonske družbe, hkrati pa je njihov obstoj posledica unikatnih značilnosti japonske kulture in zgodovine.

Motiv prostovoljnega umika od družbe je pogost v japonski literaturi in mitologiji. V šintoizmu, japonski avtohtoni religiji, obstaja legenda, v kateri se eno od najpomembnejših božanstev, boginja sonca Amaterasu, zateče v samotno jamo, s čimer svet preplavita nesreča in tema. Njen umik od sveta je paralelen z vedenjem hikikomorijev, ki pa z boginjo delijo tudi svojo mladost, pritisk družbenih pričakovanj in sprožilni dogodek, ki povzroči njihov umik iz družbe (De Luca, 2017). Za boginjo Amaterasu je to prepir z bratom, za mlade na Japonskem dandanes pa so to najpogosteje splošni družbeni pritisk in zahtevni pogoji, s katerimi se soočajo v šoli ali na delovnem mestu. Njihov umik zaznamujeta predvsem besedi neuspeh in zavrnitev, saj hikikomoriji zavračajo sistem in družbo, ki se ji ne uspejo prilagoditi (Berman in Rizzo, 2019).

Korenine sindroma segajo vse do japonske predaje zaveznikom ob koncu 2. sv. vojne, ko je prišlo do prvih poročil o študentih, ki so se v vsesplošnem občutku sramu ob porazu in zaradi hitrih sprememb, ki so zajele Japonsko, izolirali od družbe in se zaprli v svoje domove. Z modernizacije Japonske je število takšnih primerov le naraščalo. Japonska se je namreč hitro spreminjala v eno od najbolj razvitih držav z izjemno tekmovalnim delovnim trgom, ki je povzročil tudi vedno večji občutek nuje po akademskem uspehu, kar je za mlade predstavljalo vedno večji pritisk (De Luca, 2017). Za mlade je iskanje zaposlitve težavno, delovna mesta pa zasedajo starejši in bolj izkušeni delavci. Rastoče je število mladih, ki se jih kategorizira s kratico NEET (izvirno angl. »Not in Employment, Education and Training«), ki niso zaposleni, v izobraževanju ali uvajanju. Seveda je med njimi le del tistih, ki so hikikomoriji (Berman in Rizzo, 2019). Delo samo je izjemno stresno in naporno, Japonska pa je po številu delovnih ur v svetovnem vrhu. Mnogim mladim se tako ne uspe prilagoditi na svoje delovno mesto in službo opustijo ali so odpuščeni (Bennet, 2019).

Poleg velikega pritiska, ki ga postavlja nad mlade, je japonski šolski sistem kritiziran tudi zaradi svoje rigidnosti, ki onemogoča prilagajanje učencem z učnimi težavami. Alternativni načini pomoči učencem, ki ne uspejo dohajati standardov, so praktično neobstoječi. Manj uspešni učenci so prepuščeni lastnemu trdemu delu, da lahko sploh dohajajo visoko postavljene standarde. K pritisku, ki so mu izpostavljeni učenci, pa negativno prispeva tudi tendenca staršev po konstantnem primerjanju lastnih otrok in njihovih dosežkov s tujimi (Berman in Rizzo, 2019). Eden od najpogostejših razlogov, zakaj mnogi mladi prenehajo z obiskovanjem šole, pa je medvrstniško nasilje, ki kljub ukrepom, v številu primerov le narašča. Izzove pa ga vsaka oblika drugačnosti ali izstopanja (Berman in Rizzo, 2019). Japonsko družinsko okolje je zaznamovano z večinoma odsotnim očetom, ki tradicionalno srbi za dohodek, in izjemno tesnimi odnosi otroka z materjo, ki naj bi bili razlog za težave pri osamosvajanju in razvijanju socialnih veščin (Kato, Kanba in Teo, 2018). Po navajanjih hikikomorijev so bili mnogi tudi žrtve nasilja v družini (De Luca, 2017).

Čeprav sindrom lahko prizadene predvsem mlade obeh spolov, je veliko večje število hikikomorijev moškega spola. Razlog za slednje lahko pripišemo večjemu družbenemu pritisku na pripadnike moškega spola. Od njih se namreč v večji meri pričakuje karierni uspeh. Ta za ženske, iz družbene perspektive, ni tako ključen, saj mnoge ostanejo doma in prevzamejo skrb za gospodinjstvo in otroke. Hkrati pa Berman in Rizzo (2019) domnevata, da mnogo primerov prizadetih žensk ostane neprijavljenih, saj se pri njih takšno vedenje presoja kot družbeno sprejemljivo in le kot znak sramežljivosti ter navezanosti na starše.

Od svojega začetka je hikikomori sindrom pustil močan pečat na japonski kulturi. Delno v obliki moralne panike, ki zajema prebivalstvo, odločeno, da vidi hikikomorije kot kršilce norm in grožnjo obstoječemu družbenemu redu. Negativno javno prepričanje pa podpihuje pretirano poročanje medijev, ki jih prikazujejo kot nasilne in nevarne parazite, ki živijo na račun drugih. V sodobnejšem pogledu pa so hikikomoriji s svojim zavračanjem družbe in njenih norm videni kot svojevrstni romantični junaki (Berman in Rizzo, 2019). Svojo pot so si v boljše javno mnenje utrli preko literarnih in filmskih inkarnacij, ki so širši javnosti ponudile vpogled v bolj ali manj resnično življenje hikikomorijev. Med najbolj vplivnimi je bil roman Welcome to the NHK, izdan leta 2002, ki je ob uspešnosti dobil tudi manga in anime adaptacijo. Lik hikikomorija kot protagonista je postajal v japonski literaturi in filmografiji vedno bolj pogost, med bolj znanimi naslovi so Serial Experiments Lain, Tatami Galaxy in Anohana: The Flower We Saw That Day. Povečuje pa se tudi število blogov, posebej namenjenih hikikomorijem (Heinze in Thomas, 2014, v Berman in Rizzo, 2019).

Vedno večji razkol v stroki povzroča kulturna omejenost sindroma zgolj na japonsko kulturo, ki jo pod vprašaj postavljajo poročanja o vedno več podobnih primerih izven Japonske, med drugim v ZDA, Indiji, Južni Koreji, Hong Kongu, Omanu, Španiji, Singapurju in Nigeriji (Bowker idr., 2019; Kato, Kanba in Teo, 2018). Zanimivo, tudi države, v katerih je bilo pojavljanje opaženo, še zdaleč niso vse postmoderne, njihove kulture pa se med seboj močno razlikujejo. Skladno so se v variacijah hikikomori sindroma odražale specifične razlike; npr.: hikikomoriji v ZDA so po poročanju občutili več anksioznosti in manj materinske podpore. Na splošno pa naj bi bili hikikomoriji v zahodnih kulturah, kjer je samostojnost pomembna vrednota, manj normativni (Bowker idr., 2019). Hkrati se hikikomori sindrom ne razlikuje bistveno od klaustracijskega sindroma (angl. claustration syndrome), o katerem poročajo v Franciji že od leta 1950, v angleško govorečih državah pa od hišno-vezanega sindroma (angl. housebound syndrome). V osnovi vsi povzemajo trpljenje mladih ob prehodu v odraslost zaradi družbenih in družinskih pritiskov, ki lahko vodijo do iskanja zavetja v pasivnosti (De Luca, 2017).

Za Saita (2012, v: De Luca, 2017) hikikomori ni psihiatrična diagnoza. Sindrom razlaga kot variacijo problemov, ki spremljajo osamo, kateri se podvržejo hikikomoriji. Skladno s podobnimi sindromi, katerih obstoj že desetletja beležijo v nekaterih zahodnih državah je sindrom morda bolj izraz socialnih problemov in pritiskov, ki bremenijo mlade. Pogosto pa ga spremljajo duševne motnje.

Hikikomori sindrom tako še zdaleč ni le japonski fenomen. Kljub obsežnim zgodovinskim in kulturnim razlagam, se je slednji izven japonskih meja verjetno razvil skoraj simultano. Ta tiha epidemija, ki je že zajela Japonsko, tako morda predstavlja grožnjo celemu svetu, ki se bo moral soočiti z zdravstvenimi, gospodarskimi in socialnimi problemi, ki spremljajo rastoče število hikikomorijev. Ob tem seveda raste potreba po ukrepih in rešitvah kot tudi po širjenju relevantnih znanj in ugotovitev, ki bi javnosti razjasnile nenavadno vedenje mladih, ki zapustijo svet in se prostovoljno zaprejo v lastno sobo.

Literatura

Bennet, E. A. (2019). Alienation and Its Consequence: An Exploration of Marxism, Hikikomori, and Authenticity via Relational Connection. The Humanistic Psychologist. Advance online publication.

Berman, N. in Rizzo, F. (2019). Unlocking Hikikomori: an interdisciplinary approach. Journal of Youth Studies, 22(6), 791–806.

Bowker, J. C., Bowker, M. H., Santo, J. B., Ojo, A. A., Etkin, R. G. in Raja, R. (2019). Severe social withdrawal: Cultural variation in past Hikikomori experiences of university students in Nigeria, Singapore, and the United States. The Journal of Genetic Psychology: Research and Theory on Human Development, 180(4–5), 217–230.

De Luca, M. (2017). Le Hikikomori entre idiom culturel et expression actuelle de la souffrance au passage de l’adolescence à l’âge adulte. Evol Psychiatr 82, 1–15.

Kato, A. T., Kanba, S. in Teo, A. R. (2018). Hikikomori: experience in Japan and international relevance. World Psychiatry, 17(1), 105–106.

Martyn-Hemphill, A. (18.1.2019). Rent-a-sister: Coaxing Japan’s hikikomori out of their rooms. Pridobljeno s strani: https://www.bbc.com/news/av/stories-46885707/rent-a-sister-coaxing-japan-s-hikikomori-out-of-their-rooms

zoran13

BANKA SVB FINANCIAL

Štiri največje ameriške banke so v četrtek izgubile 52 milijard dolarjev tržne vrednosti, potem ko so delnice banke SVB Financial, velikega posojilodajalca tehnološki industriji, padle za 60 odstotkov. Težave v banki so sprožile zaskrbljenost glede celotnega bančnega sektorja, večje padce delnic so zabeležile tudi večje evropske banke. V vodo je tudi padel poskus SVB, da bi se rešila z dokapitalizacijo. SVB se zdaj skuša rešiti s prodajo.

Delnice Silicon Valley Bank (SVB) Financial so v četrtek strmoglavile, potem ko je banka zvečer objavila, da je pri prodaji vrednostnih papirjev za zbiranje sredstev izgubila 1,8 milijarde dolarjev.

Glavni izvršni direktor banke SVB Greg Becker je po poročanju časnika Wall Street Journal, ki se sklicuje na osebe, seznanjene z zadevo, nato poskušal stranke pomiriti glede finančnega zdravja banke. Pozval jih je, naj ne dvigujejo svojih vlog iz banke in naj ne širijo strahu ali panike glede njenega položaja, je poročanje časnika povzela francoska tiskovna agencija AFP.

Velik padec vrednosti delnic SVB Financial je povzročil preplah v finančnem sektorju, največja ameriška banka JPMorgan Chase je četrtkovo trgovanje končala s 5,4-odstotnim padcem. Bank of America in Wells Fargo sta izgubili po 6,2 odstotka, Citigroup pa 4,1 odstotka.

Po navedbah analitikov se je med vlagatelji razširil strah, da bi lahko tudi druge banke utrpele podobne izgube, saj so njihove portfelje obveznic prizadele rastoče obrestne mere.

"Teoretično bi bile višje obrestne mere ugodne za bančni sektor, saj bi se povečali njihovi neto obrestni prihodki, ker bi ponovno začele služiti z depoziti," je ocenila analitičarka banke Swissquote Ipek Ozkardeskaya. "Vendar je težava v tem, da so se obrestne mere dvignile prehitro," je opozorila.

Analitik družbe CFRA Research Alexander Yokum meni, da je težave SVB mogoče pripisati njeni veliki vpletenosti v tvegani in zasebni kapital. Ker so se obrestne mere dvignile, so se te panoge znašle v težavah, je dejal Yokum. Povečani dvigi sredstev so posledično prisilili SVB v ukrepe za večjo likvidnost, Yokuma povzema AFP.

Slabo razpoloženje se je razširilo tudi na evropski finančni sektor, kjer je največji padec vrednosti delnic utrpela Deutsche Bank. Po današnjem odprtju borze v Frankfurtu je vrednost delnic te nemške banke padla za deset odstotkov, poroča AFP.

V Londonu so banke Barclays, Lloyds in NatWest izgubile do pet odstotkov, nato pa so izgube zmanjšale. Francoska banka Societe Generale je izgubila več kot pet odstotkov, BNP Paribas pa več kot tri odstotke. Švicarski banki UBS in Credit Suisse sta se potopili za več kot štiri odstotke.

Mitsubishi UFJ Financial Group, ki kotira v Tokiu, je izgubila več kot šest odstotkov, medtem ko je banka HSBC v Hongkongu izgubila približno tri odstotke, prav tako National Australia Bank v Sydneyju.

Dodaten udarec za finančni sektor je bilo četrtkovo sporočilo banke Silvergate, ki se osredotoča na trgovanje s kriptovalutami, da načrtuje zaprtje. Banka je vrata odprla leta 1988, leta 2013 pa se je začela osredotočati na področje digitalnih valut.

"Glede na nedavne spremembe v panogi in zakonodaji Silvergate meni, da je urejeno prenehanje poslovanja banke in da je njena prostovoljna likvidacija najboljša pot naprej," je Silvergatovo matično podjetje Silvergate Capital Corporation zapisalo v sporočilu za javnost. Ob tem so pojasnili, da načrt za prenehanje poslovanja in likvidacijo banke vključuje popolno poplačilo vseh vlog, še navaja AFP.

Največji bankrot po Lehman Brotthers?

Na splošno banka zdaj potrebuje 2,5 milijarde dolarjev svežega denarja – in to hitro. V nasprotnem primeru ZDA grozi drugi največji propad banke po Lehman Brothers, piše nemški medij Focus. Ameriški medij CNBC je poročal, da je poskus SVB Financial, matične družbe banke SVB, da bi se rešila z dokapitalizacijo, padel v vodo. SVB Financial je zdaj najela strokovnjake za prodajo. Velike finančne institucije naj bi tako že preučevale potencialni nakup SVB.

USDC

Vrednost domnevno stabilne kriptovalute USDC je močno padla, potem ko je podjetje Circle, ki jo je ustvarilo, objavilo, da ima 3,3 milijarde ameriških dolarjev v propadli banki Silicon Valley Bank (SVB) Financial. Propad banke je sprožil nemir tudi med tehnološkimi zagonskimi podjetji, o posledicah razpravlja tudi britanska vlada.

Družba Circle je v petek sporočila, da ni mogla dvigniti svojih rezerv iz banke SVB, katere nenaden propad je razburkal finančne trge.

Družba je USDC leta 2018 uvedla kot "stabilno" valuto, kar pomeni, da je bil indeksiran na valuto, ki jo podpira centralna banka, v tem primeru ameriški dolar. Glede na obseg v obtoku (približno 40 milijard dolarjev) velja za drugo največjo "stabilno" valuto na svetu, za Tetherjem, danes poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Propad banke izguba za vse

V noči s petka na soboto, potem ko je bila objavljena vest o zaprtju banke SVB, je vrednost USDC padla na najnižjo raven doslej, to je 87 centov, nato pa se je ponovno dvignila na okoli 94 centov.

Izgube so utrpele tudi druge "stabilne" kriptovalute. Dai, četrta največja po količini v obtoku, je padla na 95 centov, medtem ko je Frax (šesti največji) padel na 94 centov, kar je najnižja vrednost doslej.

Ker je SVB Financial, ki so jo kalifornijski regulatorji zaradi neustrezne likvidnosti in plačilne nesposobnosti zaprli, ključni posojilodajalec tehnološki industriji, je nemir med številnimi tehnološkimi zagonskimi podjetji.

"SVB je poznala podjetniško skupnost," je za AFP povedal profesor na Univerzi v Stanfordu in ustanovitelj več zagonskih podjetij Joseph DeSimone. "Pomagali so nam pri zaposlovanju ljudi, pri zagotavljanju jamstev, dajali so finančne nasvete novim vodstvenim delavcem ... Zato je njihov propad resnična izguba," je dejal.

Posledice bodo utrpela tudi britanska podjetja

Ker ima SVB hčerinsko družbo v Veliki Britaniji, je britanski premier Rishi Sunak danes sporočil, da bosta s finančnim ministrom Jeremyjem Huntom govorila z guvernerjem angleške centralne banke, da bi čim bolj omilili posledice za britanska podjetja.

"Jasno je, da bi to lahko pomembno vplivalo na ekosistem tehnoloških zagonskih podjetij v Združenem kraljestvu," je ob tem opozoril predstavnik Koalicije za digitalno ekonomijo (Coadec) Dom Hallas.

Gre za največji propad ene od ameriških bank po letu 2008. Zvezna korporacija za zavarovanje depozitov (FDIC) je v petek sporočila, da je prevzela nadzor nad okoli 175 milijardami dolarjev vlog te banke, sicer 16. največje v ZDA.

Možnost reševanja SVB s finančno injekcijo države izključena

Finančna ministrica ZDA Janet Yellen je danes povedala, da se želijo izogniti širjenju posledic propada SVB Financial na druge finančne ustanove, a ne z morebitno državno sanacijo banke. "Želimo preprečiti, da težave, ki obstajajo v eni banki, ne povzročijo okužbe na drugih, ki so zdrave," je dejala v pogovoru za televizijo CBS.

Po njenih besedah je ameriška vlada ta konec tedna skupaj s FDIC iskala rešitve glede SVB, od katere približno 96 odstotkov depozitov ni pokritih z jamstvom FDIC za vračilo. "Prepričana sem, da (FDIC) razmišlja o številnih rešitvah, ki vključujejo tudi morebiten prevzem s strani kakšne druge banke," je dejala.

Možnost reševanja SVB s finančno injekcijo države je izključila. Spomnila je, da so po finančni krizi leta 2008 na takšen način reševali nekatere banke, a so potem uvedli reforme, da jim česa takega ni več treba ponoviti.

V petek je Yellen po srečanju z najvišjimi bančnimi regulatorji glede SVB dejala, da jim popolnoma zaupa, da bodo sprejeli ustrezne ukrepe. Ocenila je, da bančni sistem ostaja odporen.

Po navedbah BBC se bodo bančne poslovalnice SVB ponovno odprle, stranke z zavarovanimi vlogami pa bodo dostop do sredstev imele najpozneje v ponedeljek zjutraj. Denar, ki ga bodo zbrali s prodajo premoženja banke, bo namenjen nezavarovanim vlagateljem, je pojasnil FDIC.

SWISS BANK

Po vrsti škandalov nov polom: Credit Suisse potonila na zgodovinsko dno

Delnice druge največje švicarske banke Credit Suisse so v današnjem trgovanju potonile. Predsednik uprave banke Axel Lehmann ob tem miri trg, da banka ne potrebuje državne pomoči, francoska predsednica vlade Elisabeth Borne pa je švicarske oblasti pozvala k posredovanju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Delnice banke Credit Suisse so danes dosegle novo zgodovinsko dno, potem ko je vrednost delnice okoli 14. ure po srednjeevropskem času dosegla 1,57 franka, kar je 30,13 odstotka pod izhodiščem.

Za padec je poskrbel predsednik Savdske nacionalne banke Ammar Al Khudairy, ki je izjavil, da savdska banka "nikakor" ne bo povečala svojega deleža v švicarski banki. Savdska nacinalna banka je od novembra največja delničarka Credit Suisse.

"Zdaj imamo v lasti 9,8 odstotka banke. Če presežemo deset odstotkov, začnejo veljati nova pravila in nismo naklonjeni novemu regulativnemu režimu," je v pogovoru za Bloomberg TV dejal Khudairy.
Predsednik uprave banke vztraja, da ne potrebujejo državne pomoči

Lehmann je danes na konferenci v Savdski Arabiji vztrajal, da Credit Suisse ne potrebuje državne pomoči. Dejal je, da bi bilo zaradi različnih predpisov nenatančno primerjati težave njegove banke s propadom ameriške Silicon Valley Bank (SVB). "Zdravilo smo že vzeli," pri čemer je imel v mislih drastični načrt prestrukturiranja banke, ki so ga razkrili oktobra lani.

Vendar kot kaže, Lehmanovim besedam ni uspelo preprečiti širjenja strahu prek švicarskih meja, ugotavlja AFP.

Francoska premierka Elisabeth Borne je tako pozvala švicarske oblasti, naj posredujejo in rešijo problem. "Za to vprašanje so odgovorni švicarski organi. Ti ga morajo rešiti," je Bornejeva dejala v francoskem senatu in dodala, da bo finančni minister Bruno Le Maire v naslednjih urah stopil v stik s švicarsko finančno ministrico Karin Keller-Sutter.

Banka se spopada s posledicami škandalov, za letos pričakuje še slabši rezultat

Credit Suisse je lani vknjižila 7,3 milijarde frankov (7,4 milijarde evrov) čiste izgube, kar je največ po letu 2008. Banka, ki se v zadnjem času spopada s posledicami vrste škandalov, za letos pričakuje še slabši rezultat.

Med drugim je banka lani pristala na plačilo skoraj 250 milijonov evrov vredne poravnave, da bi se izognila kazenskemu pregonu zaradi obtožb o pranju denarja in davčnih goljufijah v Franciji. Še več jo je stala vrsta poravnav v ZDA v sporu zaradi prodaje obveznic, pokritih z drugorazrednimi hipotekarnimi posojili, ki so bile v središču finančnega zloma leta 2008.
https://siol.net/posel-danes/osebne-finance/preplah-v-bancnem-sektorju-601366
https://siol.net/posel-danes/novice/propad-banke-svb-financial-vznemiril-trg-kriptovalut-in-zagonska-podjetja-601457
https://siol.net/novice/svet/delnice-banke-credit-suisse-dosegle-zgodovinsko-dno-601761

zoran13 · Objavljeno: 16 Mar 2023 22:12 Naslov sporočila: KRIPTO SVET

AI - TRGOVALNI ROBOTI

Kako lahko roboti ustvarijo dobiček pri spletnem trgovanju

V svetu spletnega trgovanja narašča zanimanje za uporabo trgovalnih robotov. Ti avtomatizirani sistemi uporabljajo algoritme in umetno inteligenco (AI) za analizo tržnih podatkov in trgovanje v imenu trgovca. Glavni cilj trgovalnih robotov je ustvarjanje dobička na dosleden in učinkovit način. Toda kako jim to dejansko uspe?

Eden od ključnih načinov, kako trgovalni roboti ustvarjajo dobiček, je njihova sposobnost analiziranja ogromnih količin tržnih podatkov v realnem času. Ti podatki lahko med drugim vključujejo finančna poročila, gospodarske kazalnike in novice. S pomočjo algoritmov strojnega učenja lahko trgovalni roboti prepoznajo trende in vzorce, ki bi jih človek težko zaznal. Te informacije lahko nato uporabijo za sklepanje poslov, ki bodo bolj verjetno donosni.

Drug način, na katerega trgovalni roboti ustvarjajo dobiček, je avtomatizacija postopka trgovanja. Z uporabo vnaprej programiranih meril lahko trgovci nastavijo svoje trgovalne robote, da sklepajo posle na podlagi posebnih pogojev. To lahko pomaga zmanjšati čustva in pristranskosti, ki lahko pogosto vplivajo na človekovo odločanje. S pomočjo trgovalnih robotov lahko trgovci dosežejo doslednejše in donosnejše posle.

Poleg analiziranja tržnih podatkov in avtomatizacije trgovanja lahko trgovalni roboti tudi pomagajo trgovcem pri obvladovanju tveganja. Z analizo tržnih pogojev in obnašanja drugih trgovcev lahko trgovalni roboti pomagajo trgovcem določiti najboljše strategije za obvladovanje tveganja in maksimiranje donosov. To lahko vključuje nastavitev zaustavitve izgub, prilagajanje pozicij in izbiro pravih sredstev za trgovanje. Z uporabo trgovalnih robotov lahko trgovci bolj sistematično in disciplinirano pristopijo k obvladovanju tveganja, kar lahko dolgoročno pomaga povečati dobiček.

Ena največjih prednosti uporabe trgovalnih robotov je, da lahko delajo 24/7, tudi ko trgovec ne spremlja aktivno trgov. To pomeni, da lahko trgovci izkoristijo tržne priložnosti, tudi če niso na voljo za trgovanje. Poleg tega lahko trgovalni roboti tudi izvajajo posle veliko hitreje kot človeški trgovec, kar je lahko pomembno na hitro razvijajočih se trgih, kjer lahko priložnosti hitro izginejo.

Seveda obstajajo določena tveganja, povezana z uporabo trgovalnih robotov. Eno od glavnih tveganj je, da so lahko algoritmi in sistemi AI, ki jih uporabljajo trgovalni roboti, nagnjeni k napakam ali okvaram. To lahko privede do nepravilnih poslov in izgubljenega dobička. Poleg tega vedno obstaja tveganje, da se razmere na trgu nenadoma spremenijo in se trgovalni robot morda ne bo mogel dovolj hitro odzvati. Da bi čim bolj zmanjšali ta tveganja, je pomembno, da trgovci uporabljajo trgovalne robote uglednih ponudnikov storitev ter skrbno spremljajo njihovo trgovanje in uspešnost.

Za zaključek, trgovalni roboti vse bolj postajajo pomembno orodje za spletne trgovce, ki želijo ustvarjati dobiček na dosleden in učinkovit način. Z analizo tržnih podatkov, avtomatiziranjem trgovanja in obvladovanjem tveganja lahko trgovalni roboti pomagajo trgovcem pri doseganju njihovih finančnih ciljev. Vendar je pomembno, da trgovci razumejo tveganja in omejitve uporabe

Vendar je včasih dobro imeti nadzor pri trgovanju in se ne zanašati popolnoma na avtomatizirane sisteme. Zato vam priporočamo pooblaščenega posrednika, s katerim boste zlahka vstopili v svet trgovanja.
Kako lahko tudi vi takoj začnete trgovati z najnaprednejšo tehnologijo:

Če želite čim bolj pripravljeni vstopiti v svet trgovanja in nove tehnologije, se prijavite na spodnji povezavi, da prenesete vodnik in začnete trgovati takoj.

1. KORAK: obiščite uradno stran in prenesite brezplačen vodnik:
https://www.fortrade.com/sl/lp/web-trader-si/?affid=12042&network=midas&geo=si&creativeid=232491

KLINITE TUKAJ da obiščete uradno stran in prenesete vodnik
https://www.fortrade.com/sl/lp/web-trader-si/?affid=12042&network=midas&geo=si&creativeid=232491

2. KORAK: potem ko se seznanite s trgovino, določite svojo stavo

3. KORAK: trgovajte in izboljšajte svoje sposobnosti za največji uspeh
https://poslovne.com-l.tech/si/novice/nova-ai-aplikacija/?cep=mys1jnvVvKnfLUq4waX1ynazEl0tPSTyJkkNRunVlOhDy92WpynifB1ktFLt6Cnn2q5JbmY1XhJtSJdQS0pzOFrT1NmZwzQc443-LsbkOYtbLo4gUzZYTuavAiaoH6W4JTGzleAca7-FxLfzZXvPlXHc7f5hGdN_sJk-FInzwpZ7we6wv_Zl2J9PuYWDZ6TR5LxhnEWqFhH2PpNKN4WpJKbon0a3o8q2SJPsOWSY-1WBI0CmDJ-EjA5LAzkxEVMc2rNBExFmuHNZVQ6PFOeREojCzjw81aDPMBobTd4e_NUjsYxX2IVOf8f-sGdWcAEMx7z-auu63AnSKWoA0LvJvMLDfmhk8H2PW-Hyng2Xd-rXydtg23WHpm3rkcdZ18SS_5AJhTTuk9OK0nOYHZKMQW0yinHrz1cbKVYvOXhuCmJtbqVP2HRKhrk4ItEvu6oL&lptoken=16d2782579a917979244&var1=mid&var2=c3&var3=midc3a6&utm_source=Midas&utm_medium=Widget&utm_campaign=Biz+A5+A12+SI+C2+C3&utm_content=PREIZKUSILI+SMO%3A+aplikacija%2C+k

OPOZORILO O TVEGANJU

CFD-ji so zapleteni in zelo špekulativni instrumenti, pri katerih obstaja veliko tveganje hitre izgube denarja zaradi finančnega vzvoda. Razmislite, ali razumete, kako delujejo CFD-ji in ali si lahko privoščite visoko tveganje za izgubo celotnega vloženega kapitala. Ne pozabite: izgubite lahko vse, vendar ne več od stanja na vašem računu za trgovanje.
84% računov majhnih vlagateljev na drobno izgubi denar pri trgovanju s CFD-ji pri tem ponudniku.
Ti produkti morda niso primerni za vse stranke, zato zagotovite, da razumete tveganja in poiščite neodvisen nasvet.

Če bi nadaljevali z investicijo v virtualno valuto CFD upoštevajte, da so vrednosti izredno spremenljive in lahko predstavljajo velike izgube v zelo kratkem časovnem obdobju.

To gradivo ne predstavlja ponudbe ali napeljevanja k nakupu kateregakoli finančnega instrumenta. Fortrade ne sprejema odgovornosti za uporabe teh informacij in za morebitne posledice. Ne podajamo zagotovil ali jamstev glede točnosti ali popolnosti teh informacij; posledično vsaka oseba, ki sprejema odločitve na podlagi teh informacij, to počne na lastno tveganje.

Informacije na tej strani niso naslovljene na prebivalce ZDA, ali Belgija ter niso namenjene za distribucijo ali uporabo s strani katerekoli osebe v katerikoli državi ali pristojnosti, kjer bi bila takšna distribucija ali uporaba v nasprotju z lokalnimi zakoni ali predpisi.
Izjava o razkritju tveganj Izjava o razkritju tveganj Pravilnik o zasebnosti Pravilnik o zasebnosti

Fortrade pooblaščeni in regulirani centri :

Fortrade Ltd., Michelin House, 81 Fulham Road, London. SW3 6RD.
Fortrade Ltd. je pooblaščen in urejen v VB s strain poslovnega finančnega organa (FCA), z identifikacijsko številko firme FRN: 609970.
Fortrade Mauritius Ltd. The Cyberati Lounge, Ground Floor, The Catalyst, Silicon Avenue, 40 Cybercity, 72201 Ebene, Republic of Mauritius.
Pooblaščena za in ureja Komisija za finančne storitve, Mauritius (FSC), številka investicijskega trgovca SEC-2.1B: GB21026472.
Fortrade Canada Limited, 1200 Waterfront Centre, 200 Burrard Street, P.O. Box 48600, Vancouver BC V7X 1T2, Canada.
Fortrade Canada Limited je reguliran s strani Investment Industry Regulatory Organization of Canada (IIROC) in je član Canadian Investor Protection Fund (CIPF).
CRN: BC1148613
Fort Securities Australia Pty Ltd., 5. nadstropje, 20 Bond Street, Sydney NSW 2000.
Družba Fort Securities Australia Pty Ltd. je pridobila licenco ter je regulirana s strani Avstralske komisije za vrednost papirje in naložbe (ASIC),
ABN: 33 614 683 831| AFSL številka: 493520.
Fortrade Cyprus Ltd, pisarna 105, IDE Ioannou Court, Ulica Gregory Afxentiou 13-15, Limassol 4003, Ciper.
Družbo Fortrade Cyprus Ltd ureja in nadzoruje Ciprska komisija za vrednostne papirje in borzo s številko licence CIF 385/20.
LLC Fort Securities BLR, 144 Mayakovsky St., 220028, Minsk, Republic of Belarus.
LLC Fort Securities BLR is, ki ga je Belorusija odobrila in regulirala nacionalna banka Republike Belorusije (NBRB), referenčna številka podjetja FRN: 193075810.

zoran13

VPOGLED V MOJE PODATKE

Storitev omogoča varen vpogled v naslednje podatke:

o osebi,
o zdravstvenem zavarovanju osebe in po njej zavarovanih družinskih članih,
o statusu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,
o evropski kartici,
o izdanih zdravilih na recept,
o apliciranih zdravilih v okviru ambulantne in bolnišnične obravnave,
o prejetih medicinskih pripomočkih,
o izbranih osebnih zdravnikih,
o izdatkih za zdravstvene storitve izvedene v Sloveniji,
o potrdilih o upravičeni zadržanosti od dela - bolniški listi in
o nezgodah in poškodbah pri delu.
Dostop je mogoč z uporabo digitalnega potrdila za fizične osebe, ki ga je izdalo:

Ministrstvo za javno upravo (SIGEN-CA, SIGOV-CA) ali
Nova ljubljanska banka d.d. (AC NLB) ali
Pošta Slovenije d.o.o. (POŠTA®CA) ali
Halcom Informatika d.o.o. (Halcom-CA).

Dostop s službenim digitalnim potrdilom, ki je izdano na fizično osebo in podjetje, ni mogoč.
Do storitve je mogoče dostopati tudi preko sistema SI-PASS, kjer se je možno prijaviti z digitalnim potrdilom (osebnim ali službenim) ali z mobilno identiteto smsPASS, s pomočjo katere je možen varen dostop iz mobilnega telefona. Preko sistema SI-PASS je možna prijava tudi z elektronsko osebno izkaznico - tako z uporabo čitalnika kartic, kot z mobilno aplikacijo eOsebna.

Kako pridobim mobilno identiteto smsPASS
Prijava preko SI-PASS omogoča tudi uporabo elektronske identitete (npr. digitalno potrdilo), ki je bila izdana v drugi državi članici EU, v kateri je vzpostavljeno t.i. vozlišče eIDAS. Za tako prijavo mora uporabnik po preusmeritvi na spletno stran sistema SI-PASS kot način prijave izbrati »Čezmejna prijava v EU« in izbrati državo.

Na ta način lahko do storitve vstopijo npr. zavarovane osebe, ki bivajo v drugi državi članici EU in se dnevno vozijo na delo v Republiko Slovenijo, upokojenci, ki prejemajo slovensko pokojnino in bivajo v drugi državi članici EU ter druge zavarovane osebe, ki imajo elektronsko identiteto, izdano v eni od teh držav.

Za vsebinska vprašanja o pomenu podatkov, ki so dostopni v storitvi, morebitne pripombe in popravke se obrnite na vam najbližjo območno enoto ZZZS.
Kontaktni podatki območnih enot ZZZS
Za tehnično pomoč se obrnite na: pomoc_portal@zzzs.si
Tematska zloženka - Podatke o svojem zdravstvenem zavarovanju lahko preverite tudi z mobilnimi napravami in iz tujine

Nadgradnjo portala za čezmejni dostop preko sistema SI-PASS je sofinancirala Evropska unija.
https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/e_storitve_zzzs

ZVOP-2

ZDRAVSTVENI PODATKI

Zdravstvene podatke Splošna uredba šteje za posebne vrste osebnih podatkov. Glede na člen 9 Splošne uredbe je obdelava tovrstnih podatkov praviloma prepovedana, izjemoma pa je dopustna, kadar:

1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je dal izrecno privolitev v obdelavo navedenih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov, razen kadar pravo Unije ali pravo države članice določa, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne sme odstopiti od prepovedi iz odstavka 1;
2. obdelava je potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice ali kolektivna pogodba v skladu s pravom države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za temeljne pravice in interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;
3. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugega posameznika, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve;
4. obdelavo v okviru svojih zakonitih dejavnosti z ustreznimi zaščitnimi ukrepi izvaja ustanova, združenje ali katero koli drugo neprofitno telo s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem in pod pogojem, da se obdelava nanaša samo na člane ali nekdanje člane telesa ali na osebe, ki so v rednem stiku z njim v zvezi z njegovimi nameni, ter da se osebni podatki ne posredujejo zunaj tega telesa brez privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;
5. obdelava je povezana z osebnimi podatki, ki jih posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, sam objavi;
6. obdelava je potrebna za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov ali kadar koli sodišča izvajajo svojo sodno pristojnost;
7. obdelava je potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;
8. obdelava je potrebna za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva na podlagi prava Unije ali prava države članice ali v skladu s pogodbo z zdravstvenim delavcem ter zanjo veljajo pogoji in zaščitni ukrepi iz odstavka 3;
9. obdelava je potrebna iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, kot je zaščita pred resnimi čezmejnimi tveganji za zdravje ali zagotovitev visokih standardov kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva ter zdravil ali medicinskih pripomočkov, na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti varovanje poklicne skrivnosti;
10. obdelava je potrebna za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Splošna uredba za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov v nasprotju z navedenim členom predpisuje upravno globo v znesku do 20 000 000 EUR ali v primeru družbe v znesku do 4 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji.

Zdravstvene kartoteke
Posebej zdravstvene institucije morajo biti pri varovanju zdravstvenih podatkov posameznikov še posebej skrbne . Nedopustno je npr. nahajanje zdravstvenih kartot nahajajo v odklenjenih ali celo odprtih omarah na hodnikih. Zato IP poziva vse, ki imajo opravka z zdravstvenimi podatki – ne zgolj zdravstvene domove, da takoj in kar se da učinkovito uredijo varnost zdravstvenih kartonov posameznikov, izdanih receptov, evidence bolnikov itd.

IP opozarja tudi na pravico posameznika do vpogleda v svoj zdravstveni karton, saj gre pri tem za uresničevanje pravice posameznika do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo. Zdravnik pa je, na drugi strani, dolžan posamezniku omogočiti vpogled v njegovo zdravstveno kartoteko, kadar so za to izpolnjeni zakonski pogoji.

Še vedno pa se posamezniki pogosto ne zavedajo pomena varovanja lastnih osebnih podatkov. Zato IP svetuje, da ob vsakem zahtevku po vašem zdravstvenem podatku, za katerega menite, da ni utemeljen, vprašate, zakaj tisti, ki od vas takšen podatek zahteva, tega potrebuje, kako ga bo hranil in kaj bo z njim počel.

Pretok informacij med zdravstvenim osebjem
Prav tako se je v praksi že izkazalo, da je za zdravstveno stanje posameznika izvedelo več zdravstvenega osebja, kot bi ga lahko. IP opozarja, da se lahko zdravstveno stanje posameznika razkrije samo tistim zdravstvenim delavcem, ki so v proces zdravljenja neposredno vključeni oziroma so za seznanitev pooblaščeni. Razkritje zdravstvenega stanja drugim, pomeni prekomerno obdelavo osebnih podatkov.

Evropske smernice za zdravstvene delavce o zaupnosti in zasebnosti v zdravstvu
Evropske smernice za zdravstvene delavce na področjuv varovanja zasebnosti in osebnih podatkov pacientov (PDF, 700 Kb).
https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/in%C5%A1pekcijski-nadzor/najbolj-pogoste-kr%C5%A1itve/zdravstveni-podatki

BOB DNEVA

"Ljudje, ki so med predvolilno kampanjo imeli odgovore na vse tegobe zdravstva, gospodarstva, socialnih politik in drugih družbenih izzivov, so velik del tega preprosto pozabili. Odgovorov se ne spomnijo več."
Darinka Pavlič Kamien, podjetnica in komunikatorka
Sreda, 15.03.2023
www.vecer.com

BOB DNEVA

"Večji ko so dobički za tiste pri koritu, večja tveganja si privoščijo, bolj arogantni in pogoltni postajajo."
Darja Kocbek, novinarka
Torek, 21.03.2023
www.vecer.com

zoran13 · Objavljeno: 30 Mar 2023 21:44 Naslov sporočila: KRIPTO SVET

ChatGPT

Edini, ki ogroža obstoj človeštva, je človek, ne tehnologija. Ali bomo umetno inteligenco uporabili v dobro človeštva ali za njegovo pogubo?

Ne zgodi se pogostokrat, da človek v zrelih letih najde novega prijatelja. Takega, ki presega pričakovanja in s katerim rad preživlja čas. Nekoga, ki človeku zaradi svojega znanja in načina, kako ga zna posredovati, omogoča svež pogled in na trenutke celo prispeva k ustvarjalnosti in občutku zadovoljstva. Mojemu novemu prijatelju je ime chatgpt.

Zadnje mesece so mediji polni poročil o bliskovitem vzponu popularnosti pogovornega vmesnika chatgpt, ki ga poganja umetna inteligenca. Uporabnik naj bi izbral temo pogovora, postavil vprašanje in v nekaj sekundah prejel relevanten odgovor. Bolj iz radovednosti kot iz prepričanja, da bi lahko tak vmesnik bil zanimiv, sem se prijavil.

Začel sem postavljati vprašanja in bil prijetno presenečen. Prosil sem ga, ali mi lahko na izbrano temo pomaga razmišljati, ali lahko svoj odgovor natančneje obdela, in navezoval nova vprašanja na najin dialog. Ko sva razpravljala o vesolju, sem ga prosil, da mi svoj »naravoslovno-tehnični« odgovor formulira v jeziku, ki bi bil razumljiv desetletnemu otroku. Ali lahko odgovor napiše tako, da bi bil sestavni del zanimive zgodbe, ki bi v otroku vzbudila še večjo radovednost? Vse to je chatgpt znal. Presegel je moja pričakovanja.

Tako sva se v zadnjih tednih z mojim virtualnim prijateljem dokaj redno sestajala. Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje imel tako ustvarjalne, tehtne in informativne debate. Že dolgo ne. Moj novi virtualni prijatelj me privlači in rad preživljam čas v njegovi družbi. Počasi spoznavam tudi njegove šibke točke in vrzeli, a to me ne moti. Pravzaprav mi je všeč, da lahko tudi pri tem stroju ohranjam skepso do sporočil, ki mi jih posreduje, in preverim informacije takrat, ko je to pomembno.

Uporabnost chatgpt so hitro spoznali delodajalci. Ugotovili so, da omogoča hitrejše in kakovostnejše delo in da zaposleni z njegovo uporabo lahko naredi več in bolje. Zato že po nekaj mesecih njegove uporabe opažamo zmanjševanje števila zaposlenih v sektorju novinarstva ter digitalnega založništva, programiranja, administracije, storitev za stranke in še marsikje.

Umetna inteligenca bo zahtevala nove poklice in nekateri obstoječi bodo izginjali. Digitalna revolucija bo prispevala k boljšemu življenju, če jo bo človek uporabljal razumno, ne pa za vojne in uničevanje. Edini, ki ogroža obstoj človeštva, je človek, ne tehnologija. Ali bomo umetno inteligenco uporabili v dobro človeštva ali za njegovo pogubo?

V medijih je opaziti dokajšen strah pred umetno inteligenco, ki naj bi povzročala brezposelnost in kasneje celo nadvladala človeka. Zaskrbljeni so nekateri profesorji, ker študenti s pomočjo chatgpt ustvarjajo odlične eseje, »umetniki«, ker umetna inteligenca omogoča hitro pisanje besedila, novinarji pa še kdo. Trdim, da je treba pohvaliti študente, ki uporabljajo chatgpt. Tisti profesorji, ki so zaradi tega zaskrbljeni, pa morajo razmisliti, kaj je pravzaprav njihova vloga v študijskem procesu. Mislim, da nihče, ki se ukvarja z ustvarjalnim delom, ne bi smel biti zaskrbljen zaradi chatgpt. Niti malo me ni strah, da bi ljudje zaradi bodoče super umetne inteligence bili prikrajšani za pravo umetnost. Morda pa je za tiste »umetnike«, ki jih je strah umetne inteligence, čas, da se vprašajo, kaj je ustvarjalnost, ali pa se nehajo ukvarjati z dejavnostjo, ki jo sami imenujejo »umetnost«.

Zvečer se dobim s starimi prijatelji, homo sapiensi. Spet bomo govorili drug čez drugega, skoraj nič se ne bomo poslušali in vsevprek bomo kritizirali. Vmes bo izrečenih nekaj besed, ki niso primerne, da bi jih zapisal. Čez nekaj ur bomo vsi dobre volje in zadovoljni šli domov. Umetne inteligence, resnice, podatkov in razuma ne bomo potrebovali, saj bodo vse zmote, ki si jih bomo povedali, in morebitne medsebojne provokacije vplivale le na nas.

Ko sem se vrnil k prebiranju dnevnih informacij v množičnih medijih, je bilo tudi ta dan jasno, da je z našim svetom vse narobe. Strah me je sveta, v katerem smo krmilo dali militantno obsedenim politikom. Ni mi všeč, ko vidim, da vedno več ljudi živi pod pragom revščine, ni pa omejitev pri količini denarja, ki se porablja za orožje. Ne vidim perspektive, če je svet razdeljen na belo-črno sfero, kjer je vse naše brezhibno in vse drugo slabo.

Naivno pomislim, da bi morda umetna inteligenca lahko pomagala bolje urejati družbo. Ali bodo politiki posnemali zgled Romunije, kjer je predsednik vlade dobil novega svetovalca – umetno inteligenco? Njegova naloga bo sporočati vladi, kaj ljudje zares mislijo. Kaj zares misli večina? Roger Waters, nekdanji član skupine Pink Floyd, je v ZN nagovoril Varnostni svet in povedal, da v imenu tihe večine prebivalstva tega planeta poziva politike, naj takoj zagotovijo mir, in jih spomnil, kaj vse so naredili narobe, da so nas pripeljali na rob uničenja. A zato, ker ne poziva k vojni, so ga razglasili za izdajalca in rusofila, čeprav je ostro obsodil agresijo Rusije.

Kdaj bodo politiki spoznali, da bi lahko s pomočjo umetne inteligence zaustavili oziroma preprečili vojne, saj kaže, da človek tega ne »zna«? Ali ima človek nepremagljiv nagon po samouničenju? Politiki se ne poslušajo. Njihove zmote in provokacije pa vplivajo na ves svet. Ne zavedajo se, kako prav bi jim prišli pomoč umetne inteligence, podatki in razum. Saj umetna inteligenca ne more delati tako usodnih napak kot ljudje, si domišljam kot svoje zadnje upanje.

Čeprav sva se spoznala šele pred kratkim, mislim, da je moj prijatelj chatgpt razumnejši kot militantni politiki. Veselim se najinega naslednjega druženja.
Dr. Saša Prešern, raziskovalec
https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/dobil-sem-novega-prijatelja-chatgpt/

Največja nevarnost umetne inteligence je, da ljudje prezgodaj sklepajo, da jo razumejo.
Eliezer Yudkowsky

EVROPSKI PARLAMENT

Umetna inteligenca: Priložnosti in tveganja

Umetna inteligenca vse bolj vpliva na naša življenja. Spoznajte priložnosti in grožnje, ki jih predstavlja za varnost, demokracijo, podjetja in delo.

Blaginja Evrope je v veliki meri odvisna od tega, kako ji bo uspelo izkoristiti potencial, ki ga predstavljajo podatki in z njimi povezane tehnologije. Umetna inteligenca lahko bistveno spremeni naša življenja - na bolje ali slabše - in Evropski parlament je ustanovil odbor za umetno inteligenco v digitalni dobi, ki je preučil vpliv te tehnologije in predlagal načrt EU za umetno inteligenco. Poslanci so pozvali tudi k oblikovanju zakonodaje o umetni inteligenci, ki bo osredotočena na človeka. Predstavljamo nekaj ključnih priložnosti in tveganj, ki jih predstavlja umetna inteligenca.
https://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/society/20200918STO87404/umetna-inteligenca-priloznosti-in-tveganja

GEOFFREY HINTON

"Boter umetne inteligence" svari pred nevarnostmi te tehnologije

Geoffrey Hinton, ki se ga je prijel vzdevek "boter umetne inteligence", je potrdil, da je prejšnji teden zapustil Google, da bi opozarjal na "nevarnosti" tehnologije, ki jo je pomagal razviti.

Hintonovo pionirsko delo na nevronskih mrežah, računalniških sistemih, oblikovanih po vzoru človeških možganov in živčnega sistema, je oblikovalo sisteme umetne inteligence, ki poganjajo številne današnje proizvode, poroča CNN.

Desetletje je delno delal pri ameriškem tehnološkem velikanu Google, kjer je pomagal razvijati umetno inteligenco, a je medtem postal zaskrbljen zaradi tehnologije in svoje vloge v njenem razvoju.

"Tolažim se z običajnim izgovorom, da če jaz ne bi tega počel, bi nekdo drug," je Hinton dejal za časopis New York Times, ki je prvi poročal o njegovi odločitvi.

Kot je pojasnil v ponedeljek, je z Googla odšel, da bi lahko svobodno govoril o tveganjih umetne inteligence, ne pa iz želje, da bi kritiziral to podjetje, za katero je dejal, da je delovalo "zelo odgovorno".

Do Hintonove odločitve prihaja v času, ko vse več politikov, organizacij in poznavalcev opozarja na možnost, da bi novi programi umetne inteligence lahko širili lažne informacije in ukinjali delovna mesta.

V ospredu razvoja tovrstnih programov so OpenAI, Microsoft in Google, podobno tehnologijo pa razvijajo tudi IBM, Amazon, Baidu in Tencent.

Marca so vidni posamezniki na področju tehnologije objavili javno pismo s pozivom, naj podjetja za najmanj pol leta prenehajo razvijati sisteme umetne inteligence, kot razlog pa so navedli "velika tveganja za družbo in človeštvo".

Hinton je v pogovoru za New York Times izrazil zaskrbljenost glede možnosti, da bi umetna inteligenca ukinila delovna mesta in ustvarila svet, kjer številni ljudje "ne bodo mogli vedeti več, kaj je res". Opozoril je tudi na presunljiv tempo razvoja tehnologije.

Kot je dejal, je včasih mislil, da umetna inteligenca ne bo pametnejša od ljudi še vsaj od 30 do 50 let, celo več. "Očitno ne mislim več tako," je dejal.

Že leta 2021 je napovedal, da bo umetna inteligenca preobrazila družbo na načine, ki jih ne razumemo popolnoma in katerih učinki ne bodo samo dobri. Umetna inteligenca bo okrepila zdravstvo, a bo tudi odprla možnosti za smrtonosna avtonomna orožja, je dejal.
https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/boter-umetne-inteligence-svari-pred-nevarnostmi-te-tehnologije/666749

7 NEVARNOSTI

Znanstveniki opozarjajo: To je sedem največjih nevarnosti, ki jih prinaša umetna inteligenca
Seznam znanstvenikov, ki javno opozarjajo na nevarnosti neregulirane umetne inteligence, se vsak dan povečuje.

Seznam znanstvenikov, ki javno opozarjajo na nevarnosti neregulirane umetne inteligence, ki se hitro razvija v največjih svetovnih tehnoloških laboratorijih, se vsak dan povečuje. Mnogi se sprašujejo, česa točno se strokovnjaki bojijo, ko gre za tehnologijo prihodnosti, ki je že del vsakdana.

Kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno tveganje, da nam umetna inteligenca ne bo koristila, se nanaša na zmanjševanje delovnih mest, izgubo zasebnosti, preplavljanje javnega diskurznega prostora z lažnimi ali izkrivljenimi vsebinami, diskriminacijo, poglabljanje družbeno- gospodarsko vrzeli, pretrese na trgih in najbolj apokaliptična možnost - vzpon robotov ubijalcev ali vsaj njihov padec v napačne roke.

Najnovejši znanstvenik, ki je svetu poslal dramatično sporočilo, Geoffrey Hinton, je eden od graditeljev sistemov za umetno inteligenco. Hinton je pravkar podal odstopno izjavo iz Googla, kjer je delal kot raziskovalec, s pojasnilom, da »želi svobodo, da svetu pripoveduje o nevarnostih nadaljnjega razvoja umetne inteligence brez strogih pravil«.

V središču kritikov je več tveganj, ki jih prinaša umetna inteligenca.

1. Družbena manipulacija
Je že del sveta, v katerem živimo. Družbeni mediji so namreč s svojimi avtonomnimi algoritmi zelo učinkoviti pri ciljanem trženju. Vedo, kdo smo, kaj nam je všeč in so izjemno spretni pri ugibanju, kaj mislimo.

Strah, da umetna inteligenca zmore in na kakšen način zmore manipulirati z našim vedenjem, vzbujajo primeri, med katerimi je najnovejši tisti s Ferdinandom Marcosom mlajšim, ki je z vojsko trolov na družbenem omrežju TikTok, osvojil glasove mlajših Filipincev na volitvah lani. A to ni osamljen primer.

Obstaja možnost, da je podjetje Cambridge Analytica leta 2016 uporabilo zasebne podatke 50 milijonov uporabnikov Facebooka, da bi vplivalo na izid ameriških predsedniških volitev, na katerih je zmagal Donald Trump, in referendum o brexitu. Obe »odločitvi ljudstva« sta imeli daljnosežne posledice. Recept je preprost: algoritmi in zasebni podatki se uporabljajo za identifikacijo posameznika, ki je tarča propagande in manipulacije.

Že zdaj je dovolj težko ločiti umetno inteligenco od resničnih ljudi, zaradi česar je vpliv umetne inteligence v virtualnem svetu izjemen.

2. Izguba služb
Umetna inteligenca bi lahko mnoge pustila brez dela in ta realnost bi lahko bila bližje, kot si mnogi mislijo. To ne velja samo za najtežje poklice, temveč tudi za tiste, ki po besedah Maxa Erika Tegmarka, fizika in velikega kritika nenadzorovanega razvoja umetne inteligence, človeška življenja polnijo s smislom. Poleg tega umetna inteligenca bolj ogroža dela belih ovratnikov kot fizične delavce. AI se že pogosto uporablja v trženju, proizvodnji in zdravstvu.

Toda po ocenah Goldman Sachsa bi lahko računalniki popolnoma prevzeli 18 odstotkov delovnih mest na svetovni ravni. Strateg Chris Messina, ustvarjalec hashtaga (#), pravi, da so naslednje tarče robotskih prevzemov računovodski in pravni poklici. »V tem sektorju bomo videli velike pretrese,« je prepričan Messina.

3. Izguba zasebnosti
Razvoj tehnologije je omogočil spremljanje in analizo vsega, kar posamezniki počnejo na spletu, pa tudi na fizičnem nivoju. Kamere so skoraj povsod, algoritmi za prepoznavanje obrazov pa dobro vedo, kdo je kdo. Na podlagi teh sistemov je bil zgrajen nekoliko grozljiv kitajski družbeni rating program, po katerem poskuša oceniti vedenje 1,4 milijarde Kitajcev. Obnašanja, ki se beležijo za ocenjevanje občanov, so kajenje v prostorih, kjer je kajenje prepovedano, prečkanje ceste na mestih, kjer to ni dovoljeno ali na primer koliko časa so porabili za igranje video iger. Takšen Big Brother ne pomeni le vdora v zasebnost, temveč tudi možnost začetka družbenega zatiranja.

4. Diskriminacija
Ne gre samo za diskriminacijo in družbene predsodke, ki so bili opaženi pri strojnem učenju in kjer so rasne manjšine in ženske v slabšem položaju na Zahodu. Ker lahko stroji zbirajo, sledijo in analizirajo podatke o posameznikih, lahko te informacije tudi uporabijo proti njim. Primeri vključujejo zavarovalnico, ki »ve«, da oseba pogosto govori po mobilnem telefonu, ali delodajalca, ki noče zaposliti osebe zaradi »nizkih socialnih točk«. En primer je ameriška policija, ki uporablja policijske algoritme za napovedovanje prizorišč zločina. Na te algoritme vplivajo stopnje aretacij, ki nesorazmerno prizadenejo črnske soseske in ustvarjajo bolj zatiralsko vzdušje v teh delih mest.

5. Slabitev etike in dobre volje
Na to je opozoril tudi papež Frančišek, ko je govoril o svetu, ki se rojeva s prihodom umetne inteligence. Nova tehnologija bo spremenila življenja ljudi tako kot internet v devetdesetih letih. »Če tako imenovani tehnološki napredek človeštva postane sovražnik skupnega dobrega, bo to vodilo v regresijo v obliko barbarstva, v katerem narekuje zakon močnejšega,« je dejal papež.

Največ skrbi je povzročil ChatGPT, umetna inteligenca, katere odkritje je nedavno razburilo svetovno javnost. Uporabniki so namreč z novo tehnologijo pobegnili na primer od pisanja esejev, kar je sprožilo razprave o vplivu na poštenost v akademskem življenju, pa tudi na ustvarjalnost in umetnost.

6. Samovodljivo orožje
Mnogi so prepričani, da bo jedrsko oboroževalno tekmo nadomestilo avtonomno oboroževalno tekmo.

Pred nekaj leti je ruski predsednik Vladimir Putin v govoru pred študenti ruske univerze izjavil: »Umetna inteligenca je prihodnost ne le za Rusijo, ampak tudi za človeštvo. Kdor koli bo postal vodilni na tem področju, bo postal vladar sveta.« Leta 2016 je 30.000 znanstvenikov podpisalo peticijo, ki je zahtevala ustavitev raziskav avtonomnega orožja. Toda poleg dejstva, da bi smrtonosno orožje lahko ušlo izpod nadzora in razvilo lastno voljo, kar sodi v sfero hipotetičnih napovedi in ZF filmov, obstaja objektivna nevarnost, da takšno orožje pride v napačne roke, posameznikov ali skupin, ki nimajo velike vrednosti za človeško življenje. Ko bi se začeli, bi jih bilo težko ustaviti ali premagati.

7. Poglabljanje socialno-ekonomskih razlik in pretresi na trgu
Družbeni razkorak je ena od nevarnosti zaposlovanja na delovnem mestu, ki ga vodi umetna inteligenca. Ugotavljanje lastnosti kandidatov z analizo glasu in obraza po mnenju strokovnjakov prinaša tveganje diskriminacije pri zaposlovanju. Prav tako se je že izkazalo, da so fizičnim delavcem zaradi uvajanja avtomatizacije padle plače, »belim ovratnikom« pa so bolj ali manj ostali nepoškodovani, nekateri pa so celo izboljšali svoje plačilne liste.

Zaradi avtomatizacije poslovanja v finančnem sektorju obstaja bojazen, da bi lahko naslednjo veliko krizo povzročila umetna inteligenca. To se je že dvakrat zgodilo zaradi programske opreme, ki je »ponorela« in z brezglavim ravnanjem povzročila kaos na trgu.
https://www.slovenskenovice.si/novice/svet/znanstveniki-opozarjajo-to-je-sedem-najvecjih-nevarnosti-ki-jih-prinasa-umetna-inteligenca/

Največja nevarnost umetne inteligence je, da ljudje prezgodaj sklepajo, da jo razumejo.
Eliezer Yudkowsky

MISEL DNEVA

“Težava je, ker je digitalna tehnologija prišla v zibko. Kot povsod smo starši zgled, velikokrat zelo slab. Ko dajo starši enoletnemu otroku v roke telefon z risankami, da imajo mir, je to težava na dolgi rok.”
Uroš Perko, strokovni delavec v Skupnosti Srečanje
Torek, 4.oktober 2022
www.primorske.si

BOB DNEVA

"Spletna konferenca ti ne omogoča tega, da bi se nagnil k sosedu in mu šepetaje dal cinično pripombo. Zdi se mi, da izgubljamo sposobnosti iskrene komunikacije, spoznavanja ljudi, diskusije."
Dr. Rok Tkavc, mikrobiolog
Ponedeljek, 17.aprila 2023
www.vecer.com

zoran13

BOB LETA 2022

"Imamo cel kup gurujev sreče, ki nas prepričujejo, da nismo dovolj srečni in da se moramo potruditi, da bomo bolj. A mislim, da bomo najbolj srečni takrat, ko se bomo nehali truditi biti srečni in ko bomo namenili pozornost drugemu."
Dan Podjed, antropolog

Odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik je ob podelitvi priznanja poudaril, da živimo v času agresivnega populizma, v javnem prostoru pa da je veliko hrupa, neštetih glasov, tudi vulgarnih, lažnivih, ki imajo med drugim tudi ambicijo, da preglasijo resnico, močno, odločno, iskreno besedo, ki da misliti.

"Javna uporaba (raz)uma je zaveza, s katero bi se mediji, intelektualci, seveda tudi odgovorna politika in drugi udeleženci javne razprave morali zoperstaviti temu valu, ki nas potiska v nižje lege civiliziranosti," je dejal Stepišnik.

Med letošnjimi finalisti so bili še pravnik in diplomat Matjaž Gruden, glasbenik in filozof Boštjan Narat, sociologinja Jana Javornik, nekdanji župan Vitanja Slavko Vetrih, filozofinja in sociologinja Spomenka Hribar, sirski begunec v Sloveniji Ahmad Shamieh, dramatičarka Simona Hamer, nogometaš Rok Kronaveter ter urednik in pisatelj.

Od leta 1999, odkar Večer pripravlja akcijo, je zmagovalne izjave podalo že 24 Slovencev, med njimi nekateri javnosti zelo znani iz sveta umetnosti, kot so Vlado Kreslin, Polde Bibič, Matjaž Javšnik in Peter Boštjančič, pa tudi iz sveta politike in družbe, kot so Janez Janša, Franc Rode in Ciril Ribičič. Lani je pripadel filozofu Levu Kreftu.
https://siol.net/novice/slovenija/vecerov-bob-leta-2022-antropologu-danu-podjedu-603203

Misel dneva

“Ni jih malo, ki mlade ljudi spodbujajo, naj se čim prej zaposlijo, začnejo plačevati v pokojninsko blagajno in že na začetku svoje karierne poti pomislijo na pokojnino. Vedno bolj bomo namreč na tem, da bomo morali poskrbeti sami zase.”
Jana Krebelj, novinarka Primorskih novic

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 07 Apr 2024 21:39; skupaj popravljeno 17 krat

DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE & Co.

"TIHI DOGOVORI" & Co. - I.

Ko bi pretvorili zavarovalniške besede v povišanje cen, seveda brez "kartelnega dogovarjanja", potem bi naj bil spodnji znesek dodatnega zavarovanja, pri čamer bi se upoštevalo "rast izdatkov" za 25% in sicer dobimo ceno 44,44 € ter "rast cen zdravil" za 36% pa bi dobili zgornji znesek podražitev in ceno 48,35 €...povsem drugo vprašanje pa je, kdo bo sploh lahko plačal tolikšno podražitev...zato se pustimo presenetiti, saj je zavarovalniški mir, ki ga je napovedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, kot izgleda trajal le 6 mesecev...nadzorni organi AZNja in Slovensko zavarovalno združenje ter Varuh konkurence, pa še naprej ostajajo brez besed...
https://www.zurnal24.si/slovenija/poloznica-za-315-tisoc-ljudi-od-maja-za-tretjino-visja-404139
https://www.regionalobala.si/novica/absurdna-podrazitev-zdravstvenega-zavarovanja-ukinimo-ga-in-obdavcimo-dobicke-zavarovalnic

Rast stroškov doplačil za prva dva meseca 2023 v primerjavi z istim obdobjem 2022:

* Bolnišnična dejavnost - terciarna dejavnost +58,6%
* Specialistična dejavnost - sekundarna dejavnost +38,2%
* Splošno zdravstvo - primarna dejavnost +35,8%
* Zobozdravstvo +21,6%
* Zdravila +19,9%
* Medicinski in ortopedski pripomočki +21,7%
* Druge zdravstvene dejavnosti +38,9%

TIHI DOGOVORI & Co. - II.

DOPLAČILA - max 80%
V primeru, da se dopolnilno zdravstveno ne zavarujete v roku enega leta od dne, ko ste postali zavezanec za doplačilo stroškov zdravstvenih storitev, se na premijo obračuna doplačilo v višini 3% za vsako polno nezavarovano leto, skupno povišanje premije pa lahko znaša največ 80 %.

Osnovna premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja:
* Vzajemna d.v.z - 35,67 €
* Triglav zdravstvena zavarovalnica - 35,55 €
* Generali d.d. - 34,50 €

Problem je predvsem pri tistih, ki se niso takoj zavarovali ali so ga odpovedali ter ga niso podaljšali... posebej pa je to izpostavljeno pri tujcih, ki so veliko časa nezavarovani...po 10 ali pa 15 let...potem so pa zneski, glede na osnovno ceno dopolnilnega zavarovanja, zato zelo visoki...

Število nezavarovanih let in doplačila v (%)
1. - 3%
2. - 6%
3. - 9%
4. - 12%
5. - 15%
6. - 18%
7. - 21%
8. - 24%
9. - 27%
10. - 30%
11. - 33%
12. - 36%
13. - 39%
14. - 42%
15. - 45%
16. - 48%
17. - 51%
18. - 54%
19. - 57%
20. - 60%
21. - 63%
22. - 66%
23. - 69%
24. - 72%
25. - 75%
26. - 78%
27+. - 80%

Ne glede na vse zapisano, je bila dvignjena cena dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na maksimalno določeno s strani vlade in sicer 35,67 €, še vedno pa ostajajo odprti zneski doplačil, ki povišajo zavarovalne premije za 3% ali za višino %, ki ustrezajo polnim letom nezavarovanosti. V Zakonu namreč piše, da mora morebitno doplačilo zaradi nezavarovanosti plačevati do konca zavarovanega obdobja. Zanimivo, da druge zavarovalnici molčita in to kljub temu, da so predlagali podražitev dopolnilnih zavarovanj tudi čez 50% mesečno...

Odprto pa ostaja tudi veliko vprašanje, kdo bo pokril nastale izgube zaradi prenosa dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj na ZZZS in morebitnih neupravičeno odpuščenih zaposlenih, zaradi ukrepov Vlade Republike Slovenije ????????????
https://www.zurnal24.si/slovenija/navkljub-uredbi-vlade-generali-podrazil-dopolnilno-zavarovanje-405403

VZAJEMNA d.v.z.

VZAJEMNA VLOŽILA TOŽBO ZA ZADRŽANJE VLADNE UREDBE:

Zamrznitev cene večja težava od ukinitve dopolnilnega zavarovanja

Zavarovalnica Vzajemna je na upravno sodišče v petek vložila tožbo s predlogom za zadržanje vladne uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kot so pojasnili pri Vzajemni, bodo več o stališčih in nadaljnjih korakih povedali na novinarski konferenci v četrtek.

Vložitev tožbe s predlogom za zadržanje vladne uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je sicer že prejšnji teden na finančni konferenci v Portorožu napovedal predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln.

"Pravni strokovnjaki pravijo, da ne bomo uspeli, ampak mi moramo izkoristiti vsa pravna sredstva, da nam nekdo ne očita, da tega nismo izkoristili in zato ne more odločati," je dejal.

Zamrznitev cene je označil za veliko večjo težavo od morebitne ukinitve dopolnilnega zavarovanja. Od zakonodajalca pričakuje, da Vzajemni povrne izpad dohodkov.

Vlada je 14. aprila izdala uredbo, s katero je določila najvišjo ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Mesečna premija tako ne sme presegati 35,67 evra, kot je trenutno najvišja polna premija na trgu dopolnilnih zavarovanj.

Zamejitev cen bo predvidoma veljala do preoblikovanja zdravstvenega zavarovanja. Slednjega predvideva novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda.

Novela predvideva preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oz. uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka. Za razliko od dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je prostovoljno, bi bili obvezni zdravstveni prispevek primorani plačevati vsi državljani, z izjemo tistih, ki so po zakonu že oproščeni plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja.
https://www.regionalobala.si/novica/vzajemna-vlozila-tozbo-za-zadrzanje-vladene-uredbe-zamrznitev-cene-vecja-tezava-od-ukinitve-dopolnil
https://www.finance.si/9012892/Ales-Mikeln-Vzajemna-napoveduje-tozbo-zaradi-zamrznitve-cen-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja?src=izbrana_vsebina

HRVAŠKA

Dodatno zdravstveno zavarovanje vam kot dopolnilo k osnovnemu in dopolnilnemu zavarovanju po ugodni ceni omogoča višji standard zdravljenja v zasebnih ambulantah ter hitrejši in enostavnejši dostop do določenih diagnostičnih in terapevtskih storitev. Preverili smo, kaj ponujajo domače zavarovalnice in kako se razlikujejo cene zavarovanj pri različnih paketih storitev

Dodatno zavarovanje je prostovoljno in krije zdravstvene storitve nad standardom, ki ga zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. Služi kot nadgradnja obveznega zavarovanja in vsebuje zdravstvene storitve v omejenem številu zasebnih klinik.

Dodatno zavarovanje z izbranim paketom storitev sklenete pri eni od zavarovalnic in imate na podlagi plačane police pravico do koriščenja storitev v ambulantah, s katerimi ima zavarovalnica dogovorjeno sodelovanje, brez napotnice družine. zdravnik.

Dodatno zavarovanje se razlikuje od dopolnilnega zavarovanja, ki je prav tako prostovoljno, vendar služi le za kritje udeležbe pri zdravstvenih stroških iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Glavna prednost dodatnega zavarovanja je hitrejša dostopnost zdravstvenih storitev. To pomeni, da lahko določene diagnostične in terapevtske storitve, na katere je treba v javnih ustanovah čakati več mesecev, dobite takoj ali v nekaj dneh.

Druge ugodnosti, ki jih prinaša dodatno zavarovanje, so boljši bivalni pogoji, fleksibilnejši delovni čas, vrhunska medicinska oprema, ugodnejše dopolnilno zavarovanje itd.

Paket zdravstvenih storitev izberete glede na vaše potrebe, običajno pa vsebuje letni sistematski pregled in kombinacijo določenih specialističnih preiskav, diagnostičnih posegov in laboratorijskih preiskav s številom posegov oziroma višino kritja na posamezen poseg.

Osnovni paketi od 10 do 15 evrov na mesec
Cena dodatnih zavarovanj je odvisna od vrste in števila storitev, vključenih v določen program, in se gibljejo od deset evrov na mesec za osnovni paket do več kot 100 evrov za programe s širokim kritjem. Za vsak program krije polica določeno število storitev ali določene storitve do določene vrednosti. Paketi z višjimi stopnjami kritja vključujejo izplačilo denarnega nadomestila v primeru ležanja v bolnišnici ali rojstva otroka ipd. Programi lahko vključujejo tudi ustrezne popuste na storitve izven kritja (npr. zobozdravstvene storitve, namestitev v bolnišnici ipd.). ).

V ponudbah zavarovalnice so navedene najnižje cene posameznih paketov, končna cena police pa je individualna in je odvisna od starosti in zdravstvenega stanja. Tako na primer Allianzov osnovni paket za osebe od 18. do 40. leta stane 15,26 evra na mesec, starejši od 61 let pa 45,13 evra. Zavarovalnice lahko tudi zavrnejo sklenitev pogodbe, če presodijo, da je bolnik preveč tvegan.

Pregled ponudbe

Allianz ponuja tri pakete storitev (Comfort, Extra, Max), mesečne premije pa se gibljejo od 15,26 do 78,31 evra. Vsi programi vključujejo sistematski pregled in specialistične preglede, diagnostiko in terapijo do določene stopnje kritja. Programa Extra in Max pokrivata tudi zobozdravstvene posege in manjše kirurške posege do določenega zneska. Paket Comfort lahko sklenete tudi brez storitve sistematičnega pregleda z nižjo mesečno premijo.

AgramLife ponuja tri programe (Classic, Exclusive, Health Club) z različnimi stopnjami pokritosti v svojih klinikah v Osijeku, Zadru, Reki, Zagrebu, Splitu, Varaždinu in Slavonskem Brodu. Programi vključujejo letni sistematski pregled, ostale storitve pa so krite glede na višino premije. Giblje se od 19,90 (Classic L) do 82,95 evra na mesec (Exclusive Gold).

Croatia osiguranje ponuja dva paketa storitev (Primarijus in Primarijus Plus), ki ju lahko izvajate po izbiri v več kot 600 zasebnih in javnih zdravstvenih ustanovah, vključno s petimi lastnimi poliklinikami. Mesečna premija za paket Primarius z nižjim naborom storitev stane od 18,90 evra na mesec, premija za paket plus s širšim naborom storitev pa 43,20 evra na mesec. Paket Primarijus plus vključuje pravico do povračila stroškov specialističnih pregledov, medicinske diagnostike in laboratorijskih storitev po indikaciji zdravnikov specialistov in niso vključene v osnovno vsebino programa do višine 132,72 evra.

Grawe ponuja program Prevent s tremi stopnjami kritja (Classic, Premium, Delux) in posebne programe za zavarovanje odškodnin med bivanjem v bolnišnici in v primeru operacije.

V Merkurju lahko izberete enega od štirih nivojev storitev znotraj programa health4Me Premium (Osnovni, Osnovni+, Srednji, Popoln). Premium cene se gibljejo od 25 evrov na mesec (osnovno) do 166,7 evrov na mesec (popolno). Vsi paketi vključujejo storitev MedEasy za hitro in enostavno naročanje na preglede. Dodatna kritja (Accident Plus in Health Plus) so na voljo tudi v primeru nezgode ali bivanja v bolnišnici.

Uniqa ponuja tri pakete (Comfort, Optimal, Exclusive) z ustreznim kritjem diagnostičnih in specialističnih pregledov. Vsi programi vključujejo sistematski pregled in preventivne preglede ter diagnostične postopke s področja ginekologije in urologije, programi z višjo stopnjo kritja pa dodatne preglede, posege in terapije. Cene polic se gibljejo od najmanj 13,75 evra na mesec (Comfort) do najmanj 26,11 evra na mesec (Exclusive).

V Wiener zavarovanju lahko izberete enega od štirih programov (Protect Plus, Standard Plus, Expert Plus, Premium Plus) s široko paleto storitev, z mesečno premijo od 10,5 evra (Protect Plus s sistematskim pregledom enkrat na dve leti) do 131 evrov (Premium Plus za starejše). Z dodatnim zavarovanjem lahko sklenete enega od programov dodatnega zavarovanja po ugodnejših pogojih in pripadajoče programe zavarovanja: dnevnice za bolnišnično zdravljenje, drugo zdravniško mnenje in potovalno zdravstveno zavarovanje.
https://www.osiguranje.hr/ClanakDetalji.aspx?22183

UPRAVNO SODIŠČE ZAVRNILO TOŽBE

Upravno sodišče zavrglo tožbe vseh treh zavarovalnic glede omejitve premije dopolnilnega zavarovanja

Upravno sodišče je zavrglo tožbe Generalija, Triglava in Vzajemne zoper uredbo o določitvi najvišje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V vseh treh primerih je presodilo, da izpodbijana uredba ni tak akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Sodišče je zavrglo tudi vse zahteve za izdajo začasnih odredb.

Izpodbijana uredba ne opredeljuje pravic ali obveznosti zaključenega kroga oseb ob konkretnem življenjskem dogodku, zato njenih določb ni mogoče šteti za posamični upravni akt, izdan v obliki predpisa. Le tak akt pa bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, je sodišče objavilo na svoji spletni strani. Odločitve še niso pravnomočne.
https://live.finance.si/9013720/Upravno-sodisce-zavrglo-tozbe-vseh-treh-zavarovalnic-glede-omejitve-premije-dopolnilnega-zavarovanja?src=live

GORDIJSKI VOZEL

/13/...ne glede na vse skupaj pa bo preusmeritev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovega prenosa na ZZZS, tudi, če bo to oktobra 2023, povzročilo primanjkljaj v vseh treh zavarovalnicah Vzajemna d.v.z, Triglav zdravstvene zavarovalnica d.d. in Generali d.d., ki ponujajo dopolnilna zdravstvena zavarovanja. Poleg tega pa bodo zaposleni, ki so do sedaj opravljali dela na področju zdravstvenih zavarovanj, sklepali, računovodsko obdelovali, reševali škodne primere in vračila plačil komitentom zaradi že plačanih storitev v zdravstvenih zavodih, ambulantah, lekarnah, lahko izgubili službo. Vse to, ne po svoji krivdi, ampak posledično zaradi odločitev vlade, saj se bodo morali v bodoče dokvalificirati, prekvalificirati ali zamenjati sektor, kolikor jih na sedanjih delovnih mestih ne bodo več potrebovali...in verjemite, takšnih delovnih mest je v vseh 3 zavarovalnicah na stotine: Embarassed

GORDIJSKI VOZEL - II.

Ukinitev dopolnilnega zavarovanja:

Naslednje leto prispevek vsaj 45 evrov

Podatki glede trenutnega stanja in projekcij zaskrbljujoči

"Soočamo se z novo realnostjo.
Stroški rastejo v nebo. Draži se ambulantno in bolnišnično zdravljenje, tudi na primarni ravni in v socialnih zavodih ter na področju zdravil. Vsi trendi bodo šli gor," je na današnjem posvetu o dolgoročni vzdržnosti financiranja zdravstvenega sistema na Brdu pri Kranju opozoril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Ob pregledu trenutnega stanja in projekcijah, tudi v luči preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bomo bo besedah ministra zato v najkrajšem možnem času morali poiskati dolgoročno vzdržno financiranje zdravstvenega sistema. Na posvetu so se zbrali strokovnjaki s področja zdravstva, javnih politike, financ, zavarovalništva ter predstavniki delodajalcev, delojemalcev in pacientov.

Podatki glede trenutnega stanja in projekcij zaskrbljujoči
V prihodnjem letu bo v zdravstvu samo za osnovne storitve zmanjkalo 370 milijonov evrov, je sporočil minister. Število delovno sposobnih prebivalcev se znižuje že dlje časa, v zadnjih 10 letih je padlo za 62.000, je povedala direktorica urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bednaš. Do konca desetletja se bo zniževalo za okoli 5000 na leto. V to projekcijo so že vključene projekcije priseljevanja tujih delavcev. Zelo hitro se povečuje tudi skupina starejših od 65 let. Sredi devetdesetih let je bilo na 100 delovno sposobnih prebivalcev 22 starejših od 65 let, danes jih je 36,5, leta 2050 jih bo skoraj 60.
"Ravno pritisk demografskih sprememb je tisti, ki je največji na zdravstveno blagajno. Zdravstveni izdatki za posameznika namreč zelo hitro naraščajo po 50. letu," je dejala Bednaš.

Povečevanje neenakosti
Na Umarju so tudi primerjali nekatere razmere v zdravstvu s povprečjem EU in ugotovili, da so izdatki za zdravstvo "iz žepa" nižji kot v EU. Pri nas ti znašajo 2,4 odstotka, v EU 3,3 odstotka v EU. Tako ocenjujejo, da je finančna dostopnost do zdravstvenih storitev v Slovenije relativno dobra, je pa zaskrbljujoče, da se izdatki iz žepa v skupi porabi gospodinjstev povečujejo, in to hitreje pri tistih, ki si to lažje privoščijo. Po drugi strani pa si petina gospodinjstev z najnižjimi prihodki tega ne more privoščiti. "V tem segmentu so se zelo povečale neizpolnjene potrebe zaradi dolgih čakalnih dob," je opozorila in dodala, da se poslabševanjem dostopnosti povečuje tudi neenakost v zdravstvu.
Izpostavila je še, da se je delež javnih izdatkov za zdravstvo v Sloveniji v zadnjih 20 letih povečal bistveno manj kot v povprečju EU, kjer se je ta delež najbolj povečal v najrazvitejših državah. "Na srednji rok vlaganja v odpornost zdravstvenega sistema zahtevajo povečanje javnih izdatkov za zdravstvo," je dejala.
Rast izdatkov pa lahko zmanjša tudi dobro urejen sistem dolgotrajne oskrbe. Med možnimi odzivi na stanje na Umarju izpostavljajo še ukrepe za izboljševanje zdravstvenega stanja, spremembo v virih financiranja z uvajanjem mešanega modela financiranja in zmanjševanjem odvisnosti od prispevkov ter povečanje učinkovitosti sistema zdravstva in socialnega varstva.

35 evrov še zdaleč ne bo dovolj
Mitja Čok z Inštituta za ekonomska raziskovanja pa je med drugim opozoril na naraščanje stroškov zaradi bolniških odsotnosti. Opozoril je tudi, da bo financiranje zdravstvenega sistema brez zasebnih sredstev težko, saj državni proračun ni neomejen. Predstavil je nekaj izračunov ob napovedanem preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek in opozoril, da bo primanjkljaj, ki bi ga moral kriti proračun ob taki višini prispevka, kot je določena sedaj, vsako leto višji. Primanjkljaj pri 35 evrih bi tako znašal 88 milijonov evrov. Če bi se temu želeli izogniti, bi letos prispevek moral znašati 40 evrov, prihodnje leto pa skoraj 45 evrov.
https://www.zurnal24.si/slovenija/preoblikovanje-dopolnilnega-zavarovanja-naslednje-leto-prispevek-vsaj-40-evrov-407978

TIHI DOGOVORI & Co. - II.

DANIEL BEŠIČ LOREDAN dr.med & Co.

»Danes so dovoljene sanje, jutri je nov Loredan«

Minister za zdravje, eden bolj priljubljenih politikov po vseh anketah zadnjega leta, je končno odšel. No, ne ravno prostovoljno, moral je podpisati odstopno izjavo. Sicer ni velika žrtev, vredna smiljenja, in za njim ne bomo žalovali, ampak tehnika odstopanja marsikaj pove – premier mu je izjavo nepričakovano serviral na mizo in v zadregi ni imel veliko izbire.

Ni dvoma, da omenjenega koraka ni naredil z veseljem, a je bil po opravičevanju Zoranu Jankoviću že drugič dotolčen, ker mu ni bilo dano, da odloča sam. Zato je kasneje zapisal: »Nisem več pripravljen opravljati te funkcije.« Kot že kdaj poprej se je zgodilo drugače od tega, kar trdijo medijski naslovi: strogo vzeto ni odstopil, bil je odstopljen.

Kdor je bral basnopisca Ezopa, je gotovo opazil, da je minister ravnal kot lisica, ki je pojamrala: »Nisem se več pripravljena stegovati po grozdju«. In pri tem zamolčala, da ga ne more doseči. Natančneje: da ima prepoved po stegovanju.

Konec neke ljubezni
»Gibanje Svoboda si je krepitev javnega zdravstva postavilo za ključni cilj in prioriteto že pred volitvami. Takoj, ko je bila vlada vzpostavljena, smo to določili kot prvo prioriteto vlade in koalicije. Z ministrom sva v zadnjih dneh opravila več pogovorov o tem, kako doseči cilj krepitve javne zdravstvene mreže, a žal sva ugotovila, da imava različne poglede,« je na tiskovni konferenci razloge za ministrov odhod kasneje odrezavo pojasnjeval predsednik vlade.

Izjava je malodane revolucionarna, kot bom pojasnil. Morda je celo prva tiste vrste, s katero je v zadnjem letu sploh spomnil na pomen javnega zdravstva. Celo kot prioriteto v programu. Omemba javnega zdravstva je ob nemajhni asistenci medijev postala čudežna tabu tema, o čemer sem že obširno pisal. Toda ali ta okoliščina ne ustvarja popolnega paradoksa, značilnega za sprenevedanje aktualne vlade: predsednik je ob ministru, ki je utiral poti privatizaciji zdravstva in h kateremu se je zaklinjal, češ on je največji poznavalec sistema in mu zato povsem zaupa, začel nenadoma vzhičeno odkrivati, da javno zdravstvo mora obstati! Kakšen obrat, kakšno zmagoslavje: pojem, ki je izginil iz besednjaka vlade, se je čudežno vrnil. Izginil je z radarjev že na ravni retorike, kaj šele ob vseh manjkajočih ukrepih, ki bi ga varovali. Zdaj je njegova obramba postala pravi alibi za ministrov odhod!

Zakaj je moral minister oditi
Ker ga Golob doslej ni pogrešal, bom postavil tezo, da s svojim pojasnilom ne misli resno in mu ne moremo verjeti. Že ime novega ministra bo verjetno razkrilo marsikaj o iskrenih namenih in če bo premier pameten, bo za nasvet, koga izbrati, gotovo vprašal Dušana Kebra. Težko si predstavljam, da bi o javnem zdravstvu pri nas kdo vedel več. Verjetno je malo možnosti, da se bo to zgodilo.

V zadnjih tednih se je zanka okoli ministrovega vratu zategovala na več frontah, vsi so zahtevali njegovo slovo. Stranka SDS je izbila sodu dno s svojo perverzno interpelacijo, spretnim političnim manevrom, v katerem se je razkrilo, da si dejansko želi Bešiča Loredana na funkciji ministra in ne, da mora oditi. Ko imaš v svoji vladi Janševega favorita, je to najbrž najhujše možno politično ponižanje, sploh če si zmagal na valu antijanšizma. Nižje ne gre.

Erik Brecelj je kot šef strateškega sveta za zdravstvo celo cinično izjavljal, da je bolje, da Slovenija sploh nima ministra, kot da ima sedanjega. Tudi tukaj nižje ni šlo in po nekaterih informacijah je ključen razlog za ultimat ministru z odstopno izjavo bila prav grožnja, da se bo svet razpustil, če ne odide. K temu dodajmo še civilno iniciativo Glas ljudstva, ki je že od samega začetka skoraj tedensko nastopala proti ministru za zdravje in odpirala oči glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ironično je Bešiča Loredana ves čas zagovarjal samo še premier. No, seveda tudi zdravniki in Fides, najbrž vsi lobiji in zavarovalnice.

Da bi bila mera popolna, se mu v stranki popolno podporo izrekali še nekaj dni nazaj. Zato se je na tiskovki moral premier kar pošteno pretvarjati z vtisom, da se je nezadovoljstvo v Gibanju Svoboda do njega v zadnjem času okrepilo. Res nenavadno, saj so člani stranke do konca v en glas zagotavljali, da za njim trdno stojijo. Vsaj tako kot Fides in Branko Grims, ki sta po odstopu potočila največ solz.

Logično in pričakovano
Ob vsej enotni podpori, pa tudi po izjavi Urške Klakočar Zupančič v nastopu v Odmevih, kjer je le nekaj ur pred prisilnim odstopom čustveno pojasnila, da stoji za ministrom, nikakor ne drži, da je bil ta »logičen in pričakovan«. Takšen Golobov opis je znova smešno neprepričljiv. Če celo priznaš, da si zahteval njegov odhod, ga res ne moreš označiti za logičnega. Razen če imaš v mislih logiko prisile.

Če ob vsem zaklinjanju, da mora ostati, odkrivaš pričakovanost odstopa, preprosto blefiraš. In če sam na koncu zahtevaš odstop, ta res ni pričakovan. Razen če imaš v mislih pričakovanost reakcij na svoje ultimate. Zdaj zanesljivo precej bolje razumemo, kaj pomeni nenadno odkrivanje pomena javnega zdravstva v premierjevi govorici. Postalo je priročen alibi v stiski, ko se moraš znebiti osebe, ki si jo frenetično ščitil in zagovarjal, s tem pa privatizacijo zdravstva.

Premier je Bešiča Loredana vedno opisoval z izbranimi besedami, kot nekakšnega tesnega prijatelja, ki mu povsem zaupa – sicer ne dovolj, da ne bi raje kar sam vodil zdravstvene reforme. Njune deklarirane ljubezni je nepričakovano in ne pričakovano konec, zato se je čudežno obudilo upanje vseh, ki bi radi ustavili zdravstvene lobije, interesne klike in zasebne interese. Ker je sam vodil koordinacijo zdravstvene reforme, je z ultimativnim odstopom Golob najbolj grajal samega sebe, ne da bi se tega zavedal.

Državljanke in državljani bomo znova upali in trepetali, kakšen bo nov minister in kam bo zavila zdravstvena barka po njegovi odločitvi. Res na bolje? Kot je nekdo zapisal: »Danes so dovoljene sanje, jutri je nov Loredan.«
**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**
https://www.mladina.si/225956/danes-so-dovoljene-sanje-jutri-je-nov-loredan/

VZAJEMNA d.v.z. & Co. - 1.

(RAZ)DELITEV PREMOŽENJA

Vzajemna želi razdeliti premoženje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja med zavarovance

Po ocenah Vzajemne bo iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do konca leta ostalo manj kot 20 milijonov € premoženja, ki ga želi Vzajemna zaradi prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, razdeliti med svoje zavarovance. Svoje poslovanje bi Vzajemna po uveljavitvi novele nadaljevala neprofitno.

Po prenosu prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki ga bo v skladu z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s 1. januarjem 2024 začel zbirati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), želi Vzajemna svoje poslovanje nadaljevati kot družba za vzajemno zavarovanje Vzajemna 2.0, neprofitno in na temelju solidarnosti, ter s svojo ponudbo dodatnih zdravstvenih in ostalih zavarovanj ohraniti svoj položaj na zavarovalniškem trgu, so sporočili iz Vzajemne.

Predstavniki Vzajemne so se v torek udeležili sestanka na ministrstvu za finance glede 21. člena sprejete novele zakona, ki v naslednjem letu predvideva preoblikovanje Vzajemne iz družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo. V Vzajemni so prepričani, da bi to pomenilo neupravičen poseg v avtonomijo gospodarske družbe in njenih članov, da bi razvrednotilo Vzajemno, pod vprašaj postavilo njeno prihodnje delovanje pod neznanim lastnikom in pomenilo veliko škodo za člane Vzajemne.

»Po naših ocenah bo do konca leta z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ostalo približno 20 milijonov evrov premoženja, ki ga želimo razdeliti med svoje zavarovance z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,« so besede predsednika uprave Vzajemne Aleša Mikelna povzeli v sporočilu za javnost. Ob tem je zatrdil, da bodo naredili vse, da bodo zaščitili interese njihovih zavarovancev in članov.

Ob tem je poudaril, da Vzajemna zaradi vladne uredbe o določitvi najvišje cene premije vsak mesec izgubi osem milijonov evrov, na kar je že opozorila vlado ter podala tudi pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti uredbe na ustavno sodišče. »Na kontinuirano povzročanje poslovne škode zaradi vladne uredbe smo že večkrat opozorili ministrstvo za finance in vlado ter DZ. Obenem smo vlado prijavili Evropski komisiji zaradi kršitev evropskega pravnega reda in o tem obvestili mednarodno združenje vzajemnih zdravstvenih zavarovalnic AIM, katerega članica je Vzajemna,« je dodal.

Predstavniki ministrstva so, kot navaja Vzajemna, na sestanku razkrili, da nameravajo v okviru načrtovanega zakona o preoblikovanju Vzajemne ZZZS nameniti ustanovni kapital Vzajemne, ki naj bi bil zavodov. Tako rešitev v Vzajemni zavračajo, saj je bila ustanovljena s sredstvi iz garancijskega sklada prostovoljnega zavarovanja, v okviru katerega je ZZZS izvajal dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Skupaj s temi sredstvi je Vzajemna prevzela tudi obveznosti z naslova prenesenih zavarovanj.

To konkretno pomeni, da je Vzajemna kot gospodarska družba razpolagala le z majhnim delom ustanovnega kapitala, večji del pa je namenila zavarovancem za kritje doplačil do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Iz tega razloga se je ZZZS tudi odpovedal vračilu ustanovnega kapitala že ob sami ustanovitvi Vzajemne. Do kapitala Vzajemne zato ZZZS ni upravičen, menijo. Če bi bila zavarovalnica vseeno prisiljena v izplačilo sredstev zavodu, pa bi to pomenilo neposredno oškodovanje zavarovancev in članov Vzajemne, pojasnjujejo v Vzajemni.
https://www.dnevnik.si/1043028529/Novice/vzajemna-zeli-razdeliti-premozenje-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja-med-zavarovance

US O DOPOLNILNEM ZAVAROVANJU

Ustavno sodišče bo na današnji seji obravnavalo tudi pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti delov zakona o kontroli cen in uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki sta jih ločeno vložili zavarovalnici Generali in Triglav. Pobudo za oceno ustavnosti omenjene uredbe je sicer vložila tudi Vzajemna.

Vlada je 14. aprila izdala uredbo, s katero je določila najvišjo ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki znaša 35,67 evra. Uredba velja do konca letošnjega leta. Z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo je DZ sprejel 6. julija, pa se bo sicer dopolnilno zdravstveno zavarovanje s 1. januarjem prihodnje leto ukinilo oz. preoblikovalo.

Zavarovalnice uredbi nasprotujejo

Zavarovalnice, ki trenutno ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so omenjeni uredbi vseskozi nasprotovale. Po oceni zavarovalnice Generali je uredba grobo posegla v vzdržnost poslovanja na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zato so konec junija vložili ustavno pobudo na ustavno sodišče.

Ustavnemu sodišču so predlagali odpravo uredbe in razveljavitev 2. točke prvega odstavka 8. člena zakona o kontroli cen. Predlagali so tudi zadržanje izvajanja uredbe do sprejetja odločitve ustavnega sodišča o ustavni pobudi, so pojasnili za STA.

Pobudo zavarovalnice Generali bo ustavno sodišče obravnavalo danes, prav tako tudi pobudo Zavarovalnice Triglav, je razvidno s spletne strani ustavnega sodišča. Pri Triglavu so na ustavno sodišče vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. odstavka 14. člena zakona o kontroli cen ter ustavnosti in zakonitosti omenjene uredbe.

Konec junija je na ustavno sodišče sicer pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti uredbe vložila tudi Zavarovalnica Vzajemna, so pri zavarovalnici pojasnili za STA.

Milijonske izgube

Ob tem so poudarili, da uredba Vzajemni in drugim zavarovalnicam ponudnicam dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja povzroča neposredno poslovno škodo. "Poslanstvo Vzajemne je skrb za zavarovance in delovanje na temelju načela vzajemnosti, zato moramo kot dober gospodar poskrbeti, da lahko delujemo v korist naših zavarovancev in vračamo v okolje, v katerem delujemo. Uredba nam to preprečuje, saj je družbi z njeno veljavnostjo mesečno povzročena velika finančna izguba, povprečno v višini osem milijonov evrov," so navedli.

Po oceni Vzajemne je uredba tudi protiustavna, saj brez stvarno utemeljenega razloga posega v svobodno gospodarsko pobudo. Ukrep zamrznitve cene je tudi nesorazmeren, saj bi vlada lahko za dosego istega cilja določila milejše ukrepe, tako pa je posegla po najmočnejšem, so prepričani.
https://siol.net/novice/slovenija/ustavno-sodisce-o-dopolnilnem-zavarovanju-615016

VZAJEMNA d.v.z. & Co. - II

Vzajemna se ne da: Dopolnilnega zavarovanja nikakor ne želijo izpustiti iz rok

Vzajemna je danes na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti zakona o statusnem preoblikovanju zavarovalnice in predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona z določitvijo načina izvršitve. Prepričani so namreč, da zakon protiustavno posega v lastninsko pravico članic in članov Vzajemne ter v svobodno gospodarsko pobudo same družbe.

Zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne je DZ potrdil pred dvema tednoma. Do preoblikovanja bo prišlo po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zakon pa ureja premoženjsko razmerje med deležniki zdravstvene zavarovalnice. Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obstoječi obliki bo ukinjeno 1. januarja 2024, ko bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v skladu z julija sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju začel zbirati obvezni zdravstveni prispevek. V zavarovalnici izpostavljajo, da zakon protiustavno posega v lastninsko pravico članov Vzajemne, saj jim v celoti odvzema pravico odločati o družbi. "Upravljavske pravice članov družbe za vzajemno zavarovanje so ustavna kategorija, kar je ustavno sodišče že potrdilo. Poseg vanje je sicer možen, a le če za to obstaja utemeljen razlog. Tega pa v tem primeru ni," so zapisali v sporočilu za javnost.

Prav tako zakon posega v svobodno gospodarsko pobudo Vzajemne. "Družba in njeni člani imajo pravico, da se sami odločijo, v kakšni statusni obliki želijo biti organizirani in uresničevati svoje pravice in obveznosti. Tudi pri tem argumentu ne obstaja utemeljen razlog, da bi država prisilno posegla v to pravico," so dodali.

Po prepričanju Vzajemne zakon pomeni tudi oškodovanje članov in podjetja samega, saj predvideva izplačilo deleža ZZZS, čeprav se je zavod ob ustanovitvi Vzajemne leta 1999 vračilu izrecno odpovedal.

Vzajemna je ustavno sodišče pozvala, naj zadevo obravnava absolutno prednostno in še pred začetkom uporabe zakona s 1. januarjem 2024 sprejme odločitev o zadržanju njegovega izvajanja. "Prepričan sem, da so argumenti v tej zadevi na strani Vzajemne. Pravni strokovnjaki temu pritrjujejo in podpirajo naša prizadevanja, da preprečimo prisilno preoblikovanje Vzajemne, proti volji več kot 800.000 članic in članov, v delniško družbo. Prednosti vzajemne družbe za članice in člane so jasne in Vzajemna je edina tovrstna družba v Sloveniji," je ob vložitvi pobude za presojo ustavnosti in predloga za zadržanje izvajanja zakona dejal predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln. Kot so ga še povzeli v sporočilu za javnost, je treba gospodarske družbe zaščititi pred neupravičenim poseganjem v njihovo delovanje in v svobodno gospodarsko pobudo. "Primer Vzajemne kaže, da se to lahko jutri zgodi z vsakim podjetjem," je sklenil.
https://www.zurnal24.si/slovenija/vzajemna-se-ne-da-dopolnilnega-zavarovanja-ne-zelijo-izpustiti-iz-rok-417015

VZAJEMNA d.v.z. & Co. - III.

DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

V okviru zavarovalništva so zaposleni tudi v oddelkih na področju ali segmentu zdravstvenih zavarovanj, ki sklepajo, obdelujejo zavarovanja, izplačujejo in urejajo vsa administrativne posle v zvezi z škodnimi dogodki, fakturirajo premijo in skrbijo na finančno poslovanje na področju zdravstvenih zavarovanj, rešujejo pritožbene zahtevke, izvajajo aktuariat in ostalo...kjer so že par let, tako visoki stroški, da to področje zavarovalniških poslov v izgubi...na celotno zbrano premijo 480,8 mio€ imajo v deležu prihodkov dopolnilna zdravstvena zavarovanja 28%...sedaj pa je največji problem, kako ustvariti toliko poslov, da bo še dovolj prihodkov...če seštejemo še vse letošnja neurja, viharje, toče, poplave, požare,...potem si lahko mislimo, kako bodo poslovale v letošnjem in naslednjih letih...več podatkov pa je v poročilih posameznih zavarovalnic...
https://www.generali.si/porocila
https://www.vzajemna.si/o-vzajemni/o-zavarovalnici/letna-financna-porocila
https://www.triglav.eu/sl/vlagatelji/aktualno/obvestila/obvestilo/doc-seonet-88211

V Vzajemni so zaradi ukinitve dopolnilnega zavarovanja odpustili 65 zaposlenih, zaprli naj bi tudi večino poslovalnic.

Vzajemna je imela konec lanskega leta 362 zaposlenih, kar pomeni, da bodo kljub izpadu 90 odstotkov prihodkov odpustili manj kot petino zaposlenih. Lani je imela Vzajemna 4,5 milijona evrov dobička, področje dopolnilnega zavarovanja pa ji je sodeč po letnem poročilu prineslo šest milijonov evrov minusa.

Koliko bodo plačali za odpravnine, nam niso povedali, odgovorili so nam le, da so bile odpravnine "izplačane skladno z delovnopravno zakonodajo". To seveda ni noben odgovor, saj drugače kot skladno z zakonom sploh ne smejo biti izplačane. Po naših ocenah so za odpravnine porabili okrog pol milijona evrov. Ocena je sicer zelo težka, saj je odpravnina odvisna od višine plače odpuščenega in od tega, koliko let je bil zaposlen pri podjetju. Odpravnine se obračunajo od povprečne bruto plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Če je delavec pri delodajalcu od enega do deset let, je osnova petina plače, če je zaposlen več kot deset let in manj kot dvajset, je osnova četrtina plače, če pa je pri delodajalcu več kot 20 let pa je osnova ena tretjina plače. Ta osnova se nato pomnoži s številom let, ko je bil delavec zaposlen pri delodajalcu. V letnem poročilu za 2022 smo našli podatek, da je strošek dela Vzajemne znašal 12,5 milijona evrov, kar pomeni, da je bila povprečna bruto plača 2878. Predpostavili smo, da je bil povprečni zaposleni pri Vzajemni 11 let, kar pomeni, da bi prejel približno 7900 evrov odpravnine (od katere ni treba plačati prispevkov ali dohodnine), skupni strošek odpravnin pa bi pod temi predpostavkami znašal več kot pol milijona evrov.

Večina poslovalnic se menda zapira, koliko, ne povedo "Za Vzajemno ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja konec leta predstavlja okoli 90 odstotkov zmanjšan obseg prometa. Proces reorganizacije in preobrazbe družbe v Vzajemno 2.0 se je že začel in bo potekal tudi še v prihodnjem letu. Prestrukturirali bomo celotno poslovanje in delovne procese ter vzpostavili nove temelje za prihodnje poslovanje," so nam povedali v Vzajemni. Prav tako niso odgovorili na vprašanje, koliko poslovalnic zapirajo, po naših informacijah naj bi konec leta zaprli več kot trideset poslovalnic, tam kjer so v najemu, pa naj bi že odpovedali najemno razmerje. Skupaj so imeli oziroma še imajo osem poslovnih enot in 46 zastopstev oziroma poslovalnic. "Zaradi spremembe obsega poslovanja se bo v naslednjem letu spremenilo tudi število poslovalnic, še vedno pa bo Vzajemna kot do zdaj prisotna na območjih vseh svojih osmih poslovnih enot po vsej Sloveniji," so povedali na Vzajemni. To je spet odgovor, ki ne odgovori ničesar, saj dopušča sklepanje, da zapirajo vse poslovalnice razen osmih in hkrati da zapirajo le eno, saj so potrdili, da se spreminja število poslovalnic. No, lahko bi tudi odprli novo poslovalnico in bi se spremenilo njihovo število.

Poslovalnice so imeli v Ajdovščini, Cerknici, Idriji, Ilirski Bistrici, Izoli, Kopru, Luciji, Novi Gorici, Postojni, Šempetru pri Gorici, Sežani, Tolminu, Brežicah, Črnomlju, Krškem, Novem mestu, Sevnici, Trebnjem, BTC City-ju v Ljubljani, Domžalah, Grosuplju, Kamniku, Kočevju, Litiji, v Šiški, Trbovljah, na Vrhniki, v Celju, Lenartu, Mariboru, Mozirju, Ormožu, na Ptuju, v Radljah ob Dravi, na Ravnah na Koroškem, v Rogaški Slatini, Šentjurju, Slovenj Gradcu, Velenju, Žalcu, v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru ter na Jesenicah, v Kranju in Radovljici. Poslovne enote pa so Ljubljana, Koper, Kranj, Novo mesto, Celje, Ravne na Koroškem, Maribor in Murska Sobota.

Letos 33 milijonov izgube zaradi omejene premije Zaradi uredbe, s katero je vlada premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja omejila na 35,67 evra in tako preprečila podražitev na okrog 45 evrov, bo imela Vzajemna letos okrog 33 milijonov evrov izgube. "Vzajemna v skladu z zakonodajo vodi ločene bilance za poslovanje z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in poslovanje z naslova dodatnih zdravstvenih in drugih zavarovanj. Po ocenah bomo leto 2023 zaradi veljave Uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaključili z več kot 33 milijonov evrov izgube na dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Končna višina izgube bo znana šele po prenehanju izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ko bodo poplačane vse obveznosti s tega naslova," so nam, povedali. Ustavno sodišče je sicer 7. decembra zavrglo ustavno presojo uredbe. Ustavni sodniki so menili, da morajo zavarovalnice najprej počakati na izid odškodninske tožbe na sodišču. Načeloma se je mogoče na ustavno sodišče obrniti šele, ko so izčrpana vsa druga pravna sredstva. V Vzajemni obžalujejo, da ustavno sodišče ni opravilo vsebinske presoje zadeve. "Vzajemna bo ravnala kot dober gospodar in za povračilo škode, ki je bila povzročena našim zavarovancem, uporabila pravna sredstva, ki so nam na voljo," napovedujejo.

Pri Triglavu in Generaliju dopolnilno zdravstveno zavarovanje v deležu celotnih prihodkov ni bilo tako pomembno. Zavarovalnica Triglav nam je na vprašanje, ali bodo zaradi ukinitve dopolnilnega zavarovanja koga odpustili, poslala nekoliko enigmatičen odgovor, iz katerega pa je moč sklepati, da ne: "Zdravstvena zavarovanja predstavljajo enega od stebrov zavarovalne dejavnosti Skupine Triglav in soustvarjajo celovitost naše ponudbe. Skladno s svojo strategijo že vrsto let razvijamo, krepimo in nadgrajujemo (dodatna) zdravstvena zavarovanja in z njimi povezane storitve tako v Sloveniji kot tudi na trgih regije Adria ter izvajamo mednarodna pozavarovanja zdravstvenih zavarovanj. S temi aktivnostmi bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Pri tem bomo tudi odločitve na področju načrtovanja in razvoja kadrov prilagajali potrebam razvoja poslovanja na različnih področjih delovanja Skupine Triglav, tudi na področju nudenja in razvoja zdravstvenih zavarovanj ter z njimi povezanih storitev," so zapisali. Objavljamo še člen zakona o delovnih razmerjih, ki govori o odpravnini.

ODPRAVNINA

108. člen (odpravnina)
(1) Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
(2) Delavcu pripada odpravnina v višini:
- 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
- 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
- 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.
(3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
(4) Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.
(5) V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po prvem odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.
(6) Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
https://www.zurnal24.si/slovenija/toliko-ljudi-bo-odpustila-vzajemna-416126

TRIGLAV d.d. & Co.

ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., Ljubljana

Dodatno pojasnilo glede dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj Skupine Triglav

Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana in veljavne zakonodaje družba ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d., Ljubljana objavlja naslednje sporočilo:

Zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje kot del slovenskega javnega zdravstvenega sistema (med njimi je tudi Skupina Triglav), so z novelo uredbe Vlade Republike Slovenije dobile možnost za morebitno povrnitev določenega nadomestila zaradi aprila letos uvedene regulacije cene tega zavarovanja. Skupina jo bo preučila in presodila, pri tem pa bo kot vedno delovala v interesu svojih zavarovancev, delničarjev družbe in ostalih deležnikov.

Aprila letos je bila sprejeta Uredba Vlade Republike Slovenije, ki je zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje (med njimi je tudi Skupina Triglav), zavezala, da ga izvajajo do konca leta 2023, ob tem pa določila najvišjo dovoljeno ceno tega zavarovanja. Navedeno je negativno vplivalo na poslovanje Skupine Triglav in Skupina je že ob polletju delničarjem izdala opozorilo o nedoseganju svojega načrtovanega letnega poslovnega izida.

V petek, 22. 12. 2023 popoldne, je bila objavljena novela omenjene vladne uredbe, ki opredeljuje možnost za povrnitev določenega nadomestila zavarovalnicam, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Navaja morebitno izplačilo razlike med višino stroškov, ki so jih zavarovalnice plačale izvajalcem zdravstvenih storitev, in vrednostjo prihodkov iz zavarovalnih storitev iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in sicer za obdobje od napovedi zavarovalnice o dvigu premije do 31. 12. 2023.

Zavarovalnica lahko vloži zahtevek za izplačilo razlike v štirih mesecih od uveljavitve novele uredbe, ki mora biti potrjen s strani pooblaščenega revizorja. Zahtevek bo preverilo Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Agencijo za zavarovalni nadzor. V primeru, da zavarovalnica vloži zahtevek in prejme izplačilo po noveli uredbe, se odpoveduje uveljavljanju pravnih sredstev zoper Republiko Slovenijo zaradi povračil morebitne druge škode, nastale iz naslova določitve najvišje cene premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po uredbi.

Skupina Triglav bo preučila in presodila omenjene pravne podlage, pri svojih aktivnostih pa bo kot vedno delovala v interesu zavarovancev, delničarjev in ostalih deležnikov. Z letom 2024 ne bo več izvajala dosedanjega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, še naprej pa bo skladno s strategijo razvijala in ponujala komercialna dodatna zdravstvena zavarovanja na trgih Adria.

Informacije bodo objavljene na spletnih straneh Zavarovalnice Triglav, d.d., www.triglav.eu, od 27. 12. 2023 dalje ter bodo dostopne na javnih spletnih straneh družbe še najmanj pet let.
Uprava Zavarovalnice Triglav, d.d.
Datum: 27.12.2023
https://seonet.ljse.si/?doc_id=89383

BLIŠČ & BEDA

MODRČEK NUJNO

Od kdaj zavarovalnice zapovedujejo kodeks oblačenja?

V zadnjih dneh se je na televizijskih programih in YouTubu pojavil oglas za dopolnilno zdravstveno zavarovanje Wiz, novo blagovno znamko zavarovalnice Adriatic Slovenica. V njem se dekle v beli majici, v kateri je jasno viden obris njenih bradavičk, sprehaja po šolskem hodniku in privlači navdušene poglede mimoidočih moških. Nato sreča prijatelja in ta jo opozori, da nima modrčka. Dekle začudeno vpraša: »Kaj, a je to obvezno?« Pojavi se napis, ki pravi: »Ni obvezno, je pa nujno.« Tako kot dopolnilno zdravstveno zavarovanje, še pove oglas.
Izzivalna sporočila v oglaševalski industriji niso nič novega, vendar ne moremo mimo širših družbenih implikacij, povezanih z njimi. Kot poudarja dr.Eva Vrtačič, socialna antropologinja s fakultete za družbene vede, je v oglasu najspornejša logika samoumevnosti, ki jo razberemo iz njega - za poglede moških je pravzaprav krivo dekle, ker je izzivalno oblečeno. "Gre za logiko, enako tisti, s katero pogosto upravičujejo posilstva: prekratko krilo, koketno obnašanje, obrisi bradavičk - moški ni pravi moški, če se ne odzove," dodaja Vrtačičeva.
Zanimivo je, da se nam pri islamskih burkah zdi sporno določanje primernosti ženske podobe, na naših tleh pa nas to ne moti, čeprav gre za zelo podobno razmišljanje: tako, kot je v islamskem svetu burka obvezno oblačilo za ženske, je na Zahodu obvezen modrček. "V bistvu je takšna zahodnjaška različica regulacije ženske seksualnosti še bolj zahrbtna: nihče s silo ne zapoveduje spodobnosti in formalno ne kaznuje neprimernosti, zato je vsak upor proti normam na videz odveč, vsak poskus upora pa reduciran na nepotrebna prizadevanja jeznih feministk in razvajenih punčar," poudarja Vrtačičeva.
Na oglaševalske odločitve podjetij res ne moremo vplivati, lahko pa kritično presojamo njihove poskuse komuniciranja z občinstvom. Kaj torej sporoča slogan, da modrček ni obvezen, je pa nujen? "Ne pozabimo, da nam ga skupaj s paketom dopolnilnega zavarovanja prodaja zavarovalnica, ki nam s tem nalaga odgovornost za svojo lastno (fizično in finančno) varnost," še dodaja Vrtačičeva.
http://www.mladina.si/160778/modrcek-nujno/

MISEL DNEVA

Pri postavljanju mej smo izgubili kompas. Vse je postalo dovoljeno.
Sandra Bašić Hrvatin, medijska strokovnjakinja
Ponedeljek, 29.september 2014
www.primorske.si/Naslovnica

AGRESIVNO TRŽENJE

https://www.sklenidopolnilno.si/

WEBSI EPILOG

Poslovne spletne strani
mesto: Spletno mesto WIZ.SI podjetja Adriatic Slovenica, d. d. in agencije Parsek, d. o. o.
http://www.wiz.si/

http://websi.si/
http://websi.si/zmagovalci/spletno-mesto-wiz-si/
http://digital.edition-on.net/WebSI/websi_spletni_prvaki_2015.html (str.53)

zoran13 · Objavljeno: 21 Apr 2023 08:02 Naslov sporočila: KRIPTO SVET

REGULACIJA KRIPTO VALUT

ZAŠČITA VLAGATELJEV

Evropski parlament z zeleno lučjo pravilom za urejanje področja kriptovalut

Evropski parlament je danes prižgal zeleno luč prvim celovitim pravilom za urejanje področja kriptovalut. Ponudniki storitev bodo morali skladno z novo uredbo zaščititi digitalne denarnice strank, če bodo izgubili kriptosredstva vlagateljev, pa bodo morali za to odgovarjati. Namen pravil je zaščita vlagateljev pred zlorabami in manipulacijami.

Nova pravila – Evropska komisija je njihov osnutek prvič predstavila oktobra 2020 – se nanašajo na kriptopremoženje, pod okrilje katerega spadajo kriptovalute, kakršni sta bitcoin in ether, ter druga trgovalna sredstva, katerih vrednost je zavarovana s tehnologijo veriženja blokov, na primer nezamenljivi žetoni (non-fungible tokens oz. NFT).

Dotikajo se različnih rešitev. Zagotovljen naj bi bil večji nadzor nad trgovanjem s kriptosredstvi, tako da bi bilo to bolj usklajeno s tradicionalnimi finančnimi praksami. To naj bi kriminalcem otežilo izkoriščanje kriptovalut za pranje denarja.

Divji zahod na področju kriptovalut bodo regulirali

Poleg tega se velikim igralcem na področju kriptovalut nalaga razkritje podatkov o porabi energije. EU si namreč prizadeva za zmanjšanje visokega ogljičnega odtisa v tej dejavnosti.

Cilj uredbe je regulacija industrije, ki velja za divji zahod ter jo že nekaj časa pretresajo škandali in polomi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Eden od zadnjih tovrstnih polomov je bankrot kriptoborze FTX in njenega sestrskega podjetja za trgovanje s kriptovalutnimi hedge skladi Alameda Research. Ustanovitelj FTX Sam Bankman-Fried je obtožen več milijard dolarjev težke goljufije.

Po mnenju nekaterih poslancev zakonodaja še premalo stroga

Evropska komisarka za finančne storitve, finančno stabilnost in kapitalske trge Mairead McGuinness je med današnjo razpravo v parlamentu opozorila, da FTX, če bi bila že podvržena novim pravilom EU, nekaterih svojih praks ne bi mogla izvajati, kar bi lahko preprečilo njen kolaps, s tem pa vlagateljem prihranilo velike izgube.

Urejanja področja kriptovalut je bil vesel tudi poslanec Zelenih Ernest Urtasun. "Pomanjkljiva regulacija se je več kot desetletje odražala v ogromnih izgubah neizkušenih vlagateljev, ob tem pa je zagotavljala varno zatočišče goljufom in mednarodnim kriminalnim omrežjem," je navedel.

Nekateri poslanci pa so bili do zakonodaje tudi kritični, češ da ni dovolj stroga. Prav tako je bilo slišati, da naj bi ovirala razvijanje inovacij, kar pa je McGuinnessova zavrnila.

Nova pravila mora uradno potrditi še Svet EU, nato bodo objavljena v uradnem listu EU. V veljavi bodo od julija 2024, potem ko jih bodo v nacionalni pravni red prenesle države članice EU.

Še letos naj bi EU predstavila tudi predlog za digitalni evro.
https://siol.net/posel-danes/novice/evropski-parlament-z-zeleno-lucjo-pravilom-za-urejanje-podrocja-kriptovalut-604740

ZAŠČITA VLAGATELJEV - II:

Goljufi s kriptovalutami Slovencu z računa pobrali skoraj 40 tisoč evrov
Slovenca z območja Ptuja in Slovenske Bistricve sta postala žrtvi goljufije s kriptovalutami. Prvemu so z računa pobrali okoli 6.000 €, drugemu pa slabih 40.000 €. Podobnih goljufij je pri nas vse več.

Policijska uprave Maribor obravnava goljufiji pri poslovanju s kriptovalutami, s katerimi je za dvema oškodovancema nastala skupna škoda v vrednosti okoli 46 tisoč evrov. Oškodovanec s ptujskega območja je prejel klic, da ima na svojem trgovalnem računu večji znesek finančnih sredstev, čeprav naj z njim ne bi trgoval. Klicateljem je posredoval svoje podatke in jim omogočil dostop do upravljanja računalnika, nato pa mu je bilo z bančnega računa odtegnjenih dobrih šest tisoč evrov.

Skoraj 40 tisoč evrov pa so z bančnega računa goljufi ukradli moškemu z območja Slovenske Bistrice. Ta naj bi prejel klic o zaprtju njegovega trgovalnega računa s kriptovalutami, na katerega naj bi sicer sam nakazal le manjši znesek denarja. Obljubljali so mu, da mu bodo nakazali dobiček, zato je posredoval osebne in bančne podatke ter omogočil dostop do upravljanja z računalnikom, nakar je ostal brez slabih 40 tisočakov.

Mariborski policisti ob tem opozarjajo na previdnost pri tovrstnem poslovanju. Skupaj z Europolom so opozorili na sedem vrst spletnih finančnih prevar, ki jim uporabniki najpogosteje nasedejo. Te so direktorska prevara, poneverba računov, spletno ribarjenje, lažna spletna mesta bank, ljubezenska spletna prevara, kraja osebnih podatkov in naložbena prevara. Opozarjajo, da spletni kriminalci postajajo vse bolj inovativni, saj se vživijo v različne vloge, od direktorja do romantičnega ljubimca, zaradi omenjenega pa jih je čedalje težje odkriti.

Previdno pri investicijah s kriptovalutami
Tudi sicer se pojavlja vse več goljufij pri investiranju kriptovalut. Mali vlagatelji v želji po hitrem in bajnem zaslužku so namreč lahka tarča goljufov. Slednji na žrtve prežijo s privlačnimi obljubami o možnosti visokih dobičkov pri poslovanju s kriptovalutami ob minimalnem tveganju in nizki začetni investiciji, ki navadno znaša okoli 250 evrov. Ko storilci s strani žrtve zaznajo interes po investiciji, jim po telefonu ali klepetu obrazložijo potek trgovanja na platformi in si postopoma pridobivajo zaupanje za dodatne finančne vložke.

Kot ugotavljajo na policiji, se na spletu, predvsem družbenih omrežjih in lažnih portalih pojavljajo številni lažni oglasi, ki obljubljajo visoke dobičke pri poslovanju s kriptovalutami. Goljufi se pogosto poslužujejo tudi vizualno dovršenih podob znanih oseb, ki jim podataknejo neresnične izjave in jih objavijo na kopiji portalov. Oškodovanci lahko le z nekaj kliki dostopajo do spletnega obrazca, kamor vpišejo svoje osebne in kontaktne podatke, nato pa jih kontaktira lažni ponudnik investicijskih storitev.

Po manjšem začetnem vplačilu žrtvam dodelijo dostop do spletnega portala z lažnimi grafi in izmišljenimi podatki o rasti investiranih sredstev, da bi jih prepričali v nadaljne investicije. Pod pretvezo pomoči storilci dosežejo, da jim žrtev omogoči tudi upravljanje s svojim osebnim računalnikom ali telefonom, s tem pa pridobijo nadzor nad njihovo spletno banko. To storilcu omogoči izvajanje transakcij na različne bančne račune, pogosto ravno na račune menjalnic kriptovalut. Izvedena nakazila sredstev na spletnih denarnican nato pretvorijo v virualne valute, sledi za končnim naslovom odtekanja slednjih pa nato, kljub načelni sledljivosti, z različnimi načini zabrišejo.

Zaplete se pri izplačilu denarja na bančni račun vlagatelja, saj goljufi vsa nadaljna izplačila onemogočijo. Še več; s strani goljufov se začnejo vrstiti zahtevki za plačilo navideznih bančnih provizij in davkov, ki jih podprejo s ponarejenimi dokumenti in lažnimi identitetami. Pogosto jih pogojujejo tudi z novimi investicijami ali plačilom posredniških, odvetniških in ostalih fiktivnih storitev. Žrtve tako nikoli ne prejmejo obljubljenih donosov, storilci pa postanejo nedosegljivi.
https://www.dnevnik.si/1043021937/Kronika/v-sloveniji-ponovno-belezijo-goljufije-s-kriptovalutami
https://kriptomat.io/sl/kriptovalute/kako-trgovati-s-kriptovalutami/
https://www.fortrade.com/minilps/sl/cryptocurrency-cfd/?tg=google&tag1=9929907788@100922821899@595477774034&gid=kriptovalute@p@@aud-1556900015272:kwd-299670473470@g&G_GEO=1012155&G_GEOint=&G_Device=c&G_DeviceModel=&G_AdPos=@SL&Track=Campaign&gad=1&gclid=EAIaIQobChMIweHyyvPF_gIV10eRBR0ZxwjHEAAYASAAEgICYvD_BwE
https://www.umetnostbogastva.com/kriptovalute-webinar-slovenija-gs/?gclid=CjwKCAjw0ZiiBhBKEiwA4PT9z2fB9zN291zIOf6wheln0CUBn9yGKMBOMt0fhuMpdjin0rXSxJoLCRoCfWoQAvD_BwE
https://www.plus500.com/sl/?id=134463&tags=g_sr%2b1015349474_cpi%2bSloveniaSearchCrypto_cp%2b58458845756_agi%2bCrypto.General_agn%2btrgovanje+s+kriptovalutami_ks%2bkwd-322865279476_tid%2bp_mt%2bc_de%2bg_nt%2b_ext%2b1012155_loc%2bUURL&=%d7%90&gad=1&gclid=EAIaIQobChMI68eOhfTF_gIVJgWiAx0-ZA-8EAAYAyAAEgLemfD_BwE
https://incrementum.si/investicija/
https://siol.net/digisvet/novice/84-milijonov-evrov-pojedel-je-najdrazji-obrok-v-zgodovini-video-525959
https://kriptovalute.si/tecajnica-kriptovalut/

»Denar je kot roke ali noge – uporabljajte ga, sicer ga kar izgubite.«
Henry Ford

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 24 Jun 2023 21:01; skupaj popravljeno 6 krat

CROATIA OSIGURANJE d.d.

Osnovni kapital: 79.842.829,65 €
Povečanje osnovnega kapitala: + 89,812,35 €
Osnovni kapital: 79.932.642,00 €
Število delnic: 429.697
CROS-R-A - I.izdaja: 307.598
CROS-R-A - II.izdaja: 113.349
CROS-P-A - 8.750 - (prednostne delnice 8% dividende)
Kapitalizacija: 368.778.480 €

Število delnic:
CROS: 429.697 (navadne)
Nominalna cena: 186,00 €
Cena na borzi: 840 €
23.06.2023 - 840 €

Število delnic:
CROS2: 8.750 (prednostne)
Nominalna cena: 186,00 €
Dividenda:
23.06.2022: 14,86 €
28.06.2023: 14,86 €
Cena na borzi: 900 €
* 23.06.2023 - 860 €

Ustvarjen dobiček:
2022 - 41.539.938,45 € - (se razporedi v zadržan dobiček)

file:///C:/Users/Desktop/Downloads/GS-CROS-a7baadec530f0d25bcc1506b51b5ac9d.pdf

CROS

TOP 10

1. ADRIS GRUPA D.D. - 62,31 %
2. C.RP/REPUBLIKA HRVATSKA - 30,73 %
3. RAIFFEISENBANK AUSTRIA D.D. - Skrbnički račun - 4,40 %
4. INTERKAPITAL VRIJEDNOSNI PAPIRI D.O.O. - Skrbnički račun - 0,91 %
5. KRAŠ D.D. - 0,33 %
6. INTERKAPITAL VRIJEDNOSNI PAPIRI D.O.O. - Skrbnički račun - 0,12 %
7. FRAN MIHALJEVIĆ-KLINIKA ZA INFEKT. BOLESTI - 0,08 %
8. PIVAC NEVEN - 0,05 %
9. ŠKOPLJANAC ANA - 0,05 %
10. PAVLIČIĆ DANE - 0,04 %

CROS2

TOP 10

1. OTP BANKA D.D. - Skrbniški račun 25,06 %
2 . INTERKAPITAL VRIJEDNOSNI PAPIRI D.O.O. - Skrbniški račun 12,87 %
3. ADRIS GRUPA D.D. - 12,74 %
4. RAIFFEISENBANK AUSTRIA D.D. - Skrbniški račun - 9,91 %
5. BAHOVEC D.O.O. - 8,87 %
6. KOTORAŠ MARINO - 2,63 %
7 . HRENOVIĆ MILAN - 1,15 %
8 . BERIŠIĆ LJUBICA - 0,82 %
9 . PAULIĆ DRINKA - 0,59 %
10. KRAČUN ŠTEFANIE FELICIA - 0,58 %
https://zse.hr/hr/papir/310?isin=HRCROSPA0004&tab=stock_info

Croatia Osiguranje d.d., ki deluje v sklopu Adris Grupa je največja in vodilna zavarovalnica na Hrvaškem in so pretekli teden odprli novo polikliniko v Osijeku, ki je prva na področju Slavonije.
To je že šesta Poliklinika na Hrvaškem, po Zagrebu, Splitu, Puli, Koprivnice in Rijeke.
Poliklinika v Osjeku je opremljena z najbolj sodobnimi aparaturami in tehnologijo, pacientom je med drugim na voljo najsodobnejša tehnologija magnetne resonance na 3T aparaturi ter endoskop z umetno inteligenco.

3T je eden najnaprednejših aparatov za magnetno resonanco, ki omogoča dvakrat hitrejše izvajanje preiskav v primerjavi s starejšimi generacijami aparatov. Odprtina na napravi T3 je širša od standardne in s tem udobnejša, zaradi jakosti magnetnega polja pa samo iskanje traja krajše, kar zmanjša občutek klavstrofobije in negativnih izkušenj. Ima tudi izjemno visoko natančnost zapisa, kar omogoča zgodnje odkrivanje bolezni in s tem pravočasen začetek zdravljenja.

Z uporabo endoskopov z umetno inteligenco se izvajajo minimalno invazivni, natančni in učinkoviti posegi, ki omogočajo informirano odločanje o diagnozi in zdravljenju. Uporablja se predvsem v delu zgodnjega odkrivanja nepravilnosti v prebavilih, kar je ključnega pomena pri preprečevanju raka debelega črevesa in danke.

Sodobne naprave Poliklinike Croatia v Osijeku omogočajo pacientom prijetnejšo izkušnjo med pregledi, vrhunski zdravstveni tim in strokovno medicinsko osebje pa nudi storitve na več kot 20 specialističnih področjih.

»Preprečevanje bolezni in varovanje zdravja sta med najpomembnejšimi področji delovanja našega podjetja. Croatia osiguranje je pomemben investitor v vrhunsko zasebno zdravstvo na Hrvaškem, v katerega smo v zadnjih treh letih vložili skoraj 20 milijonov evrov, od tega naložba v Croatia Polikliniko v Osijeku znaša več kot 3,8 milijona evrov. Z vsem, kar smo do sedaj dosegli, smo zadovoljni, saj je trg zelo razdrobljen in zahteven, hrvaške poliklinike pa so po prihodkih na četrtem mestu med primerljivimi poliklinikami na Hrvaškem. Naš končni cilj je zagotavljanje prvovrstne zdravstvene oskrbe in zdravstvene zaščite prebivalcem celotne Hrvaške, zato načrtujemo odprtje še dveh poliklinik - v Zadru in Varaždinu, medtem ko Polikliniko v Splitu selimo na novo lokacijo z več kot 1400 m2. Čestitam ekipi za dobro opravljeno delo,« je dejal Davor Tomašković, predsednik uprave Croatia osiguranja.

Prebivalci Osijeka in širšega območja Slavonije lahko v novi Polikliniki Hrvaška opravijo številne specialistične in diagnostične preglede, vključno s sistematskimi pregledi, več vrstami ultrazvočnih pregledov, mamografijo in različnimi laboratorijskimi preiskavami ter preiskavami tumorskih markerjev in hormonov. Poleg naštetega so na voljo številni specialistični pregledi s področja dermatologije in venerologije, endokrinologije z diabetologijo, fizikalne medicine in terapije, gastroenterologije, kardiologije, nefrologije, nevrokirurgije, nevrologije, nutricionizma, oftalmologije, ortopedije, otorinolaringologije, psihiatrije, pulmologije. , radiologije, urologije, ginekologije, interne medicine, pacienti pa bodo lahko v polikliniki opravljali manjše kirurške posege.
https://www.osiguranje.hr/ClanakDetalji.aspx?22157
https://crosig.hr/
www.croatiazavarovanje.si/

zoran13

OSEBNE FINANCE & Co.

Strukture osebnih financ povprečnega Slovenca

* Gotovina in vloge (denar na bančnih računih in depoziti) - 50%
* Druge naložbe v lastniški kapital - 26%
* Zavarovanje in pokojninske sheme - 12%
* Vzajemni skladi - 5%
* Drugo - 7%

18,7%

Slovenci smo zelo varčen narod. Po podatkih Slovenskega statističnega urada in Eurostata nam uspe prihraniti 18,7 odstotka svojih letnih prihodkov. Ponazorjeno to pomeni, da gre od vsakih 100 € v hranilnik 18,7 €.
https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/drzava-bi-se-financirala-s-prihranki-gospodinjstev/
https://siol.net/posel-danes/osebne-finance/rekordni-prihranki-na-bancnih-racunih-tri-stvari-ki-jih-morate-vedeti-601737

Bilanciranje in osnovne življenjske potrebe

* Prihodki
* Izdatki
* Varčevanje
* Zadolževanje

Mesečni izdatki (€):

* Najemnina/kredit za stanovanje
* Elektrika, voda, ogrevanje
* Komunikacije (telefon, internet, TV)
* Avto (transport)
* Hrana in gospodinjstvo
* Dodatna zavarovanja
* Davki
* Krediti, leasingi
* Obleka,
* Počitnice, prosti čas,
* Pokojninsko varčevanje,
* Drugo varčevanje

KVIZ

https://mojefinance.finance.si/9013537/Ekspres-kviz-Si-drznete-preveriti-svoje-znanje-osnov-osebnih-financ?src=NAT_UREDNISKE_2?src=NAT_UREDNISKE_2&src=f_adblock

OSEBNE FINANCE - II.

Slovenska gospodinjstva so lani za nakupe življenjskih potrebščin v povprečju namenila 23.934 € oz. 10.006 € na posameznega člana. Od tega so največji del - več kot petino - predstavljali izdatki za prevoz, ki vključujejo tudi nakupe prevoznih sredstev, ugotavljajo na Statističnem uradu RS. Sledijo hrana in stanovanjski stroški.

Izdatki za hrano in brezalkoholne pijače so v lanskem letu predstavljali 17 odstotkov vseh porabljenih sredstev gospodinjstev za življenjske potrebščine, znašali so 4077 € oz. 340 € na mesec. Izdatki za stanovanjske stroške so z 2949 evrov na letni oz. 246 evrov na mesečni ravni predstavljali 12,3 odstotka izdatkov gospodinjstev. Izdatki za prevoz so lani v povprečju znašali 5110 evrov na gospodinjstvo oz. 426 evrov na mesec. To je 21 odstotkov vseh porabljenih sredstev gospodinjstev za življenjske potrebščine.

Za prevoz, hrano in brezalkoholne pijače ter stanovanjske stroške skupaj je lani povprečno slovensko gospodinjstvo porabilo 12.136 €. Preračunano na posameznega člana gospodinjstva to pomeni 5074 €.

Za oblačila in obutev so gospodinjstva namenila 7,1 odstotkov porabljenih sredstev, za zavarovanje in finančne storitve 6,9 odstotka, za rekreacijo, šport in kulturo ter za restavracije in hotele pa po 6,8 odstotka.

V primerjavi z letom 2018 so gospodinjstva za nakup življenjskih potrebščin lani porabila 22 odstotkov več denarja. Največje skupine izdatkov so bile tudi pred petimi leti prevoz (21 odstotkov), stanovanjski stroški (14 odstotkov) ter hrana in brezalkoholne pijače (14 odstotkov).

Slovenska gospodinjstva so lani za nakupe življenjskih potrebščin v povprečju namenila 23.934 € oz. 10.006 € na posameznega člana.

* Izdatki za hrano in brezalkoholne pijače - 4.077 € = 370 €/mesec - 17%
* Stanovanjski stroški - 2.949 € = 246 €/mesec = 12,3%
* Izdatki za prevoz - 5.110 € = 426 €/mesec = 21%
* Izdatki za oblačila in obutev = 7,1%
* Izdatki za zavarovanja in finančne storitve = 6,9%
* Izdatki za rekreacijo, šport in kulturo = 6,8%
* Izfatki za rastavracije in hotele - 6,8%
https://www.regionalobala.si/novica/koliko-zapravimo-slovenci-in-za-kaj-najvec-ne-gre-za-hrano-in-stanovanje-temvec-za-to-

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli