Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

GLOBALNI INDEKS UPOKOJITVE

Dodatno pokojninsko zavarovanje: Ko Slovenija prehiti ZDA in Veliko Britanijo

Naša država se je na podlagi dejavnikov, ki vplivajo na varnost upokojitve v posamezni državi in tudi kvaliteto življenja upokojencev, v letošnji primerjavi zavihtela na zavidljivo 16. mesto in tako prehitela celo ZDA in Veliko Britanijo.
V Sloveniji je zelo pereče vprašanje, kako na dolgi rok ohraniti današnjo višino javnih pokojnin in dostopnost zdravstva ter tako zadržati tudi današnjo kvaliteto življenja upokojencev.

Dodatno pokojninsko zavarovanje: Ko Slovenija prehiti ZDA in Veliko Britanijo

Nedavna raziskava francoske mednarodne finančne družbe Natixis, poimenovana Global Retirement Index, primerja varnost upokojevanja v 44 državah, od ZDA, Velike Britanije, Nemčije, Slovenije do Kitajske in Indije. Na podlagi analize 18 neodvisnih kazalnikov Natixis sestavlja vsako leto tako imenovani globalni indeks upokojevanja (Global Retirement Index), ki preučuje dejavnike, ki vplivajo na varnost upokojitve v posamezni državi in tudi kvaliteto življenja upokojencev. V letošnji primerjavi držav se je Slovenija zavihtela na 16. mesto in glede na lani prehitela tako ZDA kot Veliko Britanijo.

Kaj sestavlja globalni indeks upokojitve

Indeks vključuje 18 kazalnikov uspešnosti, združenih v štiri tematske podindekse, ki so bili izračunani na podlagi podatkov mednarodnih organizacij in akademskih virov. Upošteva posebne značilnosti starejše demografske skupine, kjer ocenjujejo in primerjajo stopnje kakovosti življenja upokojencev v različnih državah po svetu.

Podkategorija zdravstva zajema vse od pričakovane življenjske dobe v posamezni državi do povprečnih javnih izdatkov za zdravstvo. Podkategorija finance in upokojevanje vsebuje koeficient starostne odvisnosti po državah, stopnjo inflacije, oceno davčnega bremena in javni dolg v posamezni državi ter korporativno upravljanje družb. Tretja podkategorija indeksa zajema kazalnike, ki se nanašajo na kvaliteto življenja, kot so kakovost zraka in vode, biotska raznovrstnost, in na druge okoljske dejavnike. Zadnja podkategorija indeksa pa obsega materialno blaginjo, enakost dohodkov, dohodek na prebivalca in stopnjo brezposelnosti. Vsi našteti kazalniki naj bi skupaj izkazovali širino kvalitete okolja, v katerem živijo upokojenci, in njihovo finančno blagostanje.

Slovenija izstopa pri kazalniku dohodkovne enakosti

Slovenija je letos med 44 državami zasedla zavidljivo 16. mesto in se glede na lansko leto premaknila za tri mesta navzgor po lestvici in med drugimi prehitela tudi ZDA in Veliko Britanijo. Naša država je dobila višje skupne ocene pri kategorijah, ki se nanašajo na materialno blaginjo, kakovost življenja in zdravje. Posebej izstopamo pri kazalniku dohodkovne enakosti, saj imamo med vsemi primerjanimi državami tretjo najvišjo oceno. Prav tako ima Slovenija pričakovano dobre ocene pri podkategoriji kvaliteta življenja, kajti po kazalniku biotske raznovrstnosti smo drugi na lestvici. Na drugi strani pa ima naša država podpovprečne ocene pri podindeksu na področju financ, kjer ima primerjalno slabe ocene pri kazalnikih davčnega bremena zaposlenih in visokega koeficienta starostne odvisnosti, ki nam pove, koliko otrok in starejših prebivalcev je odvisnih od 100 delovno sposobnih.

Vodilna mesta v globalnem indeksu upokojevanja tudi letos zasedajo severnoevropske države, med katerimi je na prvem mestu Islandija, na drugem Švica in tretjem Norveška, sledijo pa jim še Irska, Nizozemska, Nova Zelandija, Avstralija, Nemčija in Danska. Najboljših sedem držav je na splošno ohranilo enako uvrstitev že dve leti zapored, pri čemer so prve tri države na istem mestu že tretje leto. To je nekako logično, saj so uvrstitve držav vezane na trenutno stanje v posameznih državah, na primer kvaliteta življenja ali naravno okolje, ki se praviloma ne spreminja tako hitro.

Če pogledamo primerjavo še regionalno, ugotovimo, da je že tretje leto zapored z najvišjo oceno Severna Amerika, sledi zahodna Evropa na drugem mestu, nato vzhodna Evropa, srednja Azija, Latinska Amerika in na koncu azijsko-pacifiška regija.

Dobra uvrstitev Slovenije tudi razlog za skrb

Tako kot vsaka primerjava je tudi letošnja Natixisova raziskava deležna določenih kritik. Nekatere se nanašajo na to, da je težko primerjati med seboj male države, kot sta Islandija in Singapur, in jih postaviti ob bok državam, kot so ZDA ali Kitajska. Druge pa se nanašajo na to, da omenjena razvrstitev držav prikazuje le trenutno stanje in kvaliteto življenja upokojencev v teh državah, pozablja pa na prihajajoči demografski obrat, v katerem se bo v veliki večini držav drastično povečalo število upokojencev. Po drugi strani pa se bo zmanjšalo število delovno aktivne populacije, kar bo imelo velik vpliv ne le na pokojninske sisteme posameznih držav, ampak tudi na gospodarstvo, javne finance in celotno družbo. Posledično se bo premešala tudi razporeditev na lestvici. Temu opozorilu se pridružuje tudi svetovalec uprave Pokojninske družbe A mag. Žiga Vižintin in izpostavlja: »Natixisov indeks nam dokaj dobro pokaže, kje smo primerjalno na druge države po kvaliteti življenja upokojencev danes. Tukaj bi se večina ljudi, ki je že kdaj stopila čez meje, verjetno strinjala, da povprečni upokojenec v Sloveniji uživa višjo kvaliteto življenja kot na primer v ZDA ali Veliki Britaniji in pa seveda tudi v Indiji ali na Kitajskem. Na drugi strani pa tudi zaostajamo za skandinavskimi državami in nam nekako ni uspelo postati druga Švica. Zelo pomembno pri Natixisovem indeksu je, da prikazuje kvaliteto življenja upokojencev danes in ravno ta danes je ključna beseda, ki bi nas morala še posebej skrbeti. Številne projekcije ustanov, kot je OECD, Mednarodni denarni sklad ali Eurostat, nakazujejo, da imamo pri nas izrazito tveganje za dolgoročno stabilnost javnih financ prav iz naslova povečanih izdatkov za staranje. Ti vključujejo povečanje izdatkov za javne pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo v skupni višini približno 5 odstotnih točk BDP do leta 2050. Postavlja se namreč vprašanje, kako bomo te izdatke pokrili oziroma povedano drugače, ali bomo sposobni na dolgi rok ohraniti današnje višine javnih pokojnin, dostopnost zdravstva in tako zadržali tudi današnjo kvaliteto življenja upokojencev. Če smo še bolj ambiciozni, kar osebno menim, da bi absolutno morali biti, pa bi se morali začeti resno pogovarjati, na kakšen način bomo še izboljšali kvaliteto življenja upokojencev in se približali skandinavskim državam. Zagotovo vsi želimo, da bi v pokoju živeli dostojno življenje, ki ga že danes na žalost ne živijo vsi upokojenci v Sloveniji, in če ne bomo storili ničesar v smislu večjih strukturnih reform, bo teh z leti še več. Uvrstitev naše države v letošnjem Natixisovem indeksu vidim predvsem kot opozorilo, da moramo čim prej resno nasloviti izzive staranja pri nas, saj bomo drugače zelo hitro nazadovali po lestvici in seveda tudi pri kakovosti življenja upokojencev.«

25 najboljših držav po globalnem indeksu upokojevanja

1.Islandija
2.Švica
3.Norveška
4.I rska
5.Nizozemska
6.Nova Zelandija
7.Avstralija
8.Nemčija
9.Danska
10.Kana da
11.Luksemburg
12.Avstrija
13.Švedska
14.Češk a
15.Finska
16.Slovenija
17.ZDA
18.Velika Britanija
19.Izrael
20.Malta
21.Belgija
22.Japonsk a
23.Južna Koreja
24.Estonija
25. Francija
https://www.dnevnik.si/1042976350/posel/novice/dodatno-pokojninsko-zavarovanje-ko-slovenija-prehiti-zda-in-veliko-britanijo-

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 25 Jan 2022 23:40; skupaj popravljeno 3 krat

CPI

Indeks zaznave korupcije (CPI), ki ga je danes objavila nevladna organizacija Transparency International (TI), kaže, da se je Slovenija lani med 180 državami tako kot leta 2019 uvrstila na 35. mesto. Že tretje leto zapored je ocenjena z enakim številom točk (60 od maksimalnih 100), kar jo še naprej uvršča tako pod povprečjem članic EU (64 točk) kot tudi članic OECD (67 točk).
https://www.transparency.si/

* Danska - 88
* Finska - 85
* Švedska - 85
* Nizozemska - 82
* Nemčija - 80
* Luksemburg - 80
* Avstrija - 76
* Belgija - 76
* Estonija - 75
* Irska - 72
* Francija - 62
* Španija - 62
* Portugalska - 61
* Litva - 60
* Slovenija - 60
* Ciper - 57
* Latvija - 57
* Poljska - 56
* Češka - 54
* Italija - 53
* Malta - 53
* Grčija - 50
* Slovaška - 49
* Hrvaška - 47
* Bolgarija - 44
* Madžarska - 44
* Romunija - 44
https://www.transparency.si/novica/cpi-2020-slovenija-brez-napredka-ze-od-leta-2012/

Večina vprašanih meni, da je korupcije v Sloveniji več

Transparency International je danes objavil rezultate javnomnenjske raziskave Svetovni barometer korupcije (GCB) 2021 za Evropsko unijo (EU). TI Slovenia ob izidu izpostavlja, da prebivalci Slovenije ostajajo kritični do korupcije. »Več kot polovica vprašanih meni, da se je korupcija v Sloveniji v zadnjem letu povečala, kar je za Ciprom drugi najvišji delež v EU. Prav tako je skoraj dve tretjini vprašanih iz Slovenije ocenilo, da se državljani ob prijavi korupcije bojijo povračilnih ukrepov, kar je tretji najvišji delež v EU. To je zaskrbljujoče,« ocenjuje dr. Alma Sedlar, predsednica TI Slovenia. 83,9 % vprašanih v Sloveniji je ocenilo, da je korupcija v vladi velik ali zelo velik problem, še posebej pa je opazen porast tistih, ki menijo, da so predsednik vlade ali ljudje v njegovem kabinetu vpleteni v korupcijo (38,6 % v 2020, 17 % v 2016). Na drugi strani TI Slovenia pozdravlja bistveno povečanje deleža vprašanih, ki menijo, da državljani lahko prispevajo k boju proti korupciji (66,1 % v 2020, 28 % v 2016).

Prvič od začetka merjenja se je raziskava Svetovni barometer korupcije osredotočila na več oblik osebnih izkušenj s korupcijo. Ob vprašanjih o izkušenjah s podkupovanjem so sodelujoči odgovarjali tudi na vprašanja o uporabi osebnih zvez za dostop do javnih storitev in izsiljevanju za spolne usluge. Raziskava je pokazala, da se je 33 % vprašanih v EU v zadnjem letu poslužilo uporabe osebnih zvez, na Češkem celo 57 %. V Sloveniji je za dostop do javnih storitev plačalo podkupnino 4,1 % vprašanih, povprečje v EU je 7%.

»Čeprav je Slovenija država, kjer je podkupovanje redko, ne moremo optimistično gledati na porast števila tistih vprašanih, ki so v zadnjem letu plačali podkupnino, še posebej je opazna podvojitev izkušenj s podkupovanjem v zdravstvu. Več kot 18 odstotkov vprašanih je uporabilo zveze za dostop do javnih storitev, kar je potrebno nasloviti, čeprav gre za drugi najnižji odstotek v EU,« je povedala dr. Alma Sedlar. 4,6 % vprašanih iz Slovenije je navedlo, da imajo izkušnjo s podkupovanjem v zdravstvu, v letu 2016 je bilo takih le 2 %. Dobrih šest odstotkov vprašanih v Sloveniji je navedlo, da se je od njih ali od znancev v zadnjih petih letih zahtevalo spolne usluge za dostop do nekaterih javnih storitev, kar je tik pod povprečjem EU (7 %).

Transparency International na podlagi rezultatov Svetovni barometer korupcije 2020 izpostavlja sedem področij, glede katerih bi morale države EU narediti več. Mednje se uvrščajo denimo učinkovitejša zaščita žvižgačev, dvig zaupanja v institucije z bolj vključujočim upravljanjem, varovalke pred neetičnimi vplivi na odločevalce in drugi ukrepi. »Zdi se, da razprave o reformah za bolj učinkovito preprečevanje korupcije v Sloveniji ni, naši pozivi o bolj učinkoviti zaščiti žvižgačev, potrebnosti novega programa za transparentnost in integriteto ter preventivnih ukrepih pri Načrtu za okrevanje pa so naleteli na gluha ušesa,« je dodala dr. Alma Sedlar.

Kaj je Svetovni barometer korupcije?

Svetovni barometer korupcije (Global Corruption Barometer oz. GCB) je mednarodna raziskava javnega mnenja, ki od leta 2003 zaznava mnenja posameznic in posameznikov o korupciji ter njihove osebne izkušnje z nekaterimi oblikami korupcije.

Rezultati GCB 2021 za Evropsko unijo so sestavljeni na podlagi telefonskih intervjujev več kot 40 tisoč polnoletnih oseb v vseh 27 državah članicah EU. Meritve so potekale med oktobrom in decembrom 2020. V Sloveniji je bilo merjenje izvedeno med 13. 10. 2020 in 19. 11. 2020 na reprezentativnem vzorcu 1003 oseb.

Letošnja raziskava je pokazala, da skoraj tretjina vprašanih v EU meni, da se je korupcija v zadnjem letu povečala, skoraj polovica pa jih meni, da vlade ne naredijo dovolj za učinkovito preprečevanje korupcije. Trije od desetih so se v zadnjem letu pri dostopu do javnih dobrin in storitev zatekli k podkupovanju ali uporabi osebnih zvez. Hkrati vprašani izpostavljajo problematične zveze med politiko in zasebnim sektorjem, več kot polovica pa jih meni, da delovanje vlade usmerjajo ozki osebni interesi.
https://www.transparency.si/novica/cpi-2020-slovenija-brez-napredka-ze-od-leta-2012/
https://www.transparency.si/novica/svetovni-barometer-korupcije-2021/

OLAF

Več kot sto milijonov evrov vredna goljufija oškodovala tudi Slovenijo

Evropski urad za boj proti goljufijam Olaf je odkril goljufijo pri uvozu blaga s Kitajske pri čemer je bilo prizadetih enajst držav članic EU.

Evropski urad za boj proti goljufijam Olaf je odkril 107 milijonov evrov vredno goljufijo pri uvozu po vsej EU. Prefinjena goljufija s »številnimi posledicami« je vključevala uvoz blaga s Kitajske, pri čemer je bilo prizadetih enajst držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, je danes poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Po podatkih Olafa potencialna škoda za evropske davkoplačevalce vključuje 93 milijonov evrov utajenih plačil davka na dodano vrednost in 14 milijonov evrov utajenih carin.

Urad je tako madžarskemu generalnemu tožilstvu podal sodno priporočilo za pregon kriminalnih elementov, ugotovljenih na Madžarskem. Prav tako je izdal finančna priporočila enajstim prizadetim državam članicam, vključno s Slovaško in Slovenijo, za izterjavo izgubljenih prihodkov na nacionalni ravni, je poročala dpa.

Evropsko javno tožilstvo bo po ugotovitvah urada sprožilo kazensko preiskavo.

Generalni direktor urada za boj proti goljufijam Ville Itaelae je dejal, da prodaja uvoženega blaga s črnega trga v EU po »najnižjih cenah« izkrivlja enotni trg bloka ter škoduje podjetjem in davkoplačevalcem EU, je še poročala dpa.
https://www.delo.si/novice/slovenija/vec-kot-sto-milijonov-evrov-vredna-goljufija-oskodovala-tudi-slovenijo/
https://www.finance.si/8976456/Raziskava-Slovenija-v-EU-na-vrhu-po-percepciji-korupcije-na-dnu-po-dejanskih-izkusnjah-z-njo

CPI 2021

* Danska - 88
* Finska - 88
* Švedska - 85
* Nizozemska - 82
* Luksemburg - 81
* Nemčija - 80
* Irska - 74
* Estonija - 74
* Avstrija - 74
* Belgija - 73
* Francija - 71
* Portugalska - 62
* Litva - 61
* Španija - 61
* Latvija - 59
* Slovenija - 57
* Italija - 56
* Poljska - 56
* Češka - 54
* Malta - 54
* Ciper - 53
* Slovaška - 52
* Grčija - 49
* Hrvaška - 47
* Romunija - 45
* Madžarska - 43
* Bolgarija - 42
https://www.transparency.si/novica/cpi-2021-slovenija-najslabse-po-letu-2013/

Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije Transparency International - Corruption Perception Index (CPI 2021) dosegla 41. mesto z oceno 57. Slovenija je tako izgubila tri točke in se je še dodatno oddaljila od povprečja EU in OECD. Mednarodni inštitut za demokracijo in volilno pomoč (IDEA) je v zadnjem poročilu posebej izpostavil zdrs demokracije v Sloveniji.

V Transparency International (TI) Slovenia poudarjajo, da je potiskanje preprečevanja korupcije na obrobje političnega parketa privedlo do stanja, ki ga odraža rezultat. Ta razgalja večletno pomanjkanje temeljitejših reform in nekatere slabe prakse v zadnjih letih, so zapisali v sporočilu za javnost.

"Po večletni stagnaciji je ob ponavljajočih aferah, pritiskih na medije, civilno družbo in neodvisne institucije je žal pričakovano prišlo do padca, ki zbuja skrb. V supervolilnem letu potrebujemo jasne zaveze političnih akterjev, da bodo padec nemudoma zaustavili in obrnili trend," je povedal dr. Samo Bardutzky, začasni predsednik TI Slovenia.

Eden izmed prvih preizkusov bo zakonska zaščita žvižgačev, kjer je bil predlog zakona javno predstavljen decembra, a ima, kot so zapisali številne pomanjkljivosti: "V TI Slovenia pričakujemo bolj vključujoč strokovni dialog za izboljšanje predloga in zavezo političnih akterjev, da se bodo zavzemali za sprejem celostne zaščite žvižgačev, zato je ta del zahtev iniciative Glas ljudstva."

Na vrhu in dnu ni večjih sprememb

Kar dve tretjini vseh držav na indeksu sta ocenjeni z oceno, nižjo od 50, povprečna ocena je 43. Ob Sloveniji je še 26 drugih držav letos beležilo najnižjo oceno od leta 2012. Najvišje na Indeksu zaznave korupcije za leto 2021 med 180 državami so Nova Zelandija, Finska in Danska (vse z oceno 8 Cool

, ki si delijo prvo mesto, sledijo pa Singapur, Švedska in Norveška (ocena 85). Vse te države zaznamujejo stabilna vladavina prava, močne neodvisne nadzorne institucije in široko družbeno soglasje glede neprimernosti zlorabe javnih funkcij in sredstev v zasebne namene, so zapisali v TI Slovenija.

Dosledno z rezultati preteklih let so se najnižje vnovič uvrstile šibke, nestabilne države, kjer so do nedavnega oziroma kjer še vedno potekajo oboroženi konflikti: Južni Sudan (ocena 11), Somalija (ocena 13), Sirija (ocena 13), Venezuela (ocena 14) in Jemen (ocena 16). Od CPI 2012 do CPI 2021 so največji napredek v svetovnem merilu dosegli Sejšeli (+1 Cool

, Armenija (+15) in Italija (+ 14). Najbolj so v enakem obdobju nazadovale Sveta Lucija (–15), Sirija (–13) in Ciper (–13), ugotavljajo v TI Slovenija.

Madžarska ostaja najslabše ocenjena sosednja država (ocena 43, 73. mesto), od leta 2012 je izgubila že 12 točk. Nekoliko bolje od Madžarske sta uvrščeni sosednji Hrvaška (ocena 47 točk, 63. mesto) in Italija (ocena 56, 42. mesto). Opazno boljšo uvrstitev od vseh sosednjih in naše države je dosegla Avstrija (ocena 74 točk, 13. mesto). Povprečna ocena držav članic Evropske unije je 64 točk.

Spoštovanje temeljnih pravic je pogoj za boj proti korupciji

Transparency International ob objavi letošnjih rezultatov poudarja pomen spoštovanja temeljnih človekovih pravic za učinkovit boj proti korupciji. Ob pomanjkanju napredka v večini držav ter zgodovinsko najnižjih ocenah pri 27 državah, je mogoče opaziti krčenje temeljnih pravic in nazadovanje demokratičnih standardov. Napadi in umori borcev za človekove pravice, vohunjenje za novinarji in civilno družbo ter ukinjanje neodvisnih medijev so trendi, ki omogočajo korupcijo.

"Tudi v Sloveniji so se med epidemijo sprejemale odločitve, ki so zelo široko posegale v temeljne človekove pravice, ki so pomembne za nadzor nad oblastjo," je povedal dr. Samo Bardutzky. Krčenje demokratičnih standardov so zaznali tudi za to specializirani indeksi. Mednarodni inštitut za demokracijo in volilno pomoč (IDEA) je v zadnjem poročilu posebej izpostavil zdrs demokracije v Sloveniji.

V letošnjem poročilu Transparency International med priporočili izpostavlja pomembnost ohranjanja pravic, ki so potrebne za vzpostavljanje odgovornosti vodilnih v državah, pomen krepitve neodvisnih nadzornih institucij, nujnost spopadanja z mednarodno korupcijo in transparentnost porabe javnih sredstev. Letošnja analiza je med drugim pokazala, da so države, ki na indeksu dosegajo slabše rezultate, praviloma slabše uvrščene tudi na Civil Liberties Score.

Kaj meri indeks?

Indeks (CPI) ocenjuje in razvršča države glede na zaznavo korupcije v javnem sektorju. Narejen je na podlagi združitve podatkov in analiz svetovno priznanih ustanov, ki skozi oči gospodarstvenikov, analitikov in strokovnjakov ugotavljajo zaznavo korupcije v javnem sektorju. CPI je najširše uporabljen indikator korupcije na svetu.

Letošnji indeks (CPI 2021) se naslanja na neodvisne vire, kot so neodvisne ustanove na področju upravljanja in analize poslovnega okolja. Uporabljeni podatki so bili zbrani v zadnjih 24 mesecih. Letošnji Indeks uporablja trinajst virov. Država je v indeks vključena le, ko so zanjo dostopni vsaj trije viri. Iz vseh dostopnih virov je izračunana povprečna vrednost, ki je zaokrožena na celo število, so sporočili s TI.

Odziv KPK

Slabša ocena Slovenije v Indeksu zaznave korupcije Komisije za preprečevanje korupcije ne preseneča, so zapisali v sporočilu za javnost: "Najslabši rezultat po letu 2013 odraža to, na kar na že ves čas opozarjamo: da je razkorak med teorijo in prakso v preprečevanju korupcije prevelik."

Kot poudarjajo, smo tako malo točk smo nazadnje dosegli leta 2013, ko smo se uvrstili na še slabše, 43. mesto. Slovenija je tako zopet v spodnji polovici ocenjenih držav v EU.

Že v Tednu boja proti korupciji ob koncu leta 2021 so pri KPK opozorili, da se v Sloveniji po nekaterih ocenah v koruptivnih dejanjih letno izgubi kar se v Sloveniji po nekaterih ocenah v koruptivnih dejanjih letno izgubi kar 3,5 milijarde evrov oziroma 7,5 odstotkov slovenskega BDP. Rezultati CPI 2021 kažejo, da tudi gospodarstveniki, analitiki in strokovnjaki zaznavajo, da se v javnem sektorju izgubi veliko denarja. Posledično vsi skupaj izgubljamo na vseh ravneh – na področjih zdravstva, sociale, izobraževanja, pri hitrejšem razvoju države oziroma pri dvigu kakovosti življenja, svarijo v KPK.

"Supervolilno leto, ki je pred nami, je zato priložnost za vse, ki bodo krojili slovenski politični prostor, da besede prenesejo v dejanja, s svojim delovanjem drugim predstavljajo zgled ter prispevajo h krepitvi integritete, odgovornosti in transparentnosti. To je predpogoj zakonitega, strokovnega in etičnega delovanja javnega sektorja, pa tudi skupnosti na splošno. Le tako lahko gradimo boljšo družbo in približamo razvoj Slovenije državam, ki jih imamo za zgled in so tudi v CPI 2021 pred nami; v Evropi so najboljše Finska, Danska, Švedska in Norveška, med prvo deseterico sveta je tudi Nemčija, pred nami pa je tudi Avstrija, kjer se je lani pokazalo, kaj integriteta v politiki pomeni v praksi. Integriteta mora postati standard tudi pri nas, saj si Slovenija to zasluži," so sklenili v KPK.

Ministrstvo za pravosodje: gre za percepcijski indeks

Ministrstvo za pravosodje je v sporočilu za javnost zapisalo, da gre za percepcijski indeks, ki kaže na dojemanje stanja na področju preprečevanja korupcije pri posameznikih, ki so odgovarjali na vprašanja, ne pa nujno tudi za objektivno stanje na tem področju: "Ministrstvo za pravosodje si stalno prizadeva aktivno delovati na področju preprečevanja korupcije, s tega vidika na primer intenzivno sodelujemo pri prenovi Resolucije o preprečevanju korupcije, ki poteka pod vodstvom KPK."

Poleg tega ministrstvo intenzivno usklajuje nov Zakon o zaščiti prijaviteljev (t.i. zakon o žvižgačih), s katerim bodo prijavitelji, ki za kršitve predpisov izvedo v svojem delovnem okolju bolje zaščiteni pred povračilnimi ukrepi, so zapisali: "Menimo, da bo zakon spodbudil dobroverno prijavo kršitev v javnem in zasebnem sektorju z namenom izboljšanja poslovanja in odprave kršitev, kar bo posledično spodbudilo tudi boljše delovanje nadzornih organov, s tem pa tudi vzbudilo večje zaupanje posameznikov v delovanje sistema. Ker si želimo k usklajevanju predloga zakona pritegniti čim širšo strokovno javnost, bomo v mesecu februarju organizirali vrsto usklajevalnih sestankov."

* Za oceno zaznave korupcije v javnem sektorju v Sloveniji je bilo za CPI 2021 uporabljenih 10 mednarodnih virov. To so Bertelsmann Foundation Sustainable Governance Index (53), Bertelsmann Foundation Transformation Index (61), Economist Intelligence Unit Country Ratings (55), Freedom House Nations in Transit Ratings (71), Global Insight Country Risk Ratings (59), IMD World Competitiveness Yearbook (4 Cool

, PRS International Country Risk Guide (56), World Economic Forum EOS (51), World Justice Project Rule of Law Index (59), Varieties of Democracy Project (54).
https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-na-indeksu-zaznave-korupcije-najslabse-po-letu-2013.html
https://www.transparency.si/novica/cpi-2021-slovenija-najslabse-po-letu-2013/

BOB DNEVA

»Korupcija se je prilepila na naš sektor kot žvečilka na superge in se je ne moremo in ne moremo otresti.«
Ninna Kozorog zdravnica in humanitarka
Petek, 14.september 2018
www.vecer.com/bob-dneva

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 21 Dec 2021 22:36; skupaj popravljeno 2 krat

IZTISNITVE MALIH DELNIČARJEV

/13/...To je še ena zgodba o zgrešeni pri(h(vatizaciji, ki so prizadele v veliki večini samo tiste, ki so najbolj ranljivi, kar nedvomno so mali delničarji. Navkljub zakonu o prevzemih, ki bi naj ščitil manjšinske delničarje, se je v Sloveniji pokazalo, da so najbolj zaščiteni večinski delničarji. Ko se dokopljejo do prevzemnega praga, ki znaša v Sloveniji 90% lastništva, na Hrvaškem pa 95% lastništva, potem je vse zelo enostavno in transparentno. Ob določitvi prevzemne cene pa zadeve redkokdar končajo na sodišču, kljub temu, da je premoženjska bilanca malih delničarjev, manjša, kot je bila ob začetku lastninskega preoblikovanja. V sloveniji delujeta dve društvi, ki skrbita za osveščanje ali varstvo malih delničarjev, VZMD in Društvo Mali delničarji - skupaj smo močnejši, pa je vse to žal veliko premalo:

Dokler ne bo kaznovan prvi nadzornik oziroma predsednik uprave in bo to moral plačati ali pa celo odsedeti, bo raven nadzora in vodenja taka kot je. Ko pa se bo nekdo "usedel in plačal iz osebnega premoženja", bo kar naenkrat primanjkovalo nadzornikov.
Rajko Stanković, predsednik društva Mali delničarji - skupaj smo močnejši
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/malih-delnicarjev-se-vsi-skusajo-znebiti-po-cim-ugodnejsi-ceni/237035
https://www.researchgate.net/publication/282975487_Delnicarski_prirocnik_Shareholder_manual
https://www.vzmd.si/novice/mercator-vzmd-v-izpodbijanje-skupscinskega-sklepa-ki-omogoca-nepotrebno-dokapitalizacijo-s-konverzijo-dela-dolga-do-propadlega-agrokorja-prenesenega-na-fortenova-grupo-ter-tlakuje-pot-do-iztisnitve-preostalih-1-284-malih-delnicarjev
http://www.skupaj.si/vsebina/aktualne-novice
http://www.mali-delnicarji.eu/search/node/mercator
http://www.mali-delnicarji.eu/vsebina/escp-ugotavlja-da-razlasceni-delnicarji-obveznicarji-v-bancnih-izbrisih-niso-imeli-moznosti-
http://www.mali-delnicarji.eu/vsebina/kako-do-resitve-za-bancne-razlascence
http://www.mali-delnicarji.eu/vsebina/kako-do-resitve-za-bancne-razlascence

1.284 MALIH DELNIČARJEV

MERCATOR – VZMD v izpodbijanje skupščinskega sklepa, ki omogoča (nepotrebno) dokapitalizacijo s konverzijo dela dolga do propadlega AGROKORJA (prenesenega na FORTENOVA GRUPO) ter tlakuje pot do iztisnitve preostalih 1.284 malih delničarjev

Na Okrožno sodišče v Ljubljani je VZMD danes vložil tožbo zaradi izpodbijanja skupščinskega sklepa o sporni dokapitalizaciji, ki je bil sprejet na nedavni izredni skupščini družbe MERCATOR, d.d. Tožba je bila vložena v imenu VZMD in delnic v okviru »Delniške OPORE« pri VZMD. V Združenju so po dodanih preveritvah in pobudah posameznih delničarjev prepričani, da je namen sprejetega sklepa bržčas v tem, da večinski delničar - družba FORTENOVA GRUPA (89,11 %) - s predmetno dokapitalizacijo in nadaljnjimi finančnimi operacijami pridobi najmanj 90 % delež vseh delnic z glasovalno pravico in si s tem zagotovi pogoje za iztisnitev 1.284 preostalih manjšinskih delničarjev, ki niso sprejeli nedavne prevzemne ponudbe (36 € za delnico, kolikor je tudi dokapitalizacijski znesek na delnico).

Sprejeti sklep o Povečanju osnovnega kapitala družbe s stvarnimi vložki namreč predvideva povečanje osnovnega kapitala z dobrih 218,2 mio €, za vsega 5,9 mio €, na 224,1 mio €! Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, je že na sami skupščini izpostavil številne klice zaskrbljenih malih delničarjev in pomisleke o dejanski ekonomski potrebi za takšno dokapitalizacijo. Opozoril je tudi na neenakopravno obravnavo delničarjev, saj je bila izključena prednostna pravica obstoječih delničarjev do dokapitalizacije, med tem ko naj bi stvarni vložek Fortenova Grupe predstavljal le manjši del terjatve, ki jo ima ta družba - iz naslova izkazanih in prenesenih posojil propadlega AGROKORJA - do Mercatorja. Glede na zahtevo mag. Verbiča na sami skupščini, naj družba poda dodatna pisna pojasnila, je Mercator včeraj sicer objavil odgovor na zastavljena vprašanja (s Poročilom o utemeljenem razlogu za popolno izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev), ki pa žal ni omilil pomislekov in bojazni številnih malih delničarjev, zato so bili v VZMD primorani napovedano tožbo v roku tudi vložiti.
https://www.vzmd.si/novice/mercator-vzmd-v-izpodbijanje-skupscinskega-sklepa-ki-omogoca-nepotrebno-dokapitalizacijo-s-konverzijo-dela-dolga-do-propadlega-agrokorja-prenesenega-na-fortenova-grupo-ter-tlakuje-pot-do-iztisnitve-preostalih-1-284-malih-delnicarjev

204,33 € - PRIMERNA DENARNA ODPRAVNINA

MERCATOR – VZMD z nasprotnim predlogom tudi po preklicu in vnovičnem sklicu iztisnitvene izredne skupščine – analize uradne dokumentacije pokazale še višjo primerno denarno odpravnino: vsaj 204,33 €, namesto pičlih 36 €, kolikor predlaga FORTENOVA GRUPA

Potem ko je bila iztisnitvena skupščina družbe MERCATOR, d.d., preklicana in znova sklicana, je VZMD družbi ponovno poslal Nasprotni predlog, s katerim predlaga, da v primeru iztisnitve 1.277 malih delničarjev ti prejmejo denarno odpravnino v višini 204,33 € na delnico, namesto pičlih 36,00 €, kolikor predlaga večinski delničar - družba FORTENOVA GRUPA, d.d. Tokrat VZMD predlaga še višjo denarno odpravnino, kot jo je s prejšnjim nasprotnim predlogom (145,25 € za delnico), saj so v vmesnem obdobju v Združenju prejeli še dodatne utemeljitve in analize, ki vse izkazujejo nujnost dodatnega dviga zneska denarne odpravnine na vsaj 204,33 € za posamezno delnico Mercatorja.

Že ob pripravi prejšnjega nasprotnega predloga so strokovni sodelavci VZMD izhajali iz uradne in objavljene Predstavitve ocenjenih vrednosti posameznih končnih družb (https://nagodba.agrokor.hr/storage/2018/06/Agrokor-Presentation-on-Final-Enterprise-Value-Estimates-1.pdf), ki so bile v lasti družbe AGROKOR junija 2018 in iz katere izhaja, da vrednost POSLOVEGA SISTEMA MERCATOR ocenjuje med 623 mio € in 1.315 mio €, srednja vrednost pa je 878,6 mio €. Nasprotni predlog VZMD je Uprava Mercatorja javno objavila, skupaj s svojim nasprotovanjem, pri čemer se je navajala, da predlog Združenja »temelji na več kot 3 leta starem dokumentu«. Strokovni sodelavci VZMD ocenjujejo takšno ravnanje Uprave Mercatorja kot izrecno neprimerno, čudijo pa se tudi popolnoma zgrešenim in zavajajočim navedbam oz. argumentaciji objavljenega stališča, saj je ista Uprava v tem obdobju (zadnjih treh let) - tako na skupščinah, ob predstavitvah letnih poročil, kot tudi sicer -vselej poročala o vse boljšem poslovanju. Še več, ravno v času priprave novega nasprotnega predloga (25. 11. 2021), je na portalu Ljubljanske borze (SeoNet) Uprava Mercatorja objavila sporočilo »Skupina Mercator tudi v prvih devetih mesecih letos izboljšala poslovne rezultate«!?!

V VZMD izpostavljajo, da je AGROKOR, kot večinski delničar, leta 2018 vrednost Mercatorja ocenil na osnovi ocene vrednosti EBITDA za leti 2019 in 2020. Tako je EBITDA za leto 2019 ocenil na 106,6 mio €, za leto 2020 pa na 115,7 mio €. Iz letnih poročil samega Mercatorja pa izhaja, da je bil EBITDA leta 2019 dejansko 170,4 mio € (59,84 % več od ocene AGROKORJA!), leta 2020 pa je zanašal 162,76 mio € (40,67 % več od ocene AGROKORJA). Torej je bil dejanski EBITDA za leti 2019 in 2020 za več kot 40 % višji kot v oceni AGROKORJA leta 2018. Upoštevaje takšne – uradne in javno objavljene – izkaze ter neprimerno višjo vrednost, je več kot očitno, da poštena denarna odpravnina znaša vsaj 204,33 € za posamezno delnico Mercatorja. Da je denarna odpravnina - kot jo predlaga večinski delničar FORTENOVA GRUPA - prenizka, izrecno izkazujejo tudi dodatno opravljene analize primerljivih prodaj sorodnih podjetij (npr. DELTA HOLDING), ki so sicer potekale v - za prodajo - manj ugodnih časih. Tudi po teh analizah bi morala primerna denarna odpravnina preseči 200 € in se zelo približa 300 € za delnico.
https://www.vzmd.si/novice/mercator-vzmd-z-nasprotnim-predlogom-tudi-po-preklicu-in-vnovicnem-sklicu-iztisnitvene-izredne-skupscine-analize-uradne-dokumentacije-pokazale-se-visjo-primerno-denarno-odpravnino-vsaj-204-33-namesto-piclih-36-kolikor-predlaga-fortenova-grupa

SPORNA DOKAPITALIZACIJA

FORTENOVA – zoper sporno dokapitalizacijo družbe MERCATOR in razlastitev 1.277 delničarjev na četrtkovi skupščini, VZMD z vsemi pravnimi sredstvi v bran tudi osnovni higieni na trgu kapitala in davčni blagajni RS – denarne odpravnine morajo znašati vsaj 126,94 mio €, namesto vsiljenih 22,37 mio €

V četrtek je sklicana poslednja skupščina družbe MERCATOR, d.d., kjer bo večinski delničar FORTENOVA GRUPA, d.d. (90,005 %), iztisnil preostalih 1.277 delničarjev iz družbe. V VZMD izstinitvi pod predlaganimi pogoji ostro nasprotujejo, temeljne pravice delničarjev pa si že in še prizadevajo zaščititi z vsemi pravnimi sredstvi, kljub zaskrbljujočemu ravnanju sodišč – sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani je npr. omogočil sporno dokapitalizacijo družbe navzlic napovedani in vloženi izpodbojni oz. ničnostni tožbi VZMD, vloženi pritožbi zoper sklep sodnega registra in vloženi registrski zapori. Tako je sodišče Fortenovi odprlo pot do iztisnitve malih delničarjev po vsega 36,00 € denarne odpravnine za posamezno delnico. Medtem utemeljitve in analize VZMD izkazujejo, da bi morala primerna denarna odpravnina znašati vsaj 204,33 € za posamezno delnico – kar z Nasprotnim predlogom VZMD tudi zahteva.

Strokovni sodelavci VZMD so prepričani, da je predlagani sklep o iztsinitvi nezakonit, saj je Fortenova grupa potrebni 90 % prag za iztisnitev - s kirurško natančnostjo 0,005 % (!) - presegla z nadvse sporno dokapitalizacijo v mesecu oktobru, ki jo VZMD sodno izpodbija oz. je vložil ničnostno tožbo in predlog registrske zapore. Na septembrski izredni skupščini je namreč Fortenova grupa sprejela sklep, po katerem je povečala osnovni kapital Mercatorja z dobrih 218,2 mio €, za vsega 5,9 mio €, na 224,1 mio €. Tako je pod zelo ugodnimi pogoji pridobila lastniški delež v Mercatorju, brez katerega ne bi presegla 90 % praga za iztisnitev. Poleg izključitve prednostne pravice, torej dejstva, da preostali delničarji Mercatorja pri dokapitalizaciji niso smeli sodelovati, so v VZMD izpostavili tudi vprašanje ekonomske smiselnosti takšne minimalne dokapitalizacije za tako velik poslovni sistem. S sklicem še ene skupščine ter predlagano iztisnitvijo pa so se napovedi VZMD o resničnem namenu takšne dokapitalizacije dokončno potrdili.

Delničarji so v okviru organiziranega zbiranja pooblastil za zastopanje na četrtkovi skupščini lahko izbrali odvetnika VZMD, Andreja Švencbirja, ki tudi sicer vodi pravne postopke za zaščito pravic malih delničarjev Mercatorja pod okriljem VZMD. Združenje pa je na naslove malih delničarjev poslalo tudi Delničarske sporazume in Pooblastila odvetniku. Tako upajo, da bodo uspeli združiti preostale male delničarje Mercatorja ter jim zagotoviti vsaj primerno denarno odpravnino oz. (znatno) višjo kupnino za njihove delnice. Da so delnice Mercatorja vredne več od ponujenih 36 €, nenazadnje kaže celo trgovanje na Ljubljanski borzi, kjer se je tečaj - kljub že napovedani iztisnitvi in slabi likvidnosti trga - v zadnjih dneh povzpel na 40 €!
https://www.vzmd.si/novice/fortenova-zoper-sporno-dokapitalizacijo-druzbe-mercator-in-razlastitev-1-277-delnicarjev-na-cetrtkovi-skupscini-vzmd-z-vsemi-pravnimi-sredstvi-v-bran-tudi-osnovni-higieni-na-trgu-kapitala-in-davcni-blagajni-rs-denarne-odpravnine-morajo-znasati-vsaj-126-94-mio-namesto-vsiljenih-22-37-mio

zoran13 · Objavljeno: 02 Dec 2021 00:14 Naslov sporočila: SVET PREMOŽENJA

SESTAVA OSEBNIH FINANC V SLOVENIJI

* Depoziti v bankah - 39,8% = 26.900 €
* Gotovina - 8,2% = 5.700 €
* Življenjska in pokojninska zavarovanja - 14% = 9.700 €
* Lastniški kapital - 30% = 20.600 €
* Drugo - 8% = 5.500 €
* Povprečno premoženje - 100% = 68.400 €

/13/...to bi naj bili statistični podatki nekega imaginarnega povprečja premoženja, ki ga premore naš državljan ter razdelitve le-tega na različne načine vlaganja kapitala. Še vedno pa preseneča previsok delež depozitov, zlasti v okviru bančnih negativnih in skromnih obresti, kar tudi pomeni ob rastoči inflaciji realno izgubo tega premoženja. Na koncu leta 2021 so ugotovili, da je bila v letu 2021 uradna stopnja inflacije 4,9%. Seveda bi se morali bolj posluževati drugih načinov plemenitenja premoženja, med katere prav gotovo spadajo plemenite kovine, kot ohranjevalec premoženja v najhujših premikih in turbolencah borznega trga:

INFLACIJA v 2021 - 4,9%

Letna rast cen je bila 4,9-odstotna (v letu 2020 –1,1-odstotna). Povprečna letna rast cen je bila 1,9-odstotna (v letu 2020 –0,1-odstotna).

Cene blaga so se v enem letu v povprečju zvišale za 6,7 %, cene storitev pa za 1,5 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 7,2 %, trajno blago za 6,5 %, poltrajno blago pa za 4,8 %.

Letno inflacijo 2021 so najbolj višali dražji naftni derivati (dizelsko gorivo se je podražilo za 34,5 %, bencin za 31,8 %, tekoča goriva za 13,7 %) in jo zvišali za 1,3 odstotne točke. Hrana se je podražila za 4,0 % in letno inflacijo zvišala za 0,6 odstotne točke. 0,5 odstotne točke je k inflaciji prispevala podražitev toplotne energije (za 70,9 %). Po 0,4 odstotne točke so inflacijo zvišale podražitve storitev v restavracijah in hotelih (za 6,1 %), oblačil in obutve (za 5,9 %) ter stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj (za 5,7 %). Po 0,3 odstotne točke so doprinesle višje cene novih avtomobilov (za 8,0 %) ter dražji izdelki in storitve v skupini rekreacija in kultura (za 3,4 %).

Cenejše storitve zasebnega zdravstvenega zavarovanja (za 12,7 %) ter telefona in telefaksa (za 3,9 %) so letno inflacijo nekoliko omilile, in sicer vsaka skupina za 0,2 odstotne točke.
https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/2

https://www.zps.si/index.php/osebne-finance
https://www.vezovisek.si/category/skrb-za-premozenje/
https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/hribersek_zdenka_1.pdf
https://vsebovredu.triglav.si/premozenje/osebne-finance-kaj-delate-narobe
https://www.delavska-hranilnica.si/osebne-finance
https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59120&lang=slv&prip=rul:9584203:d3
https://www.nlb.si/5-korakov-do-urejenih-osebnih-financ
https://www.nlb.si/ocena-poznavanja-osebnih-financ
https://www.finance.si/8964947/5-nasvetov-za-lazje-upravljanje-osebnih-financ
https://svetkapitala.delo.si/mnenja/3-napake-pri-osebnih-financah-ki-jih-kriza-razgali/
https://www.academia.si/wp-content/uploads/2020/09/diploma-r-2010-agata-zagorsek.pdf
https://www.mojaobcina.si/grosuplje/novice/brezplacni-seminar-nova-pravila-za-brezskrbne-osebne-finance-predavatelja-smiljan-mori-in-mag-samo-lubej.html
https://www.financna-sola.si/team/samo-lubej/
https://www.financna-sola.si/
https://mojefinance.finance.si/8963473/%28poletna-financna-sola%29-Razmisljal-sem-kako-bi-lahko-se-izboljsal-svoje-ravnanje-z-denarjem
http://www.cresus.si/wp-content/uploads/2016/10/Delo-%C4%8Dlanek-14-7-2014.pdf
https://www.zivljenje55plus.si/kako-vzdrzevati-pregled-nad-svojimi-financami/
https://www.zlus.si/wp-content/uploads/2019/11/Kako-obvladati-osebne-finance.pdf
https://www.mestomladih.si/studentski-podiplomski/clanki/financna-svoboda-mit-ali-realno-dosegljiv-cilj/
https://si.linkedin.com/in/samo-lubej-m-sc-2b9890ab
https://www.vezovisek.si/wp-content/uploads/2017/03/2015-01-mojdefinance.pdf
https://www.dnevnik.si/1042769482
https://www.zurnal24.si/slovenija/resnica-o-pokojninah-33047
https://www.individa-partnerji.si/Data/Documents/%C4%8Clanki%20in%20prispevki%20svetovalcev/mag.%20Katja%20Majerle/12_lekcij_2.pdf
http://www.cek.ef.uni-lj.si/vps_diplome/djuric720.pdf
https://consult.vzajemci.com/page/financno-svetovanje?gclid=EAIaIQobChMIv6L42dvD9AIVlOh3Ch1VgQliEAMYASAAEgKthvD_BwE
https://core.ac.uk/download/pdf/67526041.pdf
https://www.prirocnikporoka.si/nacrtovanje-druzinskih-financ/

zoran13

MALI JUNAKI

Spoštovani,

zunaj sije sonce in pritiska mraz. Skozi okno je videti prekrasen dan, ki pa pokaže zobe, so stopiš skozi vrata. Zunanjost zahteva topla oblačila, oster pesek, ki bo preko zime pomagal k stabilnosti gravitacije, bi se brez obuvala zažrl v od mraza otrple podplate. Tako je, živimo v delu sveta, kjer terja podnebje svoje žrtve in včasih se zamislimo, kako trpežna je človeška vrsta, da je kljub vsem neprilikam obstala tudi v težkih razmerah. Ja, ljudje smo borci. Rodimo se takšni.

Zadnji dve leti sta od vseh nas terjali neizmerno moč, prilagajanje, razum, tudi žrtvovanje in veliko strahu sta vnesli v naša srca. Popeljali sta nas k razmišljanju o lastni vrednosti, o obstoju, o marsičem, kar dejansko poglobi razmišljanje o sebi, svojem bistvu in morebitnem slovesu. Približali smo se naravno dani borbenosti malih otrok, ki še ne poznajo vseh krutosti in radosti življenja.

Največji borci med njimi so mali bolni junaki, prav zato smo jih tako poimenovali, ko smo pričeli s fundacijo dve polni desetletji nazaj kot starši enega izmed njih. Marsičesa te nauči otrok, ki se vsakodnevno spopada z boleznijo. O tem bi lahko napisali toliko tega. In enako njegova starša, bližnji. Smo na meji najmočnejšega približka njihovim doživljanjem in prav tako neverjetnosti situacije v kateri smo se mi in se oni nepričakovano znajdejo.

V tej situaciji pa oni niso ostali na istem, ampak se je njihov položaj , tako kot naš, še poslabšal, zato so v takšnih stiskah, da potrebujejo pomoč bolj kot kadarkoli. Obenem je situacija še težja, ker smo v stiskah vsi.

Srce se nikakor ne umiri, ko razmišljamo, kako naj vas sploh prosimo za pomoč, ko pa je zagotovo med vami veliko takšnih, ki bi jo sami potrebovali. Globoko se vam opravičujemo, če ste tudi vi v stiski ali nemoči kot prejemnik te prošnje. Razumemo, da zaboli. In tako žal nam je, ker nismo vedeli. Vendar smo zadnje upanje marsikaterega starša in marsikaterega malega bolnega junaka in njihove stiske tako bolijo, sekajo nam srca. Računajo na nas.

Upanja v vero v boljši jutri, nov zagon z novim letom...to jim v trenutni situaciji ne znamo dati.. Jim pa lahko rečemo, da bo vsaj en dan zanje svet prijazen in jim ta dan obogatimo s presenečenjem, ki jim bo vzelo dih sreče.

Iz vsega srca ponižno in srčno vas prosimo, da nam pri tem pomagate po svojih zmožnostih, v kolikor pa ne morete, vas lepo prosimo, da se ne jezite na nas in vam želimo, da tudi vam vzide jutranja zarja, ki bo pregnala vse hudo. Naj se zgodi čudež in naj se vaša situacija kar najbolje reši. Naše poslanstvo je, da smo prišepetovalci, varuhi in vodniki družinam z Malimi bolnimi junaki že zadnjih 20 let. Nismo le zgolj prostovoljci, ki za svoje delo ne prejemamo nikakršnih nagrad, temveč smo tudi sami donatorji.

Veseli bomo vsakršne donacije na naš transakcijski račun SI56 0209 2009 0588 516 ali poslanega SMS sporočila s ključno besedo POMOC5 na 1919. Na naši spletni strani lahko izberete tudi darilo, nam podarite darilne bone ali materialno donacijo ( le to poslati na PE, za to prosimo, da nas pred pošiljanjem kontaktirate), prispevate pa lahko tudi preko mBills denarnice. Odpoveste se lahko dohodnini v korist ¨Malih bolnih junakov¨ - obrazec najdete na naši spletni strani ali ga oddate direktno na portalu e-davki kjer po prijavi na spletno stran, poiščete na desni strani zavihek ¨Dokumenti¨ in nato »Namenitev dela dohodnine« kjer vpišete našo davčno številko 54398681 ter spodaj kliknete gumb »Oddaj vlogo«.

Vso pomoč bomo razdelili v skladu z vsemi varnostnimi navodili in dosledno upoštevali splošne napotke brezstičnega obdarovanja, saj naši prejemniki zaradi svojih zdravstvenih težav spadajo v še posebej ogroženo skupino prebivalstva.

Več o tem, kako lahko pomagate najdete na https://www.fzpo.org/podprite-nas ,lahko pa nas kontaktirate tudi na elektronski naslov fundacija@zamalejunake.si oz. preko telefona 069/929-122 .

VSE DOBRO, OBILICO ZDRAVJA, OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA, SREČE TER POSLOVNIH USPEHOV.

S spoštovanjem, v imenu Ustanove UFZPO, prostovoljka
Barbara Zorec

www.malijunaki.org

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 19 Dec 2021 23:41; skupaj popravljeno 5 krat

BOŽIČNICA

Najbolj radodarni bodo izplačali tudi po 2.000 €. Nagrade so odvisne od uspešnosti poslovanja.

Prve ocene kažejo, da bo božičnico ali nagrado zaposlenim letos izplačalo več podjetij kot lani, ko se za to zaradi epidemije marsikje niso odločili. Izplačilo božičnic ali nagrad po zakonu ni obvezno, a se po opažanjih sindikatov vse več podjetij zaveda, da to ni le popuščanje zahtevam delavskih organov, ampak je tudi spodbuda za dobro delo zaposlenih, kar je ob sedanjem pomanjkanju kadrov še kako pomembno.

Med tistimi, ki bodo ob koncu leta izplačali najvišje nagrade, je škofjeloško podjetje LTH Castings, kjer bodo prav vsi zaposleni prejeli po 2.250 € bruto. Tudi v ajdovskem podjetju Bia Separations bodo radodarni, saj bodo izplačali najvišjo neobdavčeno božičnico, torej do višine povprečne bruto plače v državi, ki trenutno znaša okoli 1.900 €. Vsi zaposleni imajo po novem tudi variabilni bonus v obliki enkratnega izplačila, ki je vezan na doseganje prodajnih ciljev.
Med farmacevti so v Leku že napovedali izplačilo božičnice v skladu s kolektivno pogodbo, ki jo bodo v višini 1.400 € bruto izplačali sredi decembra, pri čemer jo bodo prejeli tako redno zaposleni kot tudi agencijski delavci. Ob tem so za začetek leta napovedali še plačilo za delovno in poslovno uspešnost v preteklem poslovnem letu. V Krki uspešnost glede na dosežke izplačujejo dvakrat letno, v decembru pa jim vsako leto izplačajo tudi božičnico, a bo njen znesek znan v naslednjih tednih.
Perutnina Ptuj bo letos zaposlenim izplačala del plače iz naslova poslovne uspešnosti, višina pa bo sprejeta v dogovoru s sindikatom.
V bančnem sektorju namerava zaposlene ob koncu leta nagraditi Nova KBM, vendar tudi tam višine izplačila še niso določili, medtem ko v NLB božičnice ali 13. plače ne izplačujejo.
Med trgovci so za zdaj najbolj konkretni v Hoferju, kjer bo več kot 2000 zaposlenih decembra prejelo nagrado v višini 240 evrov bruto, pri čemer poudarjajo, da so bili letos vsi deležni tudi regresa v višini 1700 evrov. V Lidlu odločitve za izplačilo še niso sprejeli, v Mercatorju pa je bila doslej božičnica izplačana vsako leto, zato računajo, da bo tako tudi letos. V Sparu so za zaposlene prav tako napovedali nagrade, višine še niso izdali, bo pa ta usklajena z rezultati poslovanja.
Od podjetij v državni lasti je izplačilo poslovne uspešnosti napovedala Pošta Slovenije, kjer so v ta namen rezervirali 4,2 milijona evrov, ob tem pa napovedali, da bo izplačilo višje, kot je bilo pretekla leta.
Pivovarna Laško Union bo zaposlenim izplačala tisoč evrov bruto. O izplačilu in višini letnih nagrad se še niso odločili v zavarovalnicah Triglav in Sava, prav tako ne v telekomunikacijskem operaterju Telemach, medtem kov družbi A1 pravijo, da imajo vzpostavljen sistem nagrajevanja uspešnosti skozi vse leto. Ta vključuje večino zaposlenih, ki nagrade prejemajo mesečno ali četrtletno.
V novogoriškem Hitu za zdaj o morebitnem izplačilu še niso odločali. Prav tako se niso glede izplačila božičnice in 13 plače odločili v Luki Koper, Hotelih LifeClass, Marjetici Koper in Intereuropi. Zagotovo je ne bodo izplačali v Okolju v Piran in Solinah Portorož, bodo pa decembrski dodatek prejeli zaposleni v Vinakoper (točen znesek še ni določen) in Komunali Izola (znesek podoben lanskemu).

* LTH Castings - 2.250 €
* Bia Separations - 1.900 € + variabilni bonus
* Lek - brutto 1.400 €
* Krka - 2x letno; brutto - 1.872,92 €
* Perutnina Ptuj - dogovor s sindikatom
* Nova KBM - višine še niso določili
* Hofer - 1.700 € (regres) + brutto 240 € (božičnica)
* Lidl - odločitve še ni
* Mercator - višina še ni določena
* Spar - nagrada odvisna od rezultatov poslovanja
* Pošta Slovenije - za izplačilo rezervirali 4.2 mio€
* Pivovarna Laško Union - 1.000 €
* Zavarovalnica Triglav d.d. - še niso določili višine
* Pozavarovalnica Sava d.d. - še niso določili višine
* Zavarovalnica Generali d.d. - brutto 890,00 € = netto 574,05 €
* Telemach - še niso določili višine
* A1 - nagrajevanje uspešnosti skozi celotno leto
* HIT - se še niso odločili
* Luka Koper - se še niso odločili
* Hoteli LifeClass - se še niso odločili
* Marjetica Koper - se še niso odločili
* Intereuropa - se še niso odločili
* Okolje Piran - je ne bodo izplačali
* Soline Portorož - je ne bodo izplačali
* Vinakoper - znasek še ni določen
* Komunala Izola - znesek podoben lanskemu
https://www.regionalobala.si/novica/med-rekorderji-pri-izplacilu-bozicnice-primorsko-podjetje-kdo-bo-izplacal-decembrske-dodatke-na-obal

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 03 Mar 2024 18:45; skupaj popravljeno 4 krat

KOLEKTIVNE POGODBE

/13/...glede na sprejem krovne kolektivne pogodbe za zavarovalstvo, ki bi naj veljala tudi za vse delujoče zavarovalnice, pokojninske družbe, je za pričakovati, da bodo le.te potrebovale kar nekaj časa, da se bodo te določbe uskladile s panožno kolektivno pogodbo. Posebej to velja za sistemizacijo delovnih mest in njihove določbe glede tarifnih skupin glede na zahtevano raven strokovne izobrazbe ter njihove tarifne priloge. Le-te so v posameznih kolektivnih pogodbah veljale za leto 2020, ki je že zdavnaj mimo, veliko vprašanje pa je, kako in kdaj se bodo uveljavile oziroma uskladile. Nekatere določbe o najnižjih osnovnih plačah, po tarifnih skupinah, so glede na tarifne razrede mnogo mnogo prenizke, saj so celo nižje od predpisanega tarifnega razreda od I.do IV.
Kako in kdaj se bo to uskladilo, če se sploh bo, je pa v veliki meri odvisno od sindikatov v finančnih organizacijah in dojemljivosti ter darežljivosti delodajalcev... Embarassed

KOLEKTIVNA POGODBA ZA ZAVAROVALSTVO SLOVENIJE

8.člen:

Razvrstitev del:

(1) Delovna mesta se razvrščajo v osem tarifnih skupin glede na zahtevano raven strokovne izobrazbe, določene v splošnem aktu delodajalca, in sicer:

I. tarifna skupina:
Delovna mesta, za katera se zahteva osnovnošolsko izobraževanje nižje stopnje/nedokončana osnovnošolska izobrazba.

II. tarifna skupina:
Delovna mesta, za katera se zahteva osnovnošolsko izobraževanje višje stopnje/osnovnošolska izobrazba.

III. tarifna skupina:
Delovna mesta, za katera se zahteva nižje poklicno in podobno izobraževanje/nižja poklicna in podobna izobrazba.

IV. tarifna skupina:
Delovna mesta, za katera se zahteva srednje poklicno in podobno izobraževanje/srednja poklicna in podobna izobrazba.

V. tarifna skupina:
Delovna mesta za katera se zahteva srednje tehniško in drugo strokovno ter splošno izobraževanje/srednja strokovna in splošna izobrazba.

VI. tarifna skupina:
Delovna mesta, za katera se zahteva visokošolsko izobraževanje prve stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba prve stopnje in podobna izobrazba:

– VI/1 – višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba (višja strokovna izobrazba, prejšnja višješolska izobrazba);

– VI/2 – visokošolska izobrazba prve stopnje, visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) in podobna izobrazba (prejšnja specializacija po višješolski izobrazbi, prejšnja visokošolska strokovna izobrazba, visokošolska strokovna izobrazba – prva bolonjska stopnja, visokošolska univerzitetna izobrazba – prva bolonjska stopnja).

VII. tarifna skupina:
Delovna mesta, za katera se zahteva visokošolsko izobraževanje druge stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba druge stopnje in podobna izobrazba (prejšnja specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi, prejšnja visokošolska univerzitetna izobrazba, magistrska izobrazba – druga bolonjska stopnja).

VIII. tarifna skupina:
Delovna mesta, za katera se zahteva visokošolsko izobraževanje tretje stopnje in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba tretje stopnje in podobna izobrazba: magisterij znanosti in podobna izobrazba (prejšnja specializacija po univerzitetni izobrazbi, prejšnji magisterij znanosti) ter doktorat znanosti in podobna izobrazba (prejšnji doktorat znanosti, doktorat znanosti – tretja bolonjska stopnja).

TARIFNA PRILOGA H KOLEKTIVNI POGODBI ZA ZAVAROVALSTVO SLOVENIJE

(2) Tarifne skupine lahko v podjetniških kolektivnih pogodbah vsebujejo tudi eno ali več podskupin.

(1) Najnižje osnovne plače (NOP) po posameznih tarifnih skupinah (TS) so naslednje:

TS/ NOP v EUR
* I.–IV. - 950 €
* V. - 1.000 €
* VI./I. - 1.100 €
* VI./II. - 1.250 €
* VII. - 1.450 €
* VIII. - 1.900 €

(2) V najnižjih osnovnih plačah iz prejšnjega odstavka je vključen znesek uskladitve določen skladno z Zakonom o izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju za obdobje 2004–2005.
(3) V podjetniških kolektivnih pogodbah se znotraj tarifnih skupin lahko določijo plačilni razredi.
Ljubljana, dne 1. decembra 2021

Podpisnika:
Predstavnik sindikatov
Sindikat finančnih organizacij Slovenije
Maja Konjar
sekretarka

Predstavnik delodajalcev
Slovensko zavarovalno združenje
mag. Maja Krumberger
direktorica

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 1. 12. 2021 izdalo potrdilo št. 02047-3/2004-12 o tem, da je Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije vpisana v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) pod zaporedno številko 14/3.
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-3816/kolektivna-pogodba-za-zavarovalstvo-slovenije/#TARIFNA%C2%A0PRILOGA%C2%A0H%C2%A0KOLEKTIVNI%C2%A0POGODBI%C2%A0ZA%C2%A0ZAVAROVALSTVO%C2%A0SLOVENIJE

POVPREČNE BRUTO PLAČE

* Povprečna bruto plača je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.178,41 €), najnižja pa v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.590,43 €).
Oktober 2023
live.finance.si/plac.../a/9019754
www.stat.si/StatWeb/...ndex/11562

GENERALI d.d.

Primer uskladitve osnovnih bruto plač:

1. od 1000 € do 1300 € = +12%
2. od 1301 € do 1700 € = +11%
3. od 1701 € do 2240 € = +9%
4. od 2241 € do 2599 € = +6%
5. od 2600 € do 2999 € = +5%
6. od 3000 € do 3399 € = +4%
7. od 3400 € do 3799 € = +3%
8. od 3800 € do / = +2,5%
Uskladitev: 31.03.2023

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 31 Jan 2022 00:09; skupaj popravljeno 2 krat

BOB LETA

Boris Hajdinjak
direktor Sinagoge Maribor
"Vaški posebneži so bili v starih časih omejeni na krog svoje družine in gostilne, danes imajo facebook in bere jih na tisoče ljudi. Dobili so močno orožje, ob tem pa nobene odgovornosti, argumentacije."

Lev Kreft
filozof
"Danes nismo v položaju, da bi bilo treba varovati predstavnike ljudstva pred ljudstvom, ampak bi bilo treba varovati ljudstvo pred njegovimi predstavniki."

Mateja Ratej
zgodovinarka
"Nihče od nas še ni slišal za zaslužnega smetarja, čeprav bi se v 21. stoletju brez njega zadušili v lastnem potrošniškem dreku."

Renata Jakob Roban
predsednica društva Hospic
"Če gledaš na življenje s perspektive postelje umirajočega, imaš prioritete hitro na pravem mestu."

Tone Kregar
zgodovinar in glasbenik
"Ideja enotnosti je v osnovi romantična in nima veliko stika z realnostjo. Navidezna enotnost je možna samo v totalitarni ali utopični družbi, resnična enotnost pa je samo na pokopališču."

Jure Naglič
direktor Ekstere Prevalje
"Včasih se zdi, da ima zelenjava več v glavi kot pa mi. Morda je Darwin kaj spregledal, morda nas je v teoriji evolucije zamenjal s tistimi dinozavri, ki še niso izumrli."

Peter Andrej
kantavtor
"Kanta je postala simbol modernega časa, katerega značilnost so hiperprodukcija, hiperpotrošnja in hiperodmetavanje v smeti. Hitro se zgodi, da se znajdeš v njej."

Nataša Barbara Gračner
igralka
"Morda pa je snemanje posilstva na philadelphijskem vlaku ali pa snemanje zapeljivega selfija ob očetovi odprti krsti le bizarnost manjšine, ki si ne zasluži, da ji pravimo ljudje. Morda."

Miran Pustoslemšek
psihiater, kulturni antropolog
"Dajmo manj govoriti o strahu in napakah, pa več o požrtvovalnosti in pogumu, o predanosti; ker je to tisto, kar nam daje moč in upanje, kar nam zmanjšuje tesnobnost."

Barbara Švrljuga Hergovich
vodja Koncertne poslovalnice Maribor
"Dosežena mesta prvega hornista pri Berlinskih filharmonikih ali pa kontrabasista in violinistke pri Dunajskih filharmonikih so gotovo primerljiva z olimpijskimi zmagami."

https://www.vecer.com/bobleta?smclient=35d22e1b-3cb2-4c27-9dc7-0d7c6088ec50&utm_source=salesmanago&utm_medium=email&utm_campaign=Bob_leta_10122021
https://www.vecer.com/kultura/kdo-je-rekel-bobu-bob-prireditev-bob-leta-spremljajte-skupaj-z-nami-10268595

zoran13

IZTISNITVE

/13/...že večkrat smo bili v življenju iztisnjeni, bodisi kot mali delničarji, bodisi kot delavci, bodisi kot zaposleni, bodisi kot državljani, bodisi kot občani, bodisi kot meščani, bodisi kot osebki z vsemi osnovnimi človekovimi pravicami.
Velikokrat potisnjeni v kot ali zid in velikokrat iztisnjeni, kot mali delničarji. Ob začetku slavne pri(h)vatizacije, so nam napovedovali, da imamo kot mali delničarji vse vzvode in vse zakonske podlage za zaščito svojih interesov. Kolikor se je začetek pri(h)vatizacije bolj oddaljeval, pa smo dobivali vse več večinskih oziroma absolutnih lastnikov, ki so bili do malih delničarjev prijazni, ko so od njih kupovali delnice, ko je bilo pa potrebno izplačati pravično denarno odpravnino, pa so pokazali svoj pravi obraz. Ko so presegli zakonski prag 90% lastništva, pa so nas po mili volji in na vse načine iztisnili, brez dostojanstva, samo s številkami, ko so postale naša prava vrednost v času izkoriščanja ali še bolje okoriščanja. Za vse to nihče ni iskal nobenega odgovornega, saj je napisan zakon o ZPre, ki je bil skorajda kopija nemškemu, dovoljeval in predvideval natanko to.
Eden najbolj bolečih trenutkov pa je bil, ko so nas prav na Dan človekovih pravic, 10.12.2007 iztisnili iz lastniške strukture zavarovalnice. Tam smo bili združeni zaposleni, nekdanji zaposleni, upokojenci, posamezni vlagatelji, veliko pravnih oseb, ki smo imeli skupni imenovalec Malih delničarjev. Na skupščini pa je predstavnica večinskega delničarja, prebrala odločitev o iztisnitvi vseh malih delničarjev in prenosu njihovih delnic na večinskega delničarja. Ne glede na to, da je bila izplačana visika in pravična denarna odpravnina, grenak priokus in začetek konca dostojanstva Malih delničarjev. Ni pomagalo niti to, da smo bili na odločilni skupščini proti sklepu in seveda predlagali svoje sklepe, pa ni pomagalo nič, saj je imal večinski lastnik toliko glasov, da smo bili vsi skupaj preglasovani,. Ena pooblaščena oseba je predlagala sklep in ena pooblaščena oseba je o sklepu glasovala. Tako, da je bilo vse po zakonu in vse uzakonito, da je Notar zapisal v zapisnik, kolikor je to vse etično in moralno, pa tudi še dandanes to nikogar več ne zanima in mu niti ni mar. Nam so vedno govorili, da moramo prispevati za slovensko gospodarstvo, da moramo pametno vlagati svoje prihranske, da s tem pomagamo razvoju in rasti, a v kaj se je vse to izrodilo, pa bo povedala zgodovina. To se sedaj dogaja tudi vsem tistim, ki so hoteli ostali Mali delničarji, a so mislili, da jih ne bodo nikoli izvrgli in iztisnili iz lastniške strukture podjetja v katerem so pustili življenje, zdravje, ponos....: Embarassed

KD GROUP d.d. in MALI DELNIČARJI

6.020 IZTISNJENIH

– poslednja skupščina z iztisnitvijo/razlastitvijo 6.020 malih delničarjev za skupno 2,58 mio €, pri čemer jih bo kar 4.088 ostalo brez vsaj 1,35 mio € - VZMD napovedal izpodbijanje sklepov

Današnja skupščina družbe KD GROUP, d.d., je pričakovano sprejela sklep o prenosu delnic vseh preostalih delničarjev na glavnega delničarja - družbo KD, d.d. (97,34 % vseh delnic KDHR). Sprejeti sklep predvideva, da bo glavni delničar preostalim 6.020 malim delničarjem za odvzete delnice izplačal 2,58 mio € denarne odpravnine oz. 44,90 € za delnico. VZMD je skupaj s še nekaterimi delničarji napovedal izpodbijanje sprejetega sklepa o iztisnitvi pod predlaganimi pogoji. Delničarji družbe so sicer leta 2019 delnice KDHR lahko zamenjali za izplačilo denarne odpravnine v višini 86,67 €, od takrat pa sta bili izplačani tudi dve dividendi v skupni višini 43,50 €.

VZMD je na skupščini zastopal delničarjev vključene v »Delniško OPORO« (VIDEO). Pri tem so v VZMD izpostavili, da je ima po njihovih podatkih kar 4.088 delničarjev, s skupno 30.079 delnic KDHR, še vedno na ukinjenih registrskih računih pri KDD. V primeru ne-ukrepanja do konca leta bodo ti delničarji ostali brez skupno 1,35 mio € denarne odpravnine. Slednje iz VZMD vabijo, da svoje imetništvo in upravičenja rešijo z enostavnim pristopom k »Delniški OPORI« pri VZMD - z izpolnitvijo PRISTOPNE IZJAVE in NALOGA ZA PRENOS. Pristopno izjavo delničarji pošljejo na VZMD (Hrenova 13, 1000 Ljubljana), nalog za prenos pa lahko osebno oddajo na vložišču KDD (Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana), ali pa ga pošljejo po pošti – v tem primeru utegne KDD zahtevati dodatna dokazila o istovetnosti. Za vsa dodatna pojasnila so sodelavci VZMD na voljo vsak delavnik med 9:00 in 13:00, na telefonskih številkah 01 25 11 420 ali 031 770 771 in e-naslovu delnice@vzmd.si.
https://live.finance.si/8984803/Skupscina-KD-Group-potrdila-iztisnitev-malih-delnicarjev?src=live

BOB DNEVA

»Izrinjanje malih delničarjev. To je pač zgodovina te družbe. Nekdo bi sicer rekel, kupili smo samostojnost, kupili smo kapitalizem, pa nismo vedeli, kaj smo kupili in v kaj smo šli.«
Franc Trček, poslanec ZL
Petek, 09. September 2016
www.vecer.com/6255512

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 08 Mar 2025 19:20; skupaj popravljeno 1 krat

63,5%

Pri upokojevanju bodo prihodnje leto veljale nekatere novosti. Moškim se bo tako v letu 2022 starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe odmerila v višini 63,5 odstotka od pokojninske osnove.

Pokojninska novela, ki se uporablja od 1. maja, je za moške skrajšala prehodno obdobje pri postopnem izenačevanju odmerne lestvice z ženskami.

Tako bo za moške že od 1. januarja 2023 veljal odmerni odstotek 63,5 odstotka, ki je pri ženskah že uveljavljen, so zapisali na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

Omenjena novela je na novo določila tudi najnižjo pokojnino, in sicer v višini 29,5 odstotka od najnižje pokojninske osnove, kar od 1. maja znaša 279,56 evra. Najnižja pokojnina se za nove upravičence ne bo na novo določala v vsakem letu, ampak se bo le še usklajevala tako kot druge pokojnine.

Kot pokojninska doba brez dokupa se od 1. novembra šteje tudi obdobje prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje po 1. januarju 2013, če je bila oseba prostovoljno vključena v to zavarovanje že prej. Vendar pa novost velja le do prve prekinitve zavarovanja. Pokojninski zavod bo upravičencem do konca aprila prihodnje leto po uradni dolžnosti na novo odmeril starostno pokojnino oziroma starostno pokojnino namesto predčasne. Upravičencem tako ni treba vlagati zahteve za vnovično odmero pokojnine.
Starostno se je mogoče upokojiti s 60 oz. 65 leti starosti

Splošni pogoji za starostno upokojitev v letu 2022 so tako za moškega kot za žensko 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih mogoče pridobiti tudi pri nižji starosti, tako denimo v primeru skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, služenja obveznega vojaškega roka in vstopa v obvezno pokojninsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti.

Starostno se je mogoče pri nižji starosti upokojiti tudi zaradi dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem, t. i. beneficirana doba, in zaradi osebnih okoliščin, pogojenih z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih je bil zavarovanec do konca leta 1999 upravičen do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od 1. januarja 2000 dalje pa do prištete dobe.

Tudi v letu 2022 se bodo za izračun pokojninske osnove upoštevale osnove iz katerih koli zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša.

Usklajene pokojnine februarja

Pokojnine se bodo prihodnje leto redno uskladile po sistemskem zakonu, kar pomeni, da bodo usklajeni zneski izplačani skupaj s februarskimi pokojninami konec februarja. Višina uskladitve naj bi po napovedi pokojninskega zavoda znašala približno štiri odstotke. V skladu z zakonom je odvisna od rasti plač in cen življenjskih potrebščin, natančnejši odstotek zvišanja pa bo znan po objavi statističnega podatka o letošnji povprečni mesečni bruto plači sredi februarja.

O izredni uskladitvi pokojnin pa še ni dokončne odločitve. Predsednik vlade Janez Janša je sredi decembra dejal, da poslanska skupina DeSUS-a sicer res predlaga izredno uskladitev v višini 3,5 odstotka zaradi prenizko izplačanih pokojnin v času gospodarske krize. Vendar pa je po njegovih besedah ZPIZ že izračunal, za koliko bi se morale izredno uskladiti po določeni skupini upokojencev, da bi dejansko izenačili položaj vseh.

Letni dodatek bo izplačan z junijskimi pokojninami konec junija in bo znašal od 140 do 450 evrov. Najvišji znesek bodo prejeli tisti s pokojninami do 570 evrov. Prejemniki pokojnin od 570,01 do 680 evrov bodo dobili 310 evrov, prejemniki pokojnin od 680,01 do 805 evrov 250 evrov, upokojenci s pokojnino od 805,01 do 970 evrov 200 evrov, tisti s pokojnino nad 970 evrov pa 140 evrov.

Prejemnikom invalidskih nadomestil do 805 evrov bo nakazan letni dodatek 250 evrov, prejemnikom nadomestil od 805,01 do 970 evrov 200 evrov, prejemnikom nadomestil nad 900 evrov pa 140 evrov.

https://www.rtvslo.si/slovenija/za-moske-bo-leta-2022-odmerni-odstotek-za-pokojninsko-osnovo-61-5-odstotka/606309

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 11 Jan 2022 17:14; skupaj popravljeno 13 krat

REFERENDUM(i)

/13/...v naši družbi je bilo že veliko referendumov, ki bi naj bili najvišja oblika ljudskega izražanja mnenja, zato, da bi vsakokratna oblast lahko preverila svoje odločitve ali predloge o delu in življenju. Na tem področju še vedno na veliko prednjači Švica, ki razpisuje referendume, tudi za nam, zelo nenavadne, za njih pa običajne stvari. Posebej pa so za oblast pomembni referendumi v času ali priprav na volitve, saj se lahko na podlagi udeležbe, za oblast, da marsikaj razbrati. V tem času je bilo veliko člankov na to temo, veliko novih časopisov, veliko izjav na F.B. in ostalih družbenih omrežjih, vse skupaj pa že meji na navijaštvo. Koliko hujskanja, koliko neprimernih etiketiranj, koliko podtikanj, kot jih je bilo v zadnjih tednih, jih nismo slišali že dolgo. Mar smo res pozabili na osnovno človekovo pravico, da odide na referndum, pa se tam odloči ali je že odločen, kako bo glasoval. Brez pritiskov. Brez groženj. Brez navodil. Brez obljub. Brez privilegijev. To velja tudi za tiste, ki se ne bodo odločili za glasovanje, saj bodo tudi s takšnim načinom, povedali svoje mnenje. Oprostite, v takšnem vzdušju, kot vlada te dni, res ni prijetno povedati svoje z ustavo zaščiteno pravico do svobode govora in misli, kaj šele, da podaja neke izjave, ki nekomu bližnjemu niso všeč. V trenutku nekdo je bližnji okarakteriziran kot nasprotnik razvoju, sovražnik občine, notranji sovražnik, s katerim je potrebno obračunati na licu mesta. Četudi fizično ali z grožnjami. Ja zelo daleč smo prišli, kolikor smo doživeli ali bodo doživeli kaj podobnega. V svobodni in demokratični družbi, kjer lahko vsak izrazi svojo voljo in misli, saj tam kjer mislijo vsi enako, dejansko ne misli nobeden. Moderna družabna omrežja so postala velik poligon za obračunavanje z drugače mislečimi, saj ponujajo možnosti, ki jih prej nismo poznali ne znali uporabljati. Kulture obnašanja ali kulture dialoga, kaj šele politične kulture, žal že zdavnaj ni več, vsakokratna oblast in establishment pa vedno bolj odločata o ljudeh brez ljudi ali pa daleč od ljudi. Žal bodo od vsega povedanega odvisni rezultati nedeljskega referenduma v Izoli, veliko vprašanje pa je ali bodo odgovorni znali brati in upoštevati njegove rezultate...: Embarassed

Kot je bilo že povedano, se je referendumska kampanja, ki je resnično trajala samo en teden, v petek končala in je nastopil čas volilnega molka. Tega je dandanes zelo težko nadzorovati zaradi vseh mogočih družbenih omrežij na katerih je praktično nemogoče doseči, da posamezniki te možnosti ne bi izkoristili za izražanja svojih stališč glede referenduma...

Odlok o OPN bo uveljavljen, če bo zanj glasovala večina volivcev, zavrnjen pa, če bo proti glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volilnih upravičencev oziroma 2.693 volivcev.

* Volilnih upravičencev: 13.462
* Kvorum: 2.693
* Predčasno glasovalo: 243 volilnih upravičencev

* do 11.ure je glasovalo že 1.179 - 9,56% volilnih upravičencev
* do 16.ure je glasovalo že 3.069 - 23,74 % volilnih upravičencev
* do 19.ure je glasovalo že 4.256 - 31,69 % volilnih upravičencev

* PROTI ODLOKU OPN - 3.069 volilnih upravičencev
* ZA ODLOK OPN - 1.179 volilnih upravičenvec
* neveljavnih glasovnic: 8 volilnih upravčencev

https://www.regionalobala.si/novica/referendum-v-izoli-uspel-obcinski-prostorski-nacrt-je-padel
https://www.primorske.si/primorska/istra/referendum-uspel-v-gibanju-za-izolo-so-slavili
https://www.24ur.com/novice/slovenija/izolani-na-referendumu-o-usodi-obcinskega-prostorskega-nacrta.html
https://www.delo.si/novice/slovenija/slabi-obeti-za-izolski-prostorski-akt/
https://www.vecer.com/slovenija/izolani-zavrnili-obcinski-prostorski-nacrt-obcini-ocitali-pretirano-pozidavo-10265884

zoran13

BELT

Spletno orodje BELT: izračunajte porabo energije

Vas zanima, koliko električne energije bo porabil vaš novi pralni stroj, pralno-sušilni stroj ali hladilnik? Za izračun konkretne porabe energije glede na energetski razred uporabite spletno orodje BELT. Obenem pa se seznanite z novo energijsko nalepko.

Kako deluje orodje BELT?

Spletno orodje BELT, ki smo ga razvili na ZPS, podatek o energijskem razredu »prevede« v konkretne podatke o porabi energije, stroških in trajnostnih vidikih. Si želite izvedeti, kolikšen bi bil prihranek pri porabi električne energije in o stroških, če bi izbrali energijsko bolj varčno napravo?

Spletno orodje BELT podatek o energijskem razredu pretvori v konkretne številke o:

* porabi električne energije,
* strošku električne energije,
* izpustih CO2,
* številu dreves, ki je potrebno za absorpcijo te količine CO2,
* ekvivalentu kilometrov vožnje z avtomobilom.

Uporaba je preprosta. Preverite porabo energije z orodjem BELT.

NOVA ENERGIJSKA NALEPKA

Orodje BELT je povezano z novo energijsko nalepko, ki prinaša večjo preglednost pri označevanju energijskih razredov.

Glavni elementi nove energijske nalepke so:

* QR-koda: potrošniku omogoča, da dobi dodatne informacije o izdelku, in sicer tako, da kodo preprosto »prebere« s pametnim telefonom;
* nova lestvica: od A do G, brez razredov, označenih s plusi;
* poraba energije: podatki so različni glede na vrsto izdelkov. Pri hladilnikih, denimo, je prikazana letna poraba energije, pri pomivalnih, pralnih in pralno-sušilnih strojih poraba energije za 100 ciklov, pri zaslonih in svetilih pa za 1000 ur uporabe;
* piktogrami: prikazujejo delovanje in druge lastnosti izdelka. Število in vrste piktogramov se od izdelka do izdelka razlikujejo.

Za še bolj konkretne informacije o porabi energije pa uporabite orodje BELT.
https://belt.zps.si/
https://belt.zps.si/pralni.php
https://belt.zps.si/susilni.php
https://belt.zps.si/pomivalni.php
https://belt.zps.si/hladilniki.php
https://belt.zps.si/zasloni.php
https://belt.zps.si/svetila.php

zoran13 · Objavljeno: 18 Jan 2022 18:53 Naslov sporočila: SVET PREMOŽENJA

EQUINOX NEPREMIČNINE - EQNX

* Osnovni kapital: 5.691.826,00 €
* Število delnic: 1.793.869
* Cena delnice: 3,1729 €
* Menjalno razmerje: za 1 delnico GHUG 1 delnica EQNX
* EQNX SI0031117813

Borzni tečaj:
* 31.01.2022 - 37,00 €
* 01.02.2022 - 41,00 €
* 02.02.2022 - 40,30 €
* 03.02.2022 - 37,50 €
* 09.02.2022 - 41,00 €
* 10.02.2022 - 40,90 €
* 11.02.2022 - 40,40 €
* 14.02.2022 - 39,40 €
* 15.02.2022 - 39,50 €

POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI

* Varja Dolenc - 200 delnic - 0,0111%
* Primož Jagarinec - 730 delnic - 0,0407%
* Union Hotels Collection d.d. - 16.225 delnic - 0,9045 %
https://equinox.si/vlagatelji/

https://www.kdd.si/vrednostni-papirji/iskalnik-po-vp/SI0031117813
https://www.kdd.si/izdajatelji-in-ostali-clani/obvestila/obvestilo?isin=SI0031108655
https://www.kdd.si/izdajatelji-in-ostali-clani/obvestila/obvestilo?snid=7830

Delo nepremičninskega posrednika že dolgo ni več zgolj posredovanje med kupcem in prodajalcem. Na nas se ljudje obračajo tudi za strokovne nasvete glede možnosti investiranja v nepremičnine. Pojavlja se vse več vprašanj kot so recimo...

- Ali je nepremičnina dobra naložba?
- Kakšen je lahko pričakovani donos
- Vložiti v stanovanjske ali poslovne nepremičnine?
- Kakšen je lahko riziko?
- In še veliko drugih vprašanj in pomislekov, ki jim jih pomagamo razrešiti.

Slovenci menda veljamo za precej varčne. Varčujemo za avto, hišo, počitnice, pokojnino, ''hude čase'' in še kaj bi se našlo. Največ privarčevanega denarja imamo v bančnih depozitih. Ker pa privarčevan denar na bančnih depozitih v zadnjem času praktično ne prinaša nobenih donosov, še najmanj pa realnih donosov (po inflaciji), nas veliko razmišlja o alternativah.

Pred kratkim sem se pogovarjala z izvršnim direktorjem nepremičninske družbe Equinox nepremičnine d.d. - Matejem Rigelnikom, o nepremičninskem trgu in o različnih možnostih vlaganja v nepremičnine ter nepremičninske družbe.

S sogovornikom skupaj ugotavljava, da večina Slovencev smatra nepremičnine kot varno naložbo.

Zato je vedno bil delež kupcev, ki so nepremičnine kupovali kot investicijo. V zadnjih letih je tovrstno povpraševanje precej poraslo. Večina stanovanj se kasneje odda na trgu. Nekatera stanovanja pa ostanejo tudi prazna in se jih lastniki odločijo prodati v primeru, da jim cena v določenem obdobju občutno zraste.

Vendar pa nakup stanovanja, kot investicija, ki ima večinoma donos iz naslova mesečne najemnine, pomeni velik finančni vložek nakupa. Upoštevati je potrebno stroške vzdrževanja nepremičnine in pojavlja se vprašanje likvidnosti ter riziko padca nepremičninskega trga.

Z g. Rigelnikom sva se pogovarjala o alternativi, kot so nepremičninske družbe, ki so v svetu že dolgo poznane, v Ameriki že od šestdesetih let prejšnjega stoletja in bi bili ob sprejetju ustrezne zakonodaje pri nas zanimivi tudi slovenskim vlagateljem, ki bi si želeli razpršiti svoje premoženje.

Spodaj prilagam nekaj vprašanj, ki sem jih zastavila g. Rigelniku in ravno tako njegove odgovore...
Zakaj menite, da so se nepremičninski družbe v tujini izkazale kot dobra naložba in zakaj bi bili zanimivi tudi za slovenske vlagatelje?

Namen nepremičninskih družb v tujini je ponuditi vsem tipom vlagateljev možnost investiranja v različne tipe nepremičnin tudi z manjšimi zneski kot navadno stane nakup posamezne nepremičnine.

S tem imajo vlagatelji v tujini možnost, da navadno z relativno manjšim zneskom postanejo ekonomski solastnik nepremičnin, ki jih ima dotična nepremičninska družba v lasti.

Ključne prednosti vlaganja v nepremičninske družbe so tako odprava tveganj nakupa posamezne nepremičnine in s tem razpršitev vlagateljevega finančnega premoženja med več nepremičnin. Vložena sredstva vlagateljev so navadno likvidnejša in vlagatelj ima možnost prodaje svojega vložka na organiziranem trgu kapitala.

Zanimiv podatek, ki ga verjetno velika večina slovenskih varčevalcev ne pozna je, da so nepremičninske družbe oz. v tujini - nepremičninski skladi - najdonosnejši naložbeni razred v zadnjih 40-ih letih. V ZDA presegajo tudi donosnosti ameriškega delniškega indeksa S&P 500 tako na absolutni osnovi kot za tveganje prilagojeni osnovi.
Kaj bi svetovali nekomu, ki šele razmišlja o vlaganju v nepremičnine ali nekomu ki ima recimo 100.000 € na banki?

V tujini imajo varčevalci alternativo neposrednemu nakupu nepremičnine z vlaganjem v nepremičninske družbe, ki sredstva vlagateljev vlagajo v izbrane nepremičnine - poslovne, stanovanjske, hotelske, zdravstvene, logistične in tako naprej. Posledično imajo vlagatelji dodatno možnost razpršitve njihovega finančnega premoženja.

Nepremičninske družbe prihodke ustvarjajo z oddajanjem nepremičnin. V tujini se navadno 90% tekočega dobička družbe izplača vlagateljem v obliki dividend. V tujini imajo investitorji navadno med 10% do 30% sredstev investiranih v nepremičninske družbe.

Praktično vsi deležniki ocenjujejo, da slovenski kapitalski trg potrebuje dodatno ponudbo novih vrednostnih papirjev in rast v dejanskem prostem obtoku. Te ugotovitve izhajajo iz končnega poročila o projektu, ki sta ga izvedli družbi PricewaterhouseCoopers in BTA Consulting v sodelovanju z Evropsko komisijo ter z udeležbo ministrstva za finance in Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je nedavno dokument javno objavila.

Na podlagi ocenjevanja trenutnih razmer na kapitalskem trgu, pogovorov z deležniki in primerjave s praksami drugih držav izvajalci projekta menijo, da so za uspešen razvoj kapitalskega trga potrebne določene spremembe v davčnem sistemu.

Med možnostmi zanje so naštete uvedbe davčnih spodbud, znižanje davčnih stopenj za dividende in davka na dobiček od prodaje finančnih instrumentov, poenostavitev davčnega sistema ter tudi delovanje nepremičninskih skladov.
Opažamo tudi, da se lastniki nepremičnin, ki jih oddajajo, ne želijo več ukvarjati z najemniki in želijo to skrb prepustiti, nekomu, ki bo proti plačilu skrbel za redna plačila najemnine in stroškov, konstantno zasedenost nepremičnine, opravil določena popravila, ipd. Glede na vaše izkušnje, kaj še opažate na trgu, kje imajo vlagatelji v nepremičnine največkrat izzive?

Ker je čas denar, mar ne? Držijo seveda vaše ugotovitve. Ugotavljam, da je praksa, ki je uveljavljena v tujini, se pravi oddajanje nepremičnin kot poslovna dejavnost, ko se izključno in samo ukvarjate z oddajanjem nepremičnin, ko družba kupi nepremičnino z namenom doseganja nekih donosov iz naslova najemnih razmerij, v Sloveniji ni na ustreznem nivoju. Predvsem v smislu sklepanja ustreznih najemnih pogodb.

Tekom najinega pogovora sva se dotaknila še številnih drugih zanimivih stvari o investiranju v nepremičnine, ki pa vam jih razkrijemo kdaj drugič Smile

Se beremo prihodnjič,
Mateja Voršič,
vodja izobraževalnega centra in razvoja pri CENTURY 21 Slovenija

PORTFELJ

Portfelj sklada vključuje štiri hotelske in štiri poslovne nepremičnine, med drugim Hotel Union in stolpnico Delo. Skupna površina nepremičnin, ki so vključene v sklad, znaša okoli 65.000 m2, sporočajo upravljavci sklada, ki obenem obljubljajo dividendno donosnost v višini 5% na leto.

Izvršni direktor sklada je Matej Rigelnik, sicer tudi direktor družbe Hoteli Union. Kot partnerji v skladu so navedeni Varja Dolenc, Tadej Počivavšek, Peter Krivc in Primož Jagarinec.

Rigelnik razlaga, da so z ustanovitvijo sklada sledili zgledu iz večine razvitega sveta, kjer lastniki hotelov hkrati niso tudi lastniki nepremičnin: »Nepremičninski skladi v Sloveniji so večinoma nepregledni, z zaprto lastniško strukturo. Naš cilj je oblikovati transparenten in vlagateljem zanimiv sklad po zgledu podobnih igralcev v ZDA in Evropi. Začetno vrednost ocenjujemo med 50 in 100 milijoni evrov, sklad pa bo tudi dopolnjeval obstoječi portfelj. Dolgoročno se vidimo ne le kot najpomembnejši igralec na trgu hotelskih in poslovnih nepremičnin, temveč tudi pri stanovanjskih nepremičninah,« začetek sklada opisuje Rigelnik.

Ob že naštetih nepremičninah sklad zajema tudi Hotel Lev, The Fuzzy Log, uHotel, Poslovne prostore Kompasa, poslovne prostore družbe Nomago in poslovni objekt Modna hiša.
https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/jeseni-bo-borzi-kotiral-prvi-nepremicninski-sklad-v-sloveniji/
https://equinox.si/druzba/
https://www.vzmd.si/novice/equinox-nepremicnine-neposredni-prenos-1-skupscine-s-pomembnimi-sklepi-o-nalozbeni-politiki-povecanju-kapitala-atraktivni-dividendni-politiki-in-clanih-upravnega-odbora

PROSPEKT

Equinox d.d.

Objava prospekta za uvrstitev delnic EQNX v trgovanje na organiziranem trgu

Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana in veljavne zakonodaje družba EQUINOX NEPREMIČNINE d.d., Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: »Equinox« ali »družba«), objavlja naslednje obvestilo:

Družba na podlagi odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) z opr. št. 40200-3/2021-13 z dne 13. 1. 2022, s katero je ATVP potrdila prospekt za uvrstitev delnic z oznako EQNX družbe EQUINOX NEPREMIČNINE d.d. v trgovanje na organiziranem trgu, objavlja Prospekt za uvrstitev delnic v trgovanje na organiziranem trgu, kot izhaja iz priloge.

Navedeni dokument je objavljen tudi na spletnih straneh družbe na naslovu: https://equinox.si/vlagatelji/

Informacije, ki jih vsebuje objava, bodo na voljo na uradni spletni strani družbe z naslovom https://equinox.si/vlagatelji/ do izteka zakonsko predpisanega roka.
https://seonet.ljse.si/default_sl.aspx?doc=LATEST_PUBLIC_ANNOUNCEMENTS&doc_id=84236
https://equinox.si/vlagatelji/

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 10 Feb 2024 13:58; skupaj popravljeno 1 krat

PARTITOKRACIJA

Kot je že leta 2006 dejal dr. Janez Drnovšek: "Strankarska politika je v krizi marsikje, tudi v drugih državah, v zahodnih državah in partitokracija, kot pravimo se velikokrat ukvarja samo s sabo. In ljudje ob tem nimajo več dobrega občutka. Mislijo, da se pač politiki ukvarjajo sami s sabo, stranke se ukvarjajo same s sabo in s svojimi interesi, položaji in tako naprej."

LIDERJI IN PARTITOKRACIJA

Naše politične stranke so z liderji koncipirane organizacije. Ti so nezmotljivi in njihovim odločitvam in stališčem se ne ugovarja. Osnovna logika takšnega delovanja je v tem, da tisti, ki je na vrhu pravi:"Sedaj sem jaz na vrhu in dokler sem jaz na vrhu, jaz odločam vse tisto kar je pomembno za stranko". Ugovorov ni, drugačno mišljenje je hereza, liderji imajo vedno prav. Oni imajo prav tudi takrat, ko odstopijo in tudi takrat, ko ne odstopijo in kaznujejo vse tiste, ki so se z odstopom strinjali. Liderji imajo prav, tudi ko ne odstopijo in ostalim pojasnijo, da je poraz zmaga, resnica laž in laži sploh ni. Liderji nikoli ne lažejo. Že po definiciji je jasno, da imajo prav takrat ko zmagajo. To je njihov poklic - zmagati. Liderji so plenilci in se bavojo s politiko. Ostali so infrastruktura. Infrastruktura deluje kapilarno.

Nesporno se liderji, ki imajo prav in brez izjeme, obkrožajo z ljudmi, ki jim ves čas govorijo, da so najlepši in najpametnejši. Takšne imajo za prijatelje, vse tiste, ki poskušajo misliti drugače, pa proglasijo za sovražnike, za frakcijo, ker pa frakcija ni dovoljena, se takšni odstranijo. O strategiji in taktiki liderji odločajo v skladu s svojim mišljenjem in nasveti okolice. Ker okolica misli, da je on/ona najlepši in najpametnejši, ostaja samo lastno mišljenje kot kriterij. Družinski prijatelji so del tega okolja in za njih se uporabljajo povsem drugi kriteriji. Oni so družinski prijatelji.

Zasluge za uspehe gre vedno pripisati liderju. To je izrek za odgovornost do stranke, ki jo takšen lider vodi. Odgovornost je zelo spodbudna, ker še naprej napihuje njegov ego in omogoča liderju, da je še bolj neprekosljiv, torej še boljši lider. Odgovornost za neuspeh ni nikoli liderjeva. Neuspeh je rezultat slabega dela na terenu (kapilarno delo infrastrukture), objektivnih okoliščin (ki se prikazujejo kot naravne nesreče in ne napačnih stališč liderja) in zlonamernosti, neizobraženosti in neumnosti velikega ljudstva.

Pri vsemu skupaj, pa ni pomembno, na kakšen način je lider prišel na položaj, da je postal to kar je. Zadnjih triindvajset let je to procedura bolj ali manj demokratičnega odločanja, saj je iz zgodovine znano, da se je na položaj prišlo z organizirano revolucijo (V.I.Lenin), institucionalnim klanjem (J.V.Stalin), vojaškim udarom (A.Hitler) ali vojno (J.B.Tito). Tehnologija funkcioniranja je vedno ista.

Kako ta sistem deluje? V prvi fazi sijajno. Vse cveti, vse napreduje, svetla bodočnost je pred nami in vsi so zadovoljni in srečni. V drugi fazi delujejo sile inercije. Še vedno je dobro, kapilarna struktura daje rezultate, privilegiji so razdeljeni in ni pesimizma. Ni niti pametnih rezultatov (resnični rezultati so katastrofalni, če jih nekdo analizira) ampak skupno stališče je, da je naš lider najboljši na svetu in nam edini dan.
V tretji fazi pride do rušenja sistema. Car je ves čas gol in sedaj se ti tudi vidi. Carja zamenjajo. Varianta je, da car umre, predno ga zamenjajo. V tem primeru, konec nastopi po njegovi smrti.

Kaj potem delajo naše organizacije? Najpogosteje izbirajo novega nespornega liderja in začnejo cirkus ponovno. Nihče ne vidi, da to ni krog, temveč spirala. Usmerjena navzdol. Vsak nesporni novi lider je na nižjem nivoju kot njegov predhodni. Pametjejše organizacije (glej Nemčijo po vojni) menjajo strukturo in odstopijo od liderskega načela vodenja. To nas v svetli bodočnosti tudi čaka. Problem je edino dočakati svetlo bodočnost.

Liderski način organizacije družbe (skozi politične stranke organizirane po liderskem načinu) stimulira vse tisto, proti čemur se družba (nominalno in deklarativno) bori - korupcijo, nepotizem, strankarsko izključenost, socialno neobčutljivost, laž in samoprevaro. Zato je potrebno pred izbiro novega liderja dobro razmisliti. To nikoli ni situacija ali/ali. Vedno je potrebno videti skozi meglo oportunizma, straha ali želje nekomu ugoditi ali odločiti se niti/niti. Namreč, državo smo ustanovili. Ali je bil potreben oče naroda, je danes nesmiselno razpravljati. Bilo je kakor je bilo. Vendar je povsem jasno, da za rojstvo družbe enakopravnih državljanov in poštenega odnosa proti njim, nesporni liderji niso potrebni. Oni so nevarnost in škoda.
Petek, 14.12.2007
http://pollitika.com/lideri-partitokracija

BOB DNEVA

"Ne čudi, da volivci vsaka štiri leta volijo sebi podobne, upognjene, pohlevne in do obisti preračunljive lovce na družbeno dobro, jim odpuščajo laži, prazne obljube ter ideološko navlako."
Esad Babačić, pesnik in pisatelj
Torek, 15.5.2018
www.vecer.com/bob-dneva

BOB DNEVA

"Intelektualna raven v politiki krepko pada, poslušam debate in rečem, ali je to mogoče. Nekoč so v politiki sodelovali izjemni ljudje, saj so bili tudi preprosti ljudje, kar je pravilno, ampak so imeli kaj povedati."
Franc Juričan, politolog
Četrtek, 17.5.2018
www.vecer.com/bob-dneva

BOB DNEVA

"In zato bi se politik novega kova pravzaprav moral vprašati ne le, kaj lahko naredi za zdravstvo, temveč in predvsem, kaj lahko naredi za bolnika."
Dr. Husam Franjo Naji, predstojnik kardiološkega oddelka UKC Maribor
Sobota, 19.5.2018
www.vecer.com/bob-dneva

BOB DNEVA

"Iskati okoljske rešitve je trdo delo, ki zahteva znanje, etiko, pravičnost. Za populizem in lažne novice tu skoraj ni prostora."
Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja
Torek, 22.5.2018
www.vecer.com/bob-dneva

SAJ NI RES, PA JE!

Imate enkratno priložnost, da se vam zgodovina nasmehne, lahko pa se tudi razjoče nad vami.
Stane Kavčič, Dnevnik in Spomini, 1988, str.625

zoran13

PRAVE RASTLINE ZA VAŠE ZNAMENJE

Nihče ne more pobegniti svojim energijam, zato je bolje, da jih očistite in okrepite, da vam začnejo služiti prav.

Pripravili smo vam članek o zeliščih, začimbah, sadju in zelenjavi, ki na pravi način spodbudijo vaše fizično telo in s tem življenjsko energijo, sprostijo vaša čustva in vas osvobodijo preteklosti, aktivirajo vaš um, da začnete na stvari gledati iz nove perspektive in ste bolj odprti za dobre ideje in kreativnost, vas osvobajajo na globlji ravni, da samodejno začnete sprejemati podporo vaše Duše.

Skozi rastline in horoskop boste odkrili prava hranila za aktivacijo življenjske energije posameznega astro znaka. Na zelišča se telesne in druge energije najhitreje odzovejo, zato si z njimi lahko najhitreje pomagate.

Oven

Zelišča: kopriva, šipek, bazilika, krebuljica, pelin
Začimbe: poper, ingver, nageljnove žbice, koriander, kumina
Sadje: kosmulja
Zelenjava: čebula

Bik

Zelišča: kadulja, slez, meta, timijan
Začimbe: cimet, janež, muškatni orešček, peteršilj
Sadje: jabolka, jagode
Zelenjava: krompir, cvetača

Dvojčka

Zelišča: lipa, bezeg, majaron, melisa, koper, peteršilj, janež, majaron, sivka
Začimbe: peteršilj, koper, kumina, limonska trava, poprova meta, timijan
Sadje: ribez
Zelenjava: korenje

Rak

Zelišča: pelin, majaron, koper, janež, nagelj, kamilice in limone
Začimbe: vanilja
Sadje: robide, melona, slive, banana
Zelenjava: kumare, paradižnik, bučke, špinača

Lev

Zelišča: meta, bazilika, rožmarin, ingver, limeta in rožmarin, sončnica, kamilica, pehtran
Začimbe: kurkuma, žafran, bazilika, cimet
Sadje: limona, pomaranča
Zelenjava: artičoke

Devica

Zelišča: koromač, kamilica, kumina, koper, meta, črna lahkotnica, majaron
Začimbe: kumina, koper, koromač, žajbelj in peteršilj
Sadje: robide
Zelenjava: žitarice, grah

Tehtnica

Zelišča: sivka, materina dušica, bezeg, timijan, šentjanževka, bergamotka
Začimbe: sladkor. kamilica, koper, koromač, poprova meta, zelena meta in vanilija
Sadje: češnje, marelice, brusnice
Zelenjava: brokoli, zelena, redkvica

Škorpijon

Zelišča: navadna vodna kreša, žajbelj, bazilika, koriander
Začimbe: česen, hren, janež, črni poper, kardamom, kava, ingver, rožmarin in timijan
Sadje: fige, borovnice
Zelenjava: radič, čebula

Strelec

Zelišča: bazilika, kapre, žajbelj, bazilika, boraga, žafran, krebuljica
Začimbe: kurkuma, muškatni orešček in žafran
Sadje: grozdje, ananas
Zelenjava: jajčevci, koruza, pesa

Kozorog

Zelišča: ognjič, preslica, aloe vera, lovor, zeleni čaj, rožmarin, kumina, kamilica, majaron
Začimbe: sol, kumina, kajenski poper, nageljnove žbice, muškatni orešček, rožmarin in žafran
Sadje: suho sadje, oreščki
Zelenjava: cvetača, zelena

Vodnar

Zelišča: meta, rožmarin, hmelj, koromač, gabez, baldrijan
Začimbe: origano, ožepek, citronke, peteršilj in zvezdasti janež
Sadje: kivi
Zelenjava: topinambur, sladek krompir

Ribi

Zelišča: kakav, rman, bazilika, limona, boraga, žajbelj
Začimbe: kari, alge, piment, kardamom, cimet, majaron in vanilja
Sadje: lubenica
Zelenjava: šparglji, buče, soja, riž

https://www.primorske.si/plus/sobota/prave-rastline-za-vase-znamenje?utm_source=most_read_lnk_article&utm_medium=most_read&utm_campaign=most_read&pk_campaign=most_read&pk_source=most_read_lnk_article&pk_medium=most_read

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 17 Feb 2022 09:41; skupaj popravljeno 2 krat

DEKLARACIJA ZA ZAŠČITO SLOVENSKEGA TURIZMA

"Želimo si strateškega, ekonomsko stabilnega in družbeno odgovornega lastnika, ki bo deloval v sožitju z lokalno skupnostjo, sovlagal v razvoj in promocijo turistične destinacije in pri svojem delovanju zasledoval skupne cilje trajnostne rasti slovenskega turizma," navaja deklaracija, v njej pa so spomnili tudi na primer prodaje hotela Metropol, pri kateri so "na lastni koži občutili, kaj pomeni prodaja hotela ne strateškemu partnerju". Od vlade zato upravičeno pričakujejo in zahtevajo, da bo pri vseh nadaljnjih odločitvah o prodaji strateškega dela slovenskega turizma izredno previdna in skrbna ter da bo pri vseh ključnih odločitvah upoštevala usmeritve in pričakovanja širše lokalne skupnosti, ki lahko zaradi napačnih in nepremišljenih odločitev vlade utrpi trajne posledice na ekonomskem, socialnem in družbenem področju.
Piranski občinski svet
https://www.regionalobala.si/novica/dolgoletni-portoroski-bankomat-zasluznih-se-poslavlja-tzp-bo-v-casu-tranzicije-nadziral-smrekar-kras

PETICIJA

Podpiši peticijo za uveljavitev predkupne pravice
"Žal je prišlo do napake. Poskusite ponovno."

Slovenija je na udaru.
Samo skupaj jo lahko zaščitimo.
Zato smo pripravili projekt Podpis za Slovenijo, da vsem prebivalkam in prebivalcem omogočimo aktivacijo na preprost način. Vsak podpis je korak do velikih sprememb, ki jih Slovenija nujno potrebuje.

EKIPA PODPIS ZA SLOVENIJO
Zakaj ta projekt?
Ne moremo stati križem rok in opazovati, kako se nam zaradi vlade pred očmi razkraja Slovenija. Zato državljankam in državljanom ponujamo enostaven način, da skupaj dvignemo glas. Ker vsak glas šteje.
Vsak podpis je korak za boljšo Slovenijo.

https://www.podpiszaslovenijo.si/#form

PRESTIGE TOURISM

SDH PREDKUPNE PRAVICE NE KOMENTIRA, MADŽARI: Denar imamo zagotovljen, kaj pa sodelovanje z lokalnim okoljem?

Družba Prestige Tourism je v ponedeljek s podružnico sklada York Capital Management podpisala dogovor o nakupu 43,2-odstotnega deleža Yorka v Savi. Do prevzema bo prišlo po izpolnitvi odložnih pogojev, med drugim po pridobitvi soglasja varuha konkurence in neuveljavljanju predkupne pravice države. Prestige bi v Savo vložil 200 milijonov evrov.

"Družba Prestige Tourism bo vstopila v družbo Sava z ambicijo dolgoročnega razvoja turistične dejavnosti na vseh njenih destinacijah in krepitve njene konkurenčnosti na trgu, kar je skladno z javnim interesom za to panogo in hkrati ne obremenjuje državnega proračuna," so danes sporočili iz družbe.

Družba Prestige Tourism, za katero stoji madžarski sklad Diofa Asset Management, namerava svojim partnerjem v lastništvu Save - Slovenski državni holding (SDH) je lastnik skoraj 19-odstotnega deleža, Kapitalska družba (Kad) pa 28-odstotnega deleža - pojasniti svoje namere glede upravljanja naložbe v družbo, ki je sama kapitalsko prešibka, da bi lahko zagnala nov investicijski ciklus.

Prestige Tourism: Sledili bomo strateškim ciljem slovenskega turizma

Po sklenitvi pogodbe o prenosu deleža in terjatev do družbe Sava s podružnico sklada York Capital Managment in ko bodo za to izpolnjeni odložni pogoji, želi Prestige Tourism v partnerstvu z državo izvesti obsežen investicijski cikel v obstoječe in nove zmogljivosti. Za razvoj Save je pripravljen zagotoviti 200 milijonov evrov lastnih naložbenih sredstev.

V družbi Prestige Tourism izpostavljajo štiri stebre maksimiranja ekonomskega učinka nakupa deleža v Savi: kapitalsko podporo, prenovo, podporo pri upravljanju sredstev ter upravljanje vrednosti za zaposlene in operativno poslovanje.

Kot navajajo v podjetju, bodo sledili ključnim strateškim ciljem slovenskega turizma, zapisanih v razvojnih dokumentih. "Prestige Tourism v slovenski turizem prinaša splet kapitala, znanja, najboljših praks in izkušenj na področju turizma. Verjamemo, da so naše namere združljive s cilji, ki jih na področju turizma zasleduje slovenska država," je ob tem dejal glavni izvršni direktor in večinski lastnik družbe Michel Caillard.

Kot še pravi Caillard, je dolgoročni cilj novega lastnika krepitev konkurenčnosti portfelja Save Turizem ob hkratni vzdržni poslovni uspešnosti družbe in vzdržnem donosu za lastnika. Napoveduje tudi tvorno sodelovanje z deležniki v lokalnem okolju, turističnem sektorju in na državni ravni ter krepitev konkurenčnosti turističnih storitev Save Turizma.

Za nakup zagotovljena podpora sklada zasebnega kapitala Fönix

Za nakup deleža v Savi so v družbi, kot pojasnjujejo, "združili moči kapitalsko močni investitorji, ki bodo v turizmu kot kapitalsko intenzivni dejavnosti zagotovili kontinuirano investiranje v hotelske zmogljivosti doslej kapitalsko podhranjene Save Turizem".

Vstop novega lastnika v lastništvo Save družba Prestige Tourism načrtuje kot prvi korak pri zaključku dolgoletnega procesa finančnega prestrukturiranja, ki se je začel s prisilno poravnavo. Prestige Tourism ima za izvedbo nakupa zagotovljeno podporo finančnega partnerja, in sicer sklad madžarskega zasebnega kapitala Fönix, ki je v lasti sklada Diofa Asset Management.

O podpisu pogodbe so bili danes obveščeni tudi na SDH. S tem je začel teči 30-dnevni rok za morebitno uveljavljanje predkupne pravice države pri prodaji Yorkovega deleža v Savi.

SDH: Brez komentarja

"SDH in Kad sodelujeta pri pridobivanju relevantnih podatkov in podlag, ki bodo temelj za sprejem informirane upravljavske odločitve," so sporočili iz SDH in dodali, da do sprejema odločitve glede predkupne pravice oziroma sprejema morebitne druge upravljavske odločitve predmetnega postopka ne bodo komentirali.

Prestige Tourism je projektna družba, registrirana v Budimpešti. Caillard ima v lasti 61,2 odstotka družbe, manjšinski lastnik s 30-odstotnim deležem pa je družba Atlantis Property v lasti Zsolta Komonczija. Atlantis Property je zasebno madžarsko turistično in nepremičninsko podjetje, ki je v zadnjih letih izvedlo več naložb v izgradnjo turističnih in drugih nepremičnin v skupni vrednosti 500 milijonov evrov.

Dejavnost sklada Diofa Asset Management obsega upravljanje investicijskih skladov, upravljanje premoženja in investicijsko svetovanje. Družba upravlja preko 440 milijard forintov (1,23 milijarde evrov) sredstev institucionalnih in malih vlagateljev, vrednost sredstev v upravljanju v nepremičninskih skladih pa je konec 2020 dosegla 252 milijard forintov (710 milijonov evrov). Od leta 2020 je Diofa v lastništvu družbe Tarragona HoldingZrt, ki sodi v Indotek skupino.
https://www.regionalobala.si/novica/madzari-potrdili-dogovor-z-yorkom-v-savo-bi-vlozili-200-milijonov-evrov-to-so-njihovi-nacrti

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli