Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Pet Nov 02, 2007 10:23 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

CROATIA OSIGURANJE d.d. - CROS-R-A

* Osnovni kapital: 79.923.642,00 €
* Število delnic: 429.697
* Redne delnice: 420.947
* Prednostne delnice: 8.750
* Nominalna cena delnice: 186,00 €
https://kompanija.crosig.hr/hr/korporativni-dokumenti

/13/...še ena novica, ki nam lahko tudi nekaj pove o novi strategiji NLB d.d. pri morebitnem prihajajočem lastninjenju največje Hrvaške zavarovalnice CroatiaOsiguranje d.d., katere je postala lastnica 1019 delnic, kar jo uvršča med prvih 10 lastnikov:
http://www.poslovni.hr/59209.aspx

Število delnic z nominalo 1400 kun (191,78EUR) je 316.348 od tega je: *307.598 navadnih delnic - cena na ZSE borzi je 18100 kun (2479,45EUR)
*8750 prednostnih delnic - cena na ZSE borzi je 18000 kun (2465,75EUR) Ob tem je potrebno poudariti,da je v statutu predvidena 8% dividenda.

CROS-R-A (redne delnice):
1. HRVATSKI FOND ZA PRIVATIZACIJU 242.586 78,86 Osnovni račun
2. RAIFFEISENBANK AUSTRIA D.D. ZAGREB 17.769 5,78 Skrb. račun
3. DRŽAVNA AGENCIJA ZA OSIG. ŠTEDNIH ULOGA I SANACIJU 11.125 3,62 Zast. račun
4. HPB D.D./KAPITALNI FOND D.D. 3.540 1,15 Skrb. račun
5. PBZ D.D. 2.514 0,82 Skrb. račun
6. HRVATSKA POŠTANSKA BANKA D.D. 2.329 0,76 Osnovni račun
7. KRAŠ D.D. 1.400 0,46 Osnovni račun
8. HYPO ALPE-ADRIA-BANK D.D./HYPO ALPE-ADRIA-BANK AG 1.337 0,43 Skrb. račun
9. ZAGREBAČKA BANKA D.D. 1.142 0,37 Skrb. račun
10. PBZ D.D./NOVA LJUBLJANSKA BANKA 1.019 0,33 Skrb. račun

CROS-P-A (prednostne delnice):

1. JULIUS K.D.D. 2.074 23,70 Osnovni račun
2. HPB D.D. 652 7,45 Skrb. račun
3. TEB-INŽENJERING D.D. 399 4,56 Osnovni račun
4. ADRIA HOLDING D.O.O. 331 3,78 Osnovni račun
5. BAHOVEC SREČKO 294 3,36 Osnovni račun
6. RAIFFEISENBANK AUSTRIA D.D. ZAGREB 279 3,19 Skrb. račun
7. ZUBAK PAVO 113 1,29 Osnovni račun
8. HRENOVIĆ MILAN 101 1,15 Osnovni račun
9. POPOVIĆ VLADO 101 1,15 Osnovni račun
10. PBZ D.D. 94 1,07 Skrb. račun

Ob tem je zanimivo, da je tudi prvi delničar pri prednostnih delnicah ,dvojna delniška družba Julius k.d.d. iz Maribora...

/13/...po januarski kotaciji novega IPO na Hrvaškem in sicer OPTIME TELEKOM d.d. ter IPO Nepremičninskega sklada QUAESTUS NEKRETNINE d.d., katerega vpis poteka do 6.februarja 2008 preko Raiffeisen banke, se sedaj pridružuje novi IPO in sicer CROATIAOSIGURANJE d.d., za katerim se mnogim že cedijo sline, saj se je danes trgovalo po 5% višjem tečaju kot včeraj:

30.01.2008 na ZSE:
Redne - CROS-R-A - 16.199 kun (2.219,04 EUR)
Prednostne - CROS-P-A - 15.300 kun (2.095,89 EUR)
31.01.2008
CROS-R-A - 17.250 kun (2363 EUR) +6,48%
CROS-P-A - 15.300 kun (2095 EUR) +1,29%
07.02.2008
CROS-R-A - 14.500 kun (1986 EUR) (cena iz februarja2007)
CROS-P-A - 15.000 kun (2054 EUR)
08.02.2008
CROS-R-A - 14.100 kun (1931 EUR)
CROS-P-A - 15.000 kun (2054 EUR)
11.02.2008
CROS-R-A - 13.500 kun (1849 EUR)
CROS-P-A - 15.000 kun (2054 EUR)
12.02.2008
CROS-R-A - 14.690 kun (2012 EUR)
CROS-P-A - 15.000 kun (2054 EUR)
15.02.2008
CROS-R-A - 14.200 kun (1945 EUR)
CROS-P-A - 15.000 kun (2054 EUR)
27.02.2008
CROS-R-A - 14.001 kun (1917 EUR)
CROS-P-A - 15.000 kun (2054 EUR)
14.03.2008
CROS-R-A - 13.700 kun (1876 EUR)
CROS-P-A - 13.115 kun (1796 EUR)
21.03.2008
CROS-R-A - 13.400 kun (1835 EUR)
CROS-P-A - 13.100 kun (1793 EUR)
01.04.2008
CROS-R-A - 13.500 kun (1853 EUR)
CROS-P-A - 13.100 kun (1798 EUR)
07.04.2008
CROS-R-A - 12.800 kun (1757 EUR)
CROS-P-A - 13.100 kun (1798 EUR)
09.04.2008
CROS-R-A - 12.500 kun (1716 EUR)
CROS-P-A - 13.100 kun (1798 EUR)
11.04.2008
CROS-R-A - 12.000 kun (1647 EUR)
CROS-P-A - 13.100 kun (1798 EUR)
16.04.2008
CROS-R-A - 11.000 kun (1510 EUR)
CROS-P-A - 14.500 kun (1990 EUR)
18.04.2008
CROS-R-A - 12.000 kun (1647 EUR)
CROS-P-A - 14.500 kun (1990 EUR)
29.04.2008
CROS-R-A - 11.702 kun (1606 EUR)
CROS-P-A - 14.500 kun (1990 EUR)
09.05.2008
CROS-R-A - 11.499 kun (1578 EUR)
CROS-P-A - 14.500 kun (1990 EUR)
15.05.2008
CROS-R-A - 12.000 kun (1647 EUR)
CROS-P-A - 11.501 kun (1579 EUR)
20.05.2008
CROS-R-A - 11.512 kun (1580 EUR)
CROS-P-A - 11.521 kun (1581 EUR)
30.05.2008
CROS-P-A - 11.602 kun (1593 EUR)
CROS-R-A - 11.795 kun (1619 EUR)
03.07.2008
CROS-P-A - 10.000 kun (1373 EUR)
CROS-R-A - 11.000 kun (1510 EUR)
28.07.2008
CROS-P-A - 12.500 kun (1716 EUR)
CROS-R-A - 10.010 kun (1374 EUR)
01.08.2008
CROS-P-A - 10.070 kun (1382 €)
CROS-R-A - 9.580 kun (1315 €)
*** zaradi padca cen delnic so do 06.08.2008 ustavili trgovanje na ZSE 08.08.2008
CROS-R-A - 9.250 kun (1270 €)
20.08.2008
CROS-P-A - 10.000 kun (1373 €)
CROS-R-A - 9.500 kun (1304 €)
29.08.2008
CROS-P-A - 9.200 kun (1263 €)
CROS-R-A - 9.120 kun (1252 €)
04.09.2008
CROS-P-A - 9.000 kun (1235 €) - enake vrednosti so bile avgusta 2006 CROS-R-A- 8.301 kun (1139 €) - enake vrednosti so bile avgusta 2006 15.09.2008
CROS-P-A - 8.000 kun (1098 €)
CROS-R-A - 8.000 kun (1098 €)
16.09.2008
CROS-R-A - 6.210 kun (852 €)
17.09.2008
CROS-P-A - 6.750 kun (926 €)
CROS-R-A - 6.500 kun (892 €)
18.09.2008
CROS-P-A - 6.909 kun (948 €)
CROS-R-A - 6.000 kun (823 €)
22.09.2008
CROS-P-A - 6.909 kun (948 €)
CROS-R-A - 6.800 kun (933 €)
29.09.2008
CROS-P-A - 6.909 kun (948 €)
CROS-R-A - 7.100 kun (974 €)
03.10.2008
CROS-P-A - 6.909 kun (948 €)
CROS-R-A - 6.900 kun (947 €)
09.10.2008
CROS-P-A - 6.909 kun (948 €)
CROS-R-A - 6.250 kun (858 €)
13.10.2008
CROS-P-A -
CROS-R-A - 5.000 kun (703 €)
14.10.2008
CROS-P-A - 5.003 kun (704 €)
CROS-R-A - 6.100 kun (858 €)
23.10.2008
CROS-P-A - 6.000 kun (844 €)
CROS-R-A - 5.400 kun (759 €)
27.10.2008
CROS-R-A - 4.233 kun (595 €)
29.10.2008
CROS-P-A - 6.500 kun (914 €)
CROS-R-A - 4.650 kun (654 €)
07.11.2008
CROS-P-A - 6.500 kun (914 €)
CROS-R-A - 4.850 kun (682 €)
14.11.2008
CROS-P-A- 5.521,39 kun (777 €)
CROS-R-A- 4.000 kun (562 €)
21.11.2008
CROS-P-A - 5.521,39 kun (777 €)
CROS-R-A - 2.700,00 kun (379 €)
26.11.2008
CROS-R-A - 2.565,00 kun (361 €)
27.11.2008
CROS-P-A - 5.521,39 kun (777 €)
CROS-R-A - 2.650,00 kun (372 €)
02.12.2008
CROS-R-A - 2.524,00 kun (355 €)
12.12.2008
CROS-R-A - 3.050,00 kun (429 €)
CROS-P-A - 5.521,39 kun (777 €)
19.12.2008
CROS-R-A - 3.150,00 kun (443 €)
CROS-P-A - 3.784,87 kun (532 €)
23.01.2009
CROS-R-A - 3.360,00 kun (452 €) - srednji tečaj (7,42)
CROS-P-A - 3.753,00 kun (505 €)
09.02.2009
CROS-R-A - 3.150,00 kun (424 €)
CROS-P-A - 3.501,00 kun (471 €)
13.02.2009
CROS-R-A - 2.950,00 kun (397€)
CROS-P-A - 3.100,11 kun (417€)
20.02.2009
CROS-R-A - 2.751,05 kun (370€)
CROS-P-A - 2.900,11 kun (390€)
27.02.2009
CROS-R-A - 2.300,00 kun (309€) - zgodovinski minimum
CROS-P-A - 2.301,00 kun (310€) - (-80%) kot dne 27.02.2008
06.03.2009
CROS-R-A - 2.290,00 kun (308€)
CROS-P-A - 2.300,00 kun (309€)
18.03.2009
CROS-R-A - 2.327,27 kun (313€)
CROS-P-A - 2.300,00 kun (309€)
23.03.2009
CROS-R-A - 2.400,00 kun (323€)
CROS-P-A - 2.300,00 kun (309€)
27.03.2009
CROS-R-A - 2.605,00 kun (349€) - srednji tečaj 7,46
CROS-P-A - 2.550,12 kun (341€)
08.05.2009
CROS-R-A - 4.300,00 kun (576€)
CROS-P-A - 3.850,12 kun (516€)
25.05.2009
CROS-R-A - 4.000,00 kun (536€)
CROS-P-A - 3.850,12 kun (516€)
24.07.2009
CROS-R-A - 3.497,97 kun (478€)
CROS-P-A - 3.376,96 kun (461€)
08.09.2009
CROS-R-A - 3,800,00 kun (519€)
CROS-P-A - 3.376,96 kun (461€)
01.10.2009
CROS-R-A - 5.050,00 kun (689€)
CROS-P-A - 5.350,00 kun (728€)
09.10.2009
CROS-R-A - 4.990,00 kun (681€)
CROS-P-A - 4,711,00 kun (643€)
28.10.2009
CROS-R-A -5.980,88 kun (830 €)
CROS-P-A - 6.000,00 kun (833 €)
30.10.2009
CROS-R-A -5.555,55 kun (771 €)
CROS-P-A - 6.000,00 kun (833 €)
06.11.2009
CROS-R-A - 5.350,00 kun (743 €)
CROS-P-A - 6.000,00 kun (833 €)
22.01.2010
CROS-R-A - 5.948,87 kun (814 €)
CROS-P-A - 6.000,00 kun (833 €)
26.01.
CROS-R-A - 5.400,00 kun (739 €)
CROS-P-A - 6.000,00 kun (833 €)
04.02.
CROS-R-A - 5.401,00 kun (738 €)
CROS-P-A - 6.000,00 kun (820 €)
18.02.
CROS-R-A - 5.350,00 kun (730 €)
CROS-P-A - 6.000,00 kun (833 €)
23.2.
CROS-R-A - 5.120,00 kun (699 €)
CROS-P-A - 4.500,00 kun (614 €)
09.03.
CROS-R-A - 5.000,00 kun (683 €)
CROS-P-A - 5.600,00 kun (765 €)
22.03.
CROS-R-A - 4.915,00 kun (671 €)
CROS-P-A - 4.920,00 kun (672 €)
07.04.
CROS-R-A - 5.100,00 kun (696 €)
CROS-P-A - 5.001,00 kun (683 €)
13.04.
CROS-R-A - 4.950,00 kun (676 €)
CROS-P-A - 5.500,00 kun (751 €)
28.05.2011
CROS-R-A - 5.796,00 kun (772 €)
CROS-P-A - 5.670,10 kun (756 €)

12.04.2024
* CROS - 1.220 €
* CROS2 - 1.220 €
19.08.2024
* CROS - 1.320,00 €
* CROS2 - 1.270,00 €

https://zse.hr/hr/papir/310?isin=HRCROSRA0002
https://zse.hr/hr/papir/310?isin=HRCROSPA0004
http://www.zse.hr/default.aspx?id=10006&dionica=CROS-R-A
http://www.zse.hr/default.aspx?id=10006&dionica=CROS-P-A

TOP 10
CROS-R-A - redne delnice
1. HRVATSKI FOND ZA PRIVATIZACIJU - 242.586 delnic - 78,86%- Osnovni račun
2. RAIFFEISENBANK AUSTRIA D.D. ZAGREB - 17.769 delnic - 5,78% Skrbniški račun
3. DRŽAVNA AGENCIJA ZA OSIG. ŠTEDNIH ULOGA I SANACIJU - 11.125 delnic - 3,62% - Zast. račun
4. HPB D.D./KAPITALNI FOND D.D. - 3.540 delnic - 1,15% - Skrbniški račun
5. PBZ D.D. - 2.621delnic - 0,85% - Skrbniški račun
6. HRVATSKA POŠTANSKA BANKA D.D. - 2.475 delnic - 0,80% - Osnovni račun
7. KRAŠ D.D. - 1.400 delnic - 0,46% - Osnovni račun
8. SOCIETE GENERALE-SPLITSKA BANKA D.D./ERSTE PLAVI OBVEZNI MIROVINSKI FOND 1.287 delnic - 0,42% - Skrbniški račun
9. ZAGREBAČKA BANKA D.D. - 1.225 delnic - 0,40% - Skrbniški račun 10. HYPO ALPE-ADRIA-BANK D.D. 1.041 delnic - 0,34% - Skrbniški račun Skupaj: 92,68% lastništva 29.07.2008

CROS - R-A - redne delnice
1. HRVATSKI FOND ZA PRIVATIZACIJU - 242.586 delnic - 78,86% Osnovni račun
2. RAIFFEISENBANK AUSTRIA D.D. ZAGREB - 17.769 delnic - 5,78% Skrbniški račun
3. DRŽAVNA AGENCIJA ZA OSIG. ŠTEDNIH ULOGA I SANACIJU - 11.125 delnic - 3,62% - Zast. račun
4. HPB D.D./KAPITALNI FOND D.D. - 3.540 delnic - 1,15% - Skrbniški račun
5. HRVATSKA POŠTANSKA BANKA D.D. - 2.957 delnic - 0,96% - Osnovni račun
6. PBZ D.D. - 2.473 delnic - 0,80% - Skrbniški račun
7. KRAŠ D.D. - 1.400 delnic - 0,46% - Osnovni račun
8. SOCIETE GENERALE-SPLITSKA BANKA D.D./ERSTE PLAVI OBVEZNI MIROVINSKI FOND - 1.293 delnic - 0,42 Skrbniški račun
9. ZAGREBAČKA BANKA D.D. - 1.139 delnic - 0,37% - Skrbniški račun 10. HYPO ALPE-ADRIA-BANK D.D. - 1.029 delnic - 0,33% - Skrbniški račun Skupaj obvladujejo: 92,75% lastništva

TOP 10

CROS (redne delnice)

1. INTERKAPITAL VRIJEDNOSNI PAPIRI D.O.O. (68481874507)/ADRIS GRUPA D.D. (82023167977) - 280.807 delnic - 66,71% - Transakcijski račun
2. CERP (38083028711)/REPUBLIKA HRVATSKA (52634238587) - 129.345 delnic - 30,73% - Zast. račun
3. INTERKAPITAL VRIJEDNOSNI PAPIRI D.O.O. (68481874507) - 3.810 delnic - 0,91% - Transakcijski račun
4. KRAŠ D.D. (94989605030) - 1.400 delnic - 0,33% - Osnovni račun
5. INTERKAPITAL VRIJEDNOSNI PAPIRI D.O.O. (68481874507) - 523 delnic - 0,12% - Transakcijski račun
6 .FRAN MIHALJEVIĆ-KLINIKA ZA INFEKT. BOLESTI (47767714195) - 330 delnic- 0,08% - Osnovni račun
7. ŠKOPLJANAC ANA (56086467088) - 192 delnic - 0,05% - Osnovni račun
8. PAVLIČIĆ DANE (96179167768) - 185 delnic - 0,04% - Osnovni račun
9. OTP BANKA D.D. (52508873833) - 160 delnic - 0,04% Transakcijski račun
10. Skupina računov na katerem je vknjižena ista količina delnic - 150 delnic - 0,04%
Stanje: 12.04.2024
https://www.skdd.hr/portal/f?p=100:257:118995718399::NO:RP::

TOP 10

1. INTERKAPITAL VRIJEDNOSNI PAPIRI D.O.O./ADRIS GRUPA D.D. - 284.617 delnic - 67,61 % - Transakcijski račun
2. CERP/REPUBLIKA HRVATSKA - 129.345 delnic - 30,73 % - Zast.račun
3. KRAŠ D.D. - 1.400 delnic - 0,33 % - Osnovni račun
4. INTERKAPITAL VRIJEDNOSNI PAPIRI D.O.O. - 523 delnic - 0,12 % - Transakcijski račun
5. FRAN MIHALJEVIĆ-KLINIKA ZA INFEKT. BOLESTI - 330 delnic - 0,08 % - Osnovni račun
6. ŠKOPLJANAC ANA - 192 delnic - 0,05 % - Osnovni račun
7. PAVLIČIĆ DANE - 183 delnic - 0,04 % - Osnovni račun
8. OTP BANKA D.D. - 160 delnic - 0,04 % - Transakcijski račun
9. JADROLINIJA - 150 delnic - 0,04 % - Osnovni račun
10. CENTAR ZA AUTIZAM - 150 delnic - 0,04 % - Osnovni račun
Stanje: 19.08.2024
https://www.skdd.hr/portal/f?p=100:257:1770455585920::NO:RP::
https://zse.hr/hr/papir/310?isin=HRCROSRA0002&tab=stock_info

CROS-P-A - prednostne delnice

1. JULIUS K.D.D. - 2.087 delnic - 23,85% - Osnovni račun
2. RAIFFEISENBANK AUSTRIA D.D. ZAGREB - 788 delnic - 9,01% - Skrbniški račun
3. TEB-INŽENJERING D.D. - 399 delnic - 4,56% - Osnovni račun
4. ZAGREBAČKA BANKA D.D. - 360 delnic - 4,11% - Skrbniški račun
5. BAHOVEC SREČKO - 334 delnic - 3,82% - Osnovni račun
6. ZUBAK PAVO - 113 delnic - 1,29% - Osnovni račun
7. HRENOVIĆ MILAN - 101 delnic - 1,15% - Osnovni račun
8. POPOVIĆ VLADO - 101 delnic - 1,15% - Osnovni račun
9. NEXE GRUPA D.D. - 100 delnic - 1,14% - Osnovni račun
10. GLAZER MICHAEL - 100 delnic - 1,14% - Osnovni račun Skupaj: 51,23 lastništva

***Ob tem je zanimivo,da je tudi prvi delničar pri prednostnih delnicah ,dvojna delniška družba Julius k.d.d. iz Maribora...

29.07.2008

CROS-P-A - prednostne delnice
1. JULIUS K.D.D. - 2.122 delnic - 24,25% Osnovni račun
2. RAIFFEISENBANK AUSTRIA D.D. ZAGREB - 867 delnic - 9,91 Skrbniški račun
3. HYPO ALPE-ADRIA-BANK D.D./SLAVONSKI ZATVORENI INVESTICIJSKI FOND D.D.- 661 delnic - 7,55% - Skrbniški račun
4. TEB-INŽENJERING D.D. - 399 delnic - 4,56% - Osnovni račun
5. BAHOVEC SREČKO - 327 delnic - 3,74% - Osnovni račun
6. ZUBAK PAVO - 113delnic - 1,29% - Osnovni račun
7. HRENOVIĆ MILAN - 101 delnic - 1,15% - Osnovni račun
8. POPOVIĆ VLADO - 101delnic - 1,15% - Osnovni račun
9. POLITEO TONI - 80 delnic - 0,91% - Osnovni račun
10. HRVATSKI FOND ZA PRIVATIZACIJU-76 delnic - 0,87% Osnovni račun

TOP 10

CROS2 (prednostne delnice)

1. OTP BANKA D.D. (52508873833) - 2.193 delnic - 25,06% - Transakcijski račun
2. INTERKAPITAL VRIJEDNOSNI PAPIRI D.O.O. (68481874507)/ADRIS GRUPA D.D. (82023167977) - 1.982 delnic - 22,65% - Transakcijski račun
3. INTERKAPITAL VRIJEDNOSNI PAPIRI D.O.O. (68481874507) - 1.126 delnic - 12,87% - Transakcijski račun
4. BAHOVEC D.O.O. (08740642924) - 776 delnic - 8,87% - Osnovni račun
5. KOTORAŠ MARINO (14686854162) - 246 delnic - 2,81% - Osnovni račun
6. HRENOVIĆ BRANKICA (93381372117) - 101 delnic - 1,15% - Osnovni račun
7. BERIŠIĆ LJUBICA (34474414260) - 72 delnic - 0,82% - Osnovni račun
8. PAULIĆ DRINKA (38777849485) - 52 delnic - 0,59% - Osnovni račun
9. KRAČUN ŠTEFANIE FELICIA (10231180099) - 51 delnic - 0,58% - Osnovni račun
10. BAHOVEC APARTMANI GLICINIJA D.O.O. (67860679329)- 44 delnic - 0,50% - Osnovni račun
Stanje: 12.04.2024
https://www.skdd.hr/portal/f?p=100:257:118995718399::NO:RP::

TOP 10

1. INTERKAPITAL VRIJEDNOSNI PAPIRI D.O.O./ADRIS GRUPA D.D. - 5.301 delnic - 60,58 % - Transakcijski račun
2. BAHOVEC D.O.O. - 776 delnic - 8,87 % - Osnovni račun
3. KOTORAŠ MARINO - 215 delnic - 2,46 % - Osnovni račun
4. HRENOVIĆ BRANKICA - 101 delnic - 1,15 % - Osnovni račun
5. BERIŠIĆ LJUBICA - 72 delnic - 0,82 % - Osnovni račun
6. PAULIĆ DRINKA - 52 delnic - 0,59 % - Osnovni račun
7. KALČIĆ MLADEN - 43 delnic - 0,49 % - Osnovni račun
8. BAHOVEC APARTMANI GLICINIJA D.O.O. - 40 delnic - 0,46 % - Osnovni račun
9. SKOČKO MATO - 38 delnic - 0,43 % - Osnovni račun
10. BORAS ARIJANA - 33 delnic - 0,38 % - Osnovni račun
Stanje: 19.08.2024
https://www.skdd.hr/portal/f?p=100:257:1770455585920::NO:RP::
https://zse.hr/hr/papir/310?isin=HRCROSPA0004&tab=stock_info

/13/...predvidena širitev CroatiaOsiguranja v JV Evrope poleg Slovenije(AdriaticSlovenica d.d.) še Makedonija (Kjubi Makedonija,Vardar Makedonija)),pa vse do Albanije(Insig),kjer so interesenti za nakup državne zavarovalnice INSIG ter v Črni Gori,Srbiji (Beogradski Milenijum) ter Makedoniji pa ustanovitev hčerinskih družb: http://www.poslovni.hr/Content/Article.aspx?id=75384
http://business.hr/Default2.aspx?ArticleID=0d81a131-cc64-41c7-bc95-912066710f04&readcomment=1#comment

/13/...za prednostne delnice je uprava na skupšini zavarovalnice Croatia sklicani za 16 junij 2008 d.d. predlagala delitev dobička in sicer za dividende prednostnih delnic v višini 980.000 kun (0,134mioEUR),kar znese na delnico 112 kun (15,35 EUR) oziroma 8%:

Največji del ustvarjenega dobička 76,18miokun (10,45mioEUR) bo zadržani dobiček.Tako bo od skupaj ustvarjenega dobička v višini 109,56miokun (15,05mioEUR) odšlo v statutarne rezerve 26,02miokun (3,57mioEUR) in za zakonske rezervacije 5,48miokun (0,752mioEUR),preostanek 900.000 kun (0,123mioEUR),pa se bo izplačalo članom Uprave kot udeležba pri dobičku.
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=43867
http://www.zse.hr/userdocsimages/novosti/752-08-CROS_poziv_GS.doc

/13/...kot so že najavili s sklepom nadzornega sveta,bodo vložili 300mioEUR v širitev ponudbe zavarovanja in družb na Slovenski,Bih,Srbski,Makedonski,Črnogorski in Albanski prostor,tako so za AdriaticSlovenico d.d. oddali tudi nezavezujočo ponudbo:
http://www.poslovni.hr/80283.aspx

/13/...nagrada TRUSTED BRAND revije Readers Digest je pripadla tudi zavarovalnici CROATIA OSIGURANJE d.d.:

Izmed 823 sodelujočih v anketi so izbirali med 23 zavarovalnicami in tako so izbrali:
CROATIA OSIGURANJE d.d. - 47,6%
ALLIANZ d.d. - 11,2 %
EUROHERTZ d.d. - 9%
CROATIA OSIGURANJE d.d.
Kvaliteta - 4,2
Izgled - 4,1
Uporabnost - 4,3
Primernost cen - 3,9
www.osiguranje.hr/

NAJBOLJŠI

Croatia osiguranje najboljša zavarovalna družba v Srednji in Vzhodni Evropi Europe Vodeči svetovni finančni časopis Euromoney je CroatiaOsiguranje d.d. največjo hrvaško zavarovalnico, izbral za najboljšo zavarovalnico v Srednji in Vzhodni Evropi. Predsedniku uprave Croatia Osiguranje d.d., Hrvoju Vojkoviću je v sklopu konference Euromoney, ki se organizira 20. in 21.oktobra 2009 v Cavtatu, izročil omenjeno nagrado, predsednik Uprave Euromoney, Richard Ensor. To je hkrati najlepše darilo za 125 letnico družbe.Kadar ta vaš trud prepozna tudi taka mednarodna institucija, ki ima takšno tradicijo in veliko kredibilnost, kot je Euromoney, potem veste, da je vaša družba na pravi poti. Omenjena nagrada še dodatno pridobiva na pomenu, zlasti v obdobju globalne krize, kar dokazuje, da so se uspešno prilagodili novim tržnim razmeram, ki vladajo na samo na dom,ačem, temveč tudi na tujih tržiščih. Tako je zavarovalnica Croatia osiguranje v recesijskem letu 2008 zbrala skupne premijo v višini (3 milijarde 244 milijuna kuna), kar je 450,5mio €, kar je 5% rast, glede na rekordno leto 2007. Glavne teme 9.Euromoney SEE Investors je tako nadaljevanje mednarodnih vlaganj in razmere globalne ekonomske krize na gospodarska gibanja v regiji http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=8796
http://www.crosig.hr/o-nama/vijesti/euromoney-proglasio-croatia-osiguranje-jednom-od-vodecih-osiguravateljnih-kompanija-u-srednjoj-i-istocnoj-europi?sid=4f793f285e2b5505d4eeeb5147d1c761

SUPER 44,1%

Dobiček v prvem devetmesečju zrasel za 44,1% Tako je ustvarjeni netto dobiček v prvem devetmesečju 77,3 mio.kun (10,73 mio€), kar je kar za 44,1% več kot v istem obdobju lanskega leta, so poudarili iz CroatiaOsiguranja d.d. Skupni prihodki so znašali 2,45mlrd.kun (340,27mio€), kar je za 2,4% več kot v istem obdobju lanskega leta. Bruto dobiček je v prvih devetih mesecih znašal 96,6mio,kun (13,41mio€) in je za 36,2% večji kot v istem obdobju lanskega leta, v odnosu na devetomesečni plan pa za 34,7% večji. Tudi glede na stopnjo recesije, ki se tudi v zavarovalništvu pozna z zmanjšanjem premije, je CroatiaOsiguranje d.d. dosegla premijo v okviru poslovnih načrtov. Ta znaša 2,49mlrd.kun (345,83mio€) in je zmanjšanje za 5,3% od istega obdobja v lanskem letu. V neživljenjskih zavarovanjih je premija 2,23mlrd.kun (309,72mio.€) in je manjša za 5,7%, kot v istem obdobju kot v lanskem letu. V življenjskih zavarovanjih pa znaša 254,1mio.kun (35,29mio.€) in je 1,8% manj, kot v istem obdobju lanskega leta. http://www.poslovni.hr/130739.aspx
http://www.crosig.hr/o-nama/vijesti/croatia-osiguranje-unatoc-stagnaciji-trzista-441-veca-dobit

DIVIDENDE

Na zadnji 33.skupščini zavarovalnice so sprejeli odločitev, da se od neto dobička 69,7miokun zavarovalnice CroatiaOsiguranje za leto 2009, največji delež razporedi v zadržani dobiček v višini 48,6miokun, za zakonske rezervacije se razporedi 3,5 miokun, statusne rezerve v višini 16,5 miokun in za izplačilo dividende višini 112 kun za prednostne delnice CROS-P-A.
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=107986
http://www.crosig.hr/o-nama/dionicarski-dio
http://www.crosig.hr/datastore/filestore/19/Godisnje_izvjesce_za_2009.pdf

PRODAJA ZAVAROVALNICE
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=107748
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Avg 28, 2010 6:07 pm; skupaj popravljeno 86 krat

/13/...na 35. skupščini zavarovalnice, ki bo 07.julija 2011 bodo obravnavali in sprejemali poslovanje v letu 2010 in razrešitev, imenovanje uprave ter nadzornikovter tako izhaja, da so imeli ustvarjeno zbrano bruto premijo v višini 2.888.519.690,88 kun (385.135.958,70 €) in bodo za dividende imetnikov navadnih delnice CROS-R-A namenili 27.683.820,00 kun (3.691.176,00 €) oziroma 90 kun (12 €) ter za dividende imetnikov prednostnih delnic CROS-P-A pa 980.000,00 kun (130.666,00 €) oziroma 112 kun (14,93 €) po delnici.

http://www.crosig.hr/
http://www.crosig.hr/o-nama/dionicarski-dio/glavna-skupstina/oglas-za-sazivanje-35-glavne-skupstine-croatia-osiguranja-dd

DELAVSKO DELNIČARSTVO

http://liderpress.hr/biznis-i-politika/hrvatska/sindikati-predlazu-radnicko-dionicarstvo-za-croatia-osiguranje/

PRODAJA ZA 266.666.666 € (2.000.000.000 kun)

http://www.osiguranje.hr/ClanakDetalji.aspx?13946
http://www.osiguranje.hr/ClanakDetalji.aspx?13951
http://www.osiguranje.hr/ClanakDetalji.aspx?13961
http://www.vecernji.hr/biznis/iznevjerili-smo-senou-mazuranica-clanak-423093

DIVIDENDA 2022 & 2023

* 2022 = 37,35 €
* 2023 = 79,02 €
* 08.08.2024 - 116,37 €

Croatia osiguranje d.d. seznanil s predlogom izplačila dividend imetnikom navadnih in prednostnih delnic iz čistega dobička, ustvarjenega v letu 2023, in iz prenesenega dobička, ustvarjenega pri poslovanju družbe v letu 2022. Croatia osiguranje d.d. v preteklih letih uspešno posluje z rastočo stopnjo dobička in visokimi stopnjami kapitalske ustreznosti, tako na ravni družbe kot tudi na ravni koncerna, v letu 2024 pa se pričakuje, da bo kapitalska ustreznost ohraniti nad ravnjo 200 %. Skladno s tem sta uprava in nadzorni svet skupščini predlagala izplačilo dividend iz prenesenega dobička v skupni višini 16.049.146,52 €, to je 37,35 € na delnico, ter izplačilo dividend iz čistega dobička, ustvarjenega v letu 2023 v skupni vrednosti. v višini 33.954,693,37 € oziroma 79,02 € na delnico, je razvidno iz sporočila za javnost, objavljenega na spletnih straneh Zagrebške borze.
https://eho.zse.hr/obavijesti-izdavatelja/view/54396
file:///C:/Users/Zoran/Downloads/GS-CROS-da146cc4136d606c81ea605b23acd62f.pdf

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 13 Jul 2024 13:41; skupaj popravljeno 13 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Ned Nov 04, 2007 11:29 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

NEPREMIČNINSKI SKLADI

/13/...družba Poteza ustanavlja do marca 2008 NEPREMIČNINSKI SKLAD - Real Estate Fund s sedežem na Nizozemskem, predvsem za dobro poučene vlagatelje in tudi ob dejstvu, da Slovenija še nima urejene zakonodaje za to področje. Saj pri nas tako ni mogoče ustanoviti nepremičninskega sklada v nasprotju z Hrvaškim tržiščem, kjer jih je kar nekaj:

*** 1.JADRAN KAPITAL d.d. - JAKT-R-A - ( V LIKVIDACIJI):
Ustanovitveni kapital 79.163.600 kun (10.844.328 €)
Število delnic 791.636
Netto vrednost imovine sklada 92.952.208 kun (12.733.179 €)
Netto vrednost delnice 118,68 kun(16,25 €)
Vrednost delnice na ZSE borzi 110 kun (15,06 €)

* Stanje 31.08.2008
Netto vrednost imovine sklada: 89.777.268,08 kun (12.326.962 €)
Število delnic: 770.606
Netto vrednost delnice: 116,50 kun (15,99 €)
Velikost diskonta glede na NIV: 8,24%

* Stanje 28.02.2009
Neto vrednost imovine sklada: 85.565.775,18 kun (11.531.775 €)
Število delnic :770.606,00
Netto vrednost delnice: 111,04 kun (14,96 €)
Velikost diskonta glede na NIV: 4.32%
07.02.2008 - 95 kun (13,01 €)
27.02.2008 - 80 kun (10,95 €)
14.03.2008 - 100 kun (13,69 €)
17.04.2008 - 70 kun (9,61 €) - minimalna cena delnice
30.04.2008 - 100,50 kun (13,79 €)
09.05.2008 - 91 kun (12,49 €)
15.05.2008 - 92 kun (12,63 €)
30.05.2008 - 95 kun (13,01 €)
17.06.2008 - 95 kun (13,01 €)
03.07.2008 - 91 kun (12,49 €)
18.07.2008 - 96 kun (13,18 €)
01.08.2008 - 96 kun (13,18 €)
20.08.2008 - 96 kun (13,18 €)
29.08.2008 - 96 kun (13,18 €)
05.09.2008 - 96 kun (13,18 €)
15.09.2008 - 96 kun (13,18 €)
29.09.2008 - 96 kun (13,18 €)
03.10.2008 - 96 kun (13,18 €)
09.10.2008 - 96 kun (13,18 €)
14.10.2008 - 96 kun (13,50 €)
23.10.2008 - 96 kun (13,50 €)
29.10.2008 - 96 kun (13,50 €)
07.11.2008 - 96 kun (13,50 €)
14.11.2008 - 96 kun (13,50 €)
21.11.2008 - 96 kun (13,50 €)
27.11.2008 - 96 kun (13,50 €)
12.12.2008 - 46 kun ( 6,47 €)
19.12.2008 - 46 kun ( 6,47 €)
16.01.2009 - 30 kun ( 4,04 €) - srednji tečaj EMU - 7,42
23.01.2009 - 30 kun ( 4,04 €)
09.02.2009 - 30 kun ( 4,04 €)
13.02.2009 - 30 kun ( 4,04 €)
20.02.2009 - 48 kun ( 6,46 €)
27.02.2009 - 48 kun ( 6,46 €)
06.03.2009 - 48 kun ( 6,46 €)
18.03.2009 - 48 kun ( 6,46 €)
23.03.2009 - 20 kun ( 2,69 €) - zgodovinski minimum
27.03.2009 - 22 kun ( 2,94 €) - tečaj EMU 7,46
25.05.2009 - 22 kun ( 2,94 €)
24.07.2009 - 22 kun ( 3,00 €) - tečaj EMU 7,31
08.09.2009 - 22 kun ( 3,00 €)
09.10.2009 - 22 kun ( 3,00 €)
06.11.2009 - 22,12 kun (3,02 €)
27.11.2009 - 22,12 kun (3,02 €)
26.01.2010 - 22,12 kun (3,02 €)
04.02.2010 - 22,12 kun (3,02 €)
07.03.2010 - 22,12 kun (3,02 €)
12.04.2010 - 22,12 kun (3,02 €)
27.05.2011 - 23,03 kun (3,07 €)
30.03.2012 - 20,00 kun (2,66 €)
23.10.2013 - 13,01 kun (1,73 €)
21.10.2014 - 24,98 kun (3,33 €)
http://www.zse.hr/default.aspx?id=10006&dionica=JAKT-R-A

*** 2.TERRA FIRMA d.d. - TRFM-R-A,

Ustanovitveni kapital 36.000.000 kun (4.931.506 €)
Število delnic 36.000
*Netto vrednost imovine sklada 52.202.036,01 kun (7.167.655,63 €) *Netto vrednost delnice 1.450,06 kun (199,10 €)
*Nominalna vrednost delnice 1000 kun (136,98 €)

Stanje 30.06.2008
*Netto vrednost imovine sklada 48.756.082,37 kun (6.694.505,33 €) *Netto vrednost delnice 1.354,34 kun (185,95 €) Stanje 30.08.2008 *Netto vrednost imovine sklada 45.145.528,57 kun (6.198.754,43 €) *Netto vrednost delnice sklada 1.254,04 kun (172,18 €)

23.10.2007 - 927 kun (127,28 €) - minimalna cena delnice
07.02.2008 - 960 kun (131,50 €)
27.02.2008 - 930 kun (127,39 €)
14.03.2008 - 950 kun (130,13 €)
30.04.2008 - 950,01 kun (130,44 €)
09.05.2008 - 950,01 kun (130,44 €)
15.05.2008 - 950,01 kun (130,44 €)
30.05.2008 - 950 kun (130,13 €)
17.06.2008 - 950 kun (130,13 €)
03.07.2008 - 1.000 kun (137,30 €)
18.07.2008 - 1.000 kun (137,30 €)
01.08.2008 - 1.000 kun (137,30 €) ***napovedana dividenda 7%*** 20.08.2008 - 950 kun (130,13 €)
29.08.2008 - 950 kun (130,13 €)
05.09.2008 - 900 kun (123,57 €)
15.09.2008 - 900 kun (123,57 €)
29.09.2008 - 900 kun (123,57 €)
03.10.2008 - 900 kun (123,57 €)
09.10.2008 - 900 kun (123,57 €)
14.10.2008 - 830 kun (116,80 €)
23.10.2008 - 850 kun (119,61 €)
29.10.2008 - 850 kun (119,61 €)
07.11.2008 - 850 kun (119,61 €)
14.11.2008 - 850 kun (119,61 €)
21.11.2008 - 998 kun (140,44 €)
27.11.2008 - 998 kun (149,44 €)
12.12.2008 - 998 kun (149,44 €)
19.12.2008 - 998 kun (149,44 €)
16.01.2009 - 998 kun (134,50 €) - srednji tečaj EMU - 7,42
23.01.2009 - 998 kun (134,50 €)
09.02.2009 - 998 kun (134,50 €)
13.02.2009 - 998 kun (134,50 €)
20.02.2009 - 998 kun (134,50 €)
27.02.2009 - 998 kun (134,50 €)
06.03.2009 - 998 kun (134,50 €)
18.03.2009 - 998 kun (134,50 €)
23.03.2009 - 998 kun (134,50 €)
27.03.2009 - 998 kun (133,78 €) - srednji tečaj EMU 7,46
25.05.2009 - 998 kun (133,78 €)
24.07.2009 - 998 kun (136,52 €) - srednji tečaj EMU 7,31
08.09.2009 - 998 kun (136,52 €)
09.10.2009 - 998 kun (136,52 €)
06.11.2009 - 998 kun (136,52 €)
27.11.2009 - 998 kun (136,52 €)
26.01.2010 - 998 kun (136,52 €)
04.02.2010 - 998 kun (136,52 €)
29.03.2010 - 430 kun (58,74 €) - (-56,91%)
12.04.2010 - 430 kun (58,74 €)
27.05.2011 - 660 kun (88 €)
30.03.2012 - 660 kun (88 €)
22.10.2013 - 95 kun (12,66 €)
21.10.2014 - 160 kun (21,33 €)
http://www.zse.hr/default.aspx?id=10006&dionica=TRFM-R-A ***
http://terragrupa.hr/terrafirma/projekti.aspx

3.TERRA MEDITERRANEA d.d. - TRMD-R-A,

Ustanovitveni kapital 23.099.700 kun (3.164.342 €)
Število delnic 230.997
Netto imovina sklada 27.746.953,42 kun (3.809.824,71 €)
Netto vrednost delnice 121,12kun (16,63 €)
Nominalna vrednost delnice 100 kun (13,73 €)

Stanje 30.06.2008
*Netto imovina sklada 25.566.890,78 kun (3.510.488,91 €)
*Netto vrednost delnice 110,68 kun (15,19 €)

Stanje 30.08.2008
*Netto imovina sklada 25.317.684,94 kun (3.476.271,44 €)
*Netto vrednost delnice 109,60 kun (15,04 €)
17.12.2007 - 88 kun (12,05 €) - minimalna cena delnice
07.02.2008 - 88 kun (12,05 €)
27.02.2008 - 88 kun (12,05 €)
14.03.2008 - 88 kun (12,05 €)
30.04.2008 - 88 kun (12,05 €)
09.05.2008 - 88 kun (12,05 €)
15.05.2008 - 88 kun (12,05 €)
30.05.2008 - 88 kun (12,05 €)
17.06.2008 - 88 kun (12,05 €)
03.07.2008 - 88 kun (12,05 €)
18.07.2008 - 88 kun (12,05 €)
01.08.2008 - 88 kun (12,05 €)
20.08.2008 - 88 kun (12,05 €)
29.08.2008 - 88 kun (12,05 €)
05.09.2008 - 88 kun (12,05 €)
15.09.2008 - 88 kun (12,05 €)
29.09.2008 - 88 kun (12,05 €)
03.10.2008 - 88 kun (12,05 €)
09.10.2008 - 88 kun (12,05 €)
14.10.2008 - 88 kun (12,38 €)
23.10.2008 - 88 kun (12,38 €)
29.10.2008 - 88 kun (12,38 €)
07.11.2008 - 88 kun (12,38 €)
14.11.2008 - 88 kun (12,38 €)
21.11.2008 - 88 kun (12,38 €)
27.11.2008 - 88 kun (12,38 €)
12.12.2008 - 88 kun (12,38 €)
19.12.2008 - 88 kun (12,38 €)
16.01.2009 - 88 kun (11,85 €) - srednji tečaj EMU - 7,42
23.01.2009 - 88 kun (11,85 €)
09.02.2009 - 88 kun (11,85 €)
13.02.2009 - 88 kun (11,85 €)
20.02.2009 - 88 kun (11,85 €)
27.02.2009 - 88 kun (11,85 €)
06.03.2009 - 88 kun (11,85 €)
18.03.2009 - 88 kun (11,85 €)
23.03.2009 - 88 kun (11,85 €)
27.03.2009 - 88 kun (11,79 €) - srednji tečaj EMU 7,46
25.05.2009 - 88 kun (11,79 €)
24.07.2009 - 88 kun (12,03 €) - srednji tečaj EMU 7,31
08.09.2009 - 88 kun (12,03 €)
09.10.2009 - 88 kun (12,03 €)
06.11.2009 - 88 kun (12,03 €)
27.11.2009 - 88 kun (12,03 €)
26.01.2010 - 88 kun (12,03 €)
04.02.2010 - 88 kun (12,03 €)
29.03.2010 - 88 kun (12,03 €)
12.04.2010 - 88 kun (12,03 €)
27.05.2011 - 85 kun (11,33 €)
30.03.2012 - 85 kun (11,33 €)
30.10.2013 - 80 kun (10,66 €) - zadnji promet na borzi 18.06.2010
27.06.2014 - 20 kun (2,66 €)

http://www.zse.hr/default.aspx?id=10006&dionica=TRMD-R-A
http://terragrupa.hr/terra-mediterranea/brnjici.aspx

*** 4.FIMA PROPRIUS d.d. - FMPS-R-A,

Ustanovitveni kapital 200.317.200 kun (27.440.712 €)
Število delnic 2.003.172
Netto vrednost imovine sklada
Netto vrednost delnice 99,89 kun (13,68 €)
Vrednost delnice na ZSE borzi 80 kun (10,95 €)
07.02.2008 - 91,90 kun (12,58 €)
27.02.2008 - 91,90 kun (12,58 €)
14.03.2008 - 91,90 kun (12,58 €)
09.04.2008 - 70,00 kun (9,61 €)
14.04.2008 - 59,95 kun (8,23 €)
30.04.2008 - 62,00 kun (8,15 €)
09.05.2008 - 62,00 kun (8,15 €)
15.05.2008 - 65,00 kun (8,92 €)
20.05.2008 - 65,00 kun (8,92 €)
30.05.2008 - 65,00 kun (8,92 €)
17.06.2008 - 63,00 kun (8,65 €)
03.07.2008 - 56,00 kun (7,68 €)
18.07.2008 - 65,00 kun (8,92 €)
31.07.2008 - 54,00 kun (7,41 €)
01.08.2008 - 58,00 kun (7,96 €)
20.08.2008 - 59,50 kun (8,16 €)
29.08.2008 - 60,00 kun (8,23 €)
05.09.2008 - 60,00 kun (8,23 €)
15.09.2008 - 64,99 kun (8,92 €)
27.09.2009 - 63,99 kun (8,78 €)
03.10.2008 - 55,00 kun (7,55 €)
09.10.2008 - 55,00 kun (7,55 €)
14.10.2008 - 53,99 kun (7,59 €)
23.10.2008 - 53,99 kun (7,59 €)
29.10.2008 - 48,00 kun (6,75 €)
07.11.2008 - 48,00 kun (6,75 €)
14.11.2008 - 62,90 kun (8,85 €)
21.11.2008 - 41,11 kun (5,78 €)
27.11.2008 - 35,00 kun (4,92 €)
12.12.2008 - 41,11 kun (5,78 €)
15.12.2008 - 25,00 kun (3,51 €) - zgodovinski minimum
19.12.2008 - 26,10 kun (3,67 €)
16.01.2009 - 49,00 kun (6,60 €) - srednji tečaj EMU - 7,42
21.01.2009 - 26,00 kun (3,50 €)
23.01.2009 - 48,49 kun (6,53 €)
09.02.2009 - 46,89 kun (6,31 €)
13.02.2009 - 46,89 kun (6,31 €)
20.02.2009 - 28,01 kun (3,77 €)
27.02.2009 - 43,95 kun (5,92 €)
06.03.2009 - 43,95 kun (5,92 €)
16.03.2009 - 26,00 kun (3,50 €)
23.03.2009 - 38,00 kun (5,12 €)
27.03.2009 - 38,00 kun (5,09 €)
25.05.2009 - 39,92 kun (5,35 €)
02.07.2009 - 27,00 kun (3,63 €)
24.07.2009 - 36,00 kun (4,92 €) - srednji tečaj EMU - 7,31
08.09.2009 - 44,00 kun (6,01 €)
09.10.2009 - 43,73 kun (5,97 €)
06.11.2009 - 31,90 kun (4,35 €)
27.11.2009 - 25,00 kun (3,41 €)
26.01.2010 - 33,00 kun (4,52 €)
04.02.2010 - 33,90 kun (4,63 €)
15.02.2010 - 25,13 kun (3,43 €)
04.03.2010 - 27,99 kun (3,82 €)
11.03.2010 - 24,25 kun (3,31 €)
29.03.2010 - 24,42 kun (3,33 €)
12.04.2010 - 22,24 kun (3,03 €)
27.05.2011 - 20,05 kun (2,67 €)
30.03.2012 - 18,42 kun (2,45 €)
04.10.2013 - 12,00 kun (1,60 €)
15.10.2014 - 12,07 kun (1,61 €)
http://www.zse.hr/default.aspx?id=10006&dionica=FMPS-R-A

*** 5.UČKA MARJAN d.d. - UCMA-R-A,

Ustanovitveni kapital družbe 8.101.500 kun (1.109.794 €)
Število delnic 81.015
Netto vrednost imovine 7.805.308,97 kun (1.069.220 €)
Netto vrednost delnice 96,34 kun (12,92 €)
Vrednost delnice na ZSE borzi /
30.11.2008
Netto vrednost imovine 7.322.954,97 kun (1.030.531 €)
Netto vrednost delnice 90,39 kun (12,72 €)
Vrednost delnice na ZSE borzi:
07.02.2008 - /
27.02.2008 - /
14.03.2008 - /
28.03.2008 - 102 kun (14,00 €)
30.04.2008 - 102 kun (14,00 €)
09.05.2008 - 102 kun (14,00 €)
15.05.2008 - 102 kun (14,00 €)
20.05.2008 - 102 kun (14,00 €)
30.05.2008 - 102 kun (14,00 €)
17.06.2008 - 102 kun (14,00 €)
03.07.2008 - 102 kun (14,00 €)
18.07.2008 - 102 kun (14,00 €)
01.08.2008 - 102 kun (14,00 €)
20.08.2008 - 80 kun (10,98 €)
29.08.2008 - 80 kun (10,98 €)
05.09.2008 - 80 kun (10,98 €)
15.09.2008 - 80 kun (10,98 €)
29.09.2008 - 80 kun (10,98 €)
03.10.2008 - 80 kun (10,98 €)
09.10.2008 - 80 kun (10,98 €)
14.10.2008 - 80 kun (11,25 €)
23.10.2008 - 80 kun (11,25 €)
29.10.2008 - 80 kun (11,25 €)
07.11.2008 - 80 kun (11,25 €)
14.11.2008 - 70 kun ( 9,85 €)
21.11.2008 - 70 kun ( 9,85 €)
27.11.2008 - 70 kun ( 9,85 €)
12.12.2008 - 69,99 kun (9,84 €)
***19.12.2009 - NI VEČ NEPREMIČNINSKI SKLAD - SEDAJ KOTIRA NA VZPOREDNEM TRŽIŠČU ZSE
23.01.2009 - 69,99 kun (9,43 €)
09.02.2009 - 69,00 kun (9,43 €)
13.02.2009 - 69,99 kun (9,43 €)
20.02.2009 - 69,99 kun (9,43 €)
27.02.2009 - 69,99 kun (9,43 €)
06.03.2009 - 69,99 kun (9,43 €)
18.03.2009 - 69,99 kun (9,43 €)
23.03.2009 - 69,99 kun (9,43 €)
27.03.2009 - 69,99 kun (9,38 €) - srednji tečaj EMU 7,46
25.05.2009 - 69,99 kun (9,38 €)

*** 6.QUAESTUS NEKRETNINE d.d - QUNE-R-A * ( V LIKVIDACIJI)

Ustanovitveni kapital družbe 225.546.300 kun (30.968.872 €)
Število delnic 2.255.463
Nominalna cena delnice 100 kun (13,73 €)

14.10.2013
Ustanovitveni zmanjšani kapital družbe: 180.437.040 kun (26.058.272 €)
Število delnic: 2.255.463
Nominalna cena delnice: 80 kun (10,66 €)

31.05.2008
Netto vrednost imovine - 224.919,660 kun (30.882.831 €)
Število izdanih delnic - 2.255.463
Netto vrednost po delnici - 99,72 kun (13,69 €)
31.07.2008
Netto vrednost imovine - 227.030.765,19 kun (31.172.698 €)
Število izdanih delnic - 2.255.463
Netto vrednost po delnici - 100,66 kun (13,83 €)
30.11.2009
Netto vrednost imovine - 271.602.481,70 kun (37.205.819 €)
Število izdanih delnic - 2.255.463
Netto vrednost po delnici - 120,4198 kun (16,49 €)
Vrednost delnice na ZSE borzi:
30.04.2008 - 100 kun (13,73 €)
09.05.2008 - 98,25 kun (13,49 €)
15.05.2008 - 97,00 kun (13,31 €)
20.05.2008 - 92,50 kun (12,70 €)
30.05.2008 - 96,00 kun (13,18 €)
17.06.2008 - 95,90 kun (13,16 €)
03.07.2008 - 90,00 kun (12,35 €)
18.07.2008 - 95,90 kun (13,16 €)
01.08.2008 - 95,90 kun (13,16 €)
20.08.2008 - 95,00 kun (13,04 €)
29.08.2008 - 94,50 kun (12,97 €)
05.09.2008 - 94,50 kun (12,97 €)
15.09.2008 - 95,90 kun (13,16 €)
29.09.2008 - 94,50 kun (12,97 €)
03.10.2008 - 95,00 kun (13,04 €)
09.10.2008 - 93,50 kun (12,83 €)
14.10.2008 - 90,00 kun (12,66 €)
23.10.2008 - 95,00 kun (13,36 €)
29.10.2008 - 98,00 kun (13,79 €)
07.11.2008 - 97,00 kun (13,65 €)
14.11.2008 - 95,00 kun (13,36 €)
21.11.2008 - 95,00 kun (13,36 €)
27.11.2008 - 97,00 kun (13,65 €)
12.12.2008 - 95,25 kun (13,40 €)
19.12.2008 - 95,25 kun (13,40 €)
16.01.2009 - 91,00 kun (12,26 €) - srednji tečaj EMU (7,42)
23.01.2009 - 85,00 kun (11,45 €)
09.02.2009 - 88,00 kun (11,85 €)
13.02.2009 - 94,94 kun (12,79 €)
20.02.2009 - 94,94 kun (12,79 €)
27.02.2009 - 93,49 kun (12,66 €)
06.03.2009 - 93,49 kun (12,66 €)
18.03.2009 - 93,49 kun (12,66 €)
23.03.2009 - 93,49 kun (12,66 €)
27.03.2009 - 93,49 kun (12,53 €) - srednji tečaj EMU 7,46
25.05.2009 - 93,49 kun (12,53 €)
02.07.2009 - 52,00 kun (6,97 €)
24.07.2009 - 84,88 kun (11,61 €)
08.09.2009 - 80,00 kun (10,72 €)
16.09.2009 - 59,00 kun ( 8,06 €)
09.10.2009 - 70,00 kun ( 9,56 €)
06.11.2009 - 80,00 kun ( 10,72 €)
27.11.2009 - 89,99 kun ( 12,31 €)
26.01.2010 - 80,00 kun ( 10,94 €)
04.02.2010 - 80,00 kun ( 10,94 €)
15.03.2010 - 77,50 kun ( 10,58 €)
27.05.2011 - 38,00 kun (5,06 €)
30.03.2012 - 30,00 kun (4,00 €)
10.10.2014 - 14,00 kun (1,86 €)
http://www.zse.hr/default.aspx?id=10006&dionica=QUNE-R-A

***7.HPB REAL d.d. - HPBR-R-A

Število delnic: 302.531
Ustanovitveni kapital: 30.253.100 kun (4.257.402 €)
Nominalna cena delnice: 100 kun (14,07EUR)
23.09.2008 - vpisane na račune delničarjev
Stanje na dan 28.02.2009
HPB REAL d.d.
Netto vrednost imovine : 30.542.717,92 kun (4.116.269 €)
Število izdanih delnic: 302.531
Netto vrednost delnice: 100,96 kun (13,60€)
http://www.zse.hr/default.aspx?id=24312
Stanje na dan 31.08.2009
HPB REAL d.d.
Neto vrednost imovine: 31.164.040,17 kun
Število izdanih delnic: 302.531
Netto vrednost delnice: 103,01 kun
Stanje na dan 31.10.2009
Neto vrednost imovine: 31.350.301,43 kun
Število izdanih delnic: 302.531
Neto vrednost delnice: 103,63 kun
Stanje na dan 30.11.2009
Neto vrednost imovine: 31.379.002,54 kun
Število izdanih delnic: 302.531
Neto vrednost delnice: 103,72 kun
Vrednost delnice:
09.07.2009 - 135 kun (18,09 €)
09.10.2009 - 135 kun (18,09 €)
06.11.2009 - 135 kun (18,09 €)
27.11.2009 - 135 kun (18,09 €) - napoved likvidacije sklada
26.01.2010 - 135 kun (18,09 €)
24.03.2011 - 104,81 kun (13,97 € ) izplačilo delničarjem po likvidaciji sklada
http://www.zse.hr/default.aspx?id=10006&dionica=HPBR-R-A

...saj je tako veliko naših državljanov solastnikov in tako vlagateljev v
nepremičninske sklade, prav tako pa na veliko sodelujejo tudi institucionalni vlagatelji,ki spadajo med pomembnejše vlagatelje: http://www.finance.si/195505

...še ena novička za zadnji omenjeni nepremičninski sklad Učka-Marjan d.d. (UCMA-R-A),ki je v javni ponudbi izdal 81015 delnic po 100 kun (13,69EUR),da bo jutri kotacija in obenem prvi trgovalni dan na Zagrebški borzi:
http://www.zse.hr/prospekti/UCMA-Prospekt.pdf

...danes je bilo objavljeno na ZSE ,da je vrednost netto imovine nepremičninskega sklada Učka-Marjan d.d. na dan 30.09.2007, 7.805.308,97kun (1.069.220 mioEUR),
kar pomeni da je vrednost delnice 96,34kun(12,92EUR)...

...hipotekarna kriza se kaže na obzorju tudi za znano banko Barclays: http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007111505266481 ...kje se skrivajo pasti:

KJE PREŽIJO IZGUBE?

V zadnjih dneh lahko zasledimo mnogo člankov ter objav o odpisih, ki jih delajo finančne institucije. Ocene teh izgub se skorajda iz dneva v dan povečujejo. Trenutno je govora okoli 500 milijardah ameriških dolarjev. Seveda pa to ne bodo edine izgube, ki sledijo v celotni zgodbi kreditne krize oziroma krize 2007: potrošniki izguba vrednosti nepremičnin - ameriški trg nepremičnin je ocenjen na okoli 21.000 milijard ameriških dolarjev. Glede na trenutno stanje, ko se nihče noče preveč izpostavljati z nakupi, rubeži pa se vrstijo (kar povečuje število hiš, ki se prodajajo), je padec vrednosti ameriških nepremičnin dokaj samoumeven. Vprašanje je seveda kakšen bo ta padec, izguba vrednosti delnic - s spremembo potrošnje (znižala se bo) se spremenijo tudi pričakovanja. V tem kontekstu gre pričakovati resne padce tečajev. finančne institucije nepokrivanje obveznosti iz naslova kreditnih kartic (ker so banke zaostrile pogoje kreditiranja, potrošniki veselo trošijo s kreditnimi karticami. Ob nespremenjeni potrošnji ter negativnem varčevanju, lahko ta segment vidimo kot balon, ki leti naravnost v kaktuse), nepokrivanje obveznosti iz naslova avtomobilskih kreditov, nepokrivanje obveznosti iz naslova hipotekarnih kreditov (veliko kreditov s sprejemljivo obrestno mero se “resetira” na višjo obrestno mero), pravilno ovrednotenje derivatov, ki se nahajajo v level 2 in 3 (tukaj bi lahko kakšna večja banka zaradi prevelike izpostavljenosti šla v stečaj). Po vsej verjetnosti se še kje skriva kakšna večja izguba. Več kot jih bo, zanimivejše bo. Previdnost torej ni odveč. http://www.podlupo.si/index.php/2007/11/12/kje-prezijo-izgube/

/13/...na skupščini 28.12.2007 je bil sprejet nov prospekt in statut TERRA FIRMA d.d. - TRFM-R-A:
http://www.zse.hr/userdocsimages/novosti/24-08-TRFM_Statut.pdf

***30.04.2008 je bil sprejet KODEKS KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA za leto 2007:

/13/...na skupščini 28.12.2007 je bil sprejet nov prospekt in statut TERRA MEDITERRANEA d.d. - TRMD-R-A:
http://www.zse.hr/userdocsimages/novosti/25-08-TRMD_Statut.pdf

***30.04.2008 je bil sprejet KODEKS KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA za leto 2007:
http://www.zse.hr/userdocsimages/novosti/TRMD-kodeks.xls

/13/...januarski novi IPO, pred ustanovitvijo je že 6.nepremičninski sklad v Hrvaškem,tako da je agencija HANFA - Hrvatska agencija za nadzor financijskih usluga,odobrila zaprtemu nepremičninskemu skladu z javno ponudbo QUAESTUS NEKRETNINE d.d. za vlaganje v nepremičnine ter njihov prospekt in statut.Z nepremičninskim skladom bo upravljala družba za upravljanje z investicijskimi skladi Quaestus Invest d.o.o.Eden ciljev je,da postane v roku 5 let ,tudi največji nepremičninski sklad na Hrvaškem z 1mrd.kun kapitala(136,98mio.EUR).Začetek vpisa delnic po nominali 100 kun (13,69EUR)je 22.januarja 2008,trajal pa bo do 5.februarja 2008 v vseh poslovalnicah Raiffeisen Bank.V prvi javni prodaji delnic jim je cilj zbrati 250 mio.kun kapitala (34,23mio.EUR): http://www.quaestus.hr/quaestus.asp?lang=hr
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=35568

/13/...na predstavitvi QUAESTUS NEKRETNINE je bilo govora tudi o naslednjih projektih:

1. Luka Dubrovnik- revitalizacije luke Gruž-skupna vrednost projektov:90.mioEUR
2.Vodni park na Jadranski obali veličine 200.000 m2- vrednost projekta 15.mioEUR
3.Golf resort na Jadranski obali z 50-60 tisoč m2 nastanitvenih kapacitet-skupna vrednost projekta 80.mioEUR
4.Vetrne elektrarne-vrednost projekta od 30mioEUR (začetna faza) do 200.mioEUR (končna faza)
5.Poslovna cona na vzhodnem delu Zagreba-skupna vrednost projekta 40mioEUR
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=35869
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=35668

/13/...QUAESTUS NEKRETNINE d.d. so zbrali v prvi javni prodaji (IPO)točno 225.546.300 kun (30.896.753 EUR),c ena delnice je bila 100 kun, kar jih vseeno uvršča na 1.mesto po ustanovitvenem kapitalu med vsemi nepremičninskimi skladi na Hrvaškem in so se za zaupanje zahvalili vsem vlagateljem, tako,da so zadovoljni z njihovim odzivom in zaupanjem,kar bodo opravičili s predanostjo in profesiolanim odnosom za stabilno in dolgoročno rast kapitala. V sedanjih pogojih je ta transakcija zelo uspešna, je poudaril Tomislav Matić, član Uprave: http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=37000

/13/...za radovedne je tukaj statut družbe:
http://www.limun.hr/UserDocsImages/Statut%20Quaestus%20Nekretnine.pdf

/13/...kakor tudi prospekt družbe:
http://www.limun.hr/UserDocsImages/Prospekt%20Quaestus%20Nekretnine.pdf

/13/...ter predstavitvena brošura:
http://www.limun.hr/UserDocsImages/Brosura%20Quaestus%20Nekretnine.pdf

/13/...za ponedeljek 10.03.2008 je napovedana ustanovitvena skupščina do sedaj največjega nepremičninskega sklada na Hrvaškem in sicer: http://www.quaestus.hr/?comp=novosti&cont=news&id_novost=412&year=2008&quarter=1 21.03.2008

/13/...SDA je obvestila da so bili na posamezne račune investitorjev QUAESTUS NEKRETNINE d.d.prenešeni vrednostni papirji z oznako QUNE-R-A z nominalno vrednostjo 100kun (13,69EUR): 29.04.2008

/13/...jutri začne trgovanje z delnicami zaprtega nepremičninskega sklada QUAESTUS NEKRETNINE d.d. - QUNE-R-A v trgovinskem sestavu ZIF-a na Zagrebško borzi in sicer:
http://www.zse.hr/userdocsimages/novosti/691-08-QUNE_obavijest_uvrstenje.pdf

/13/...prva najmodernejša e-bolnišnica na Hrvaškem v Krapinskih toplicah je ena naložb Equity sklada s skupini Quaestus: http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=41077 TERRA CONCEPTUS d.o.o.

/13/...zaradi precej omejitvene zakonodaje in samega Pravilnika,ki predpisuje ulaganja zaprtih nepremičninskih skladov,je zato TERRA FIRMA d.o.o., ki upravlja dva nepremičninska sklada TERRA FIRMA d.d. in TERRA MEDITERRANEA d.d. , sama ustanovila ˝management˝ družbo.Omenjeni pravilnik tudi določa,da nepremičninski sklad ni in niti ne more biti investitor,izvajalec ter niti sodelujoči v gradnji v smislu ˝Zakona o gradnji˝,zato omenjena firma prevzema omenjene dejavnosti,medtem,ko se razvoj projektov še vedno vrši v pravnih osebah v lastništvu sklada.
* Sektor napremičninske agencije Osnovna dejavnost je posredovanje z nepremičninami za potrebe sklada ter posredovanje v imenu tretjih oseb. * Sektor razvoja nepremičninskih projektov Glavni cilj je identifikacija novih nepremičninskih projektov za potrebe sklada,realizacija nepremičninskih projektov za potrebe sklada,realizacija nepremičninskih projektov na zemljiščih v lastništvu pravnih oseb,ki so v lastništvu sklada ter potrebnih aktivnosti za pristop k nepremičninskih projektov. Prav tako smo osredotočeni na povezovanje s tujimi investitorji in nepremičninskimi agencijami ter vzpostavljanjem mreže na mednarodnem nepremičninskem trgu s ciljem izmenjave informacij ter plasiranja nepremičninskih projektov.
KONTAKTI: Terra Conceptus d.o.o. Mletačka 12/IV 52100 Pula Tel.: +385 52 222-145 Fax.: +385 52 222-214 e-mail: info@terraconceptus.com http://terraconceptus.com/ http://terraconceptus.com/hr/nekretnine/ http://terraconceptus.com/hr/projekti/ http://terraconceptus.com/hr/novosti/

/13/...povečano zanimanje se je za nepremičninske sklade na Hrvaškem pokazalo tudi pri nas,saj še vedno nimamo zakonskih osnov za njih ustanovitev in to kljub najnaprednejši zakonodaji.Problem vrednotenja pa je tudi ta,da vrednost delnic na borznem trgu ne odraža vrednosti premoženja nepremičninskih skladov,praktično je tako vse od njihove ustanovitve v letu 2006:
˝˝Ustanovitelja prvih nepremičninskih vzajemnih skladov v regiji sta nam zatrdila, da so ti po trenutnih cenah nakupna priložnost Na hrvaški borzi kotira pet zaprtih nepremičninskih skladov. O njih smo govorili z idejnim očetom teh skladov v balkanski regiji in soustanoviteljem hrvaške družbe za upravljanje Terra Invest Alešem Winklerjem in z direktorjem Svetovalne skupine Individa Markom Čučkom, ki je prav tako soustanovitelj omenjene hrvaške DZU. "Pričakovani donosi, predvideni ob ustanovitvi nepremičninskih skladov na Hrvaškem, kljub krizi na trgih nepremičnin ostajajo aktualni. To pomeni stabilno povečevanje vrednosti portfelja v razponu od 12 do 15 odstotkov na leto," pravita Aleš Winkler (desno) in Mark Čuček iz družbe za upravljanje Terra Invest. Pod okriljem družbe Terra Invest iz Pulja delujeta dva sklada, in sicer Terra Firma in Terra Mediterranea. Registrirana sta kot delniški družbi, ustanovljeni na podlagi primarne emisije delnic (IPO), s katero so zbrali sredstva vlagateljev. Kot preostali nepremičninski skladi (Jadran Kapital, Učka - Marijan in Fima Proprius) kotirata med zaprtimi skladi zagrebške borze in sta prva tovrstna sklada na območju nekdanje Jugoslavije, na kar sta sogovornika posebej ponosna. Slaba likvidnost, velik diskont Po videnju Winklerja in Čučka je za hrvaške nepremičninske sklade značilna relativno slaba likvidnost in razmeroma velik diskont, torej razlika med notranjo in tržno vrednostjo delnic. Z enim od njiju se letos sploh še ni trgovalo. To si razlagata z dejstvom, da so se hrvaški vlagatelji do zdaj odločali predvsem za nakupe delnic, ki jih je izvedla država prek IPO in bolj likvidnih delnic z večjimi pričakovanimi (tudi špekulativnimi) donosi, medtem pa ostaja zanimanje za delnice nepremičninskih skladov omejeno. Razlog po njunem mnenju tiči tudi v majhnosti nepremičninskih skladov, kar onemogoča vstop institucionalnim vlagateljem. Naložbe hrvaških nepremičninskih skladov so predvsem kmetijska zemljišča in stare zgradbe, zato niso neposredno izpostavljeni povpraševanju po stanovanjih in jih tudi svetovna hipotekarna kriza ne bo prizadela. Zaradi krize načrtovani donosi nič manjši Na vprašanje, kako ameriška kriza hipotekarnih posojil deluje na sklad, sta razložila, da večje krize puščajo posledice tudi na hrvaškem nepremičninskem trgu, vendar tokrat v nekoliko manjši meri. S pravilnim izborom nepremičnin in ustrezno strategijo razvoja, ocenjujeta, je tovrstna naložba srednjeročno še vedno zanimiva. Donosi, ki so jih predvidevali ob ustanovitvi skladov, ostajajo aktualni, poudarjata. To konkretno pomeni stabilno povečevanje vrednosti portfelja v razponu od 12 do 15 odstotkov na leto. "Primerljive donose nam bo uspevalo dosegati tudi v prihodnje," sta prepričana Winkler in Čuček. Veliko zanimanje Slovencev Za delnice obeh skladov je bil že v primarni izdaji v Sloveniji velik interes pri pravnih in fizičnih osebah. Slovenski delničarji imajo v lasti prek polovice sklada Terra Firma in prek 80 odstotkov sklada Terra Mediterranea. Ker delnice kotirajo na zagrebški borzi, jih lahko Slovenci kupijo prek borznega posrednika. Varovalke ščitijo pred manipulacijami Pri skladih tega tipa se velikokrat pojavijo očitki in pomisleki potencialnih vlagateljev, da bi upravitelj lahko manipuliral z nepremičninami in se okoriščal s prodajo. Sogovornika sta komentirala, da so v DZU Terra Invest vgrajene varovalke na več ravneh, poudarjata pa še, da je poslovanje etično in da strokovno vodstvo nepremičnine kupuje na podlagi analiz in treh neodvisnih cenitev. Pred nakupom opravijo podrobnejšo študijo in vložijo predlog nadzornemu svetu. Pogoj za vključitev nepremičnine v potencialni izbor je urejena dokumentacija, od jasnega lastništva do elementov gradbeno-urbanistične stroke. Vsak mesec nepremičnine v skladu vrednotijo trije neodvisni pooblaščeni cenilci, ob koncu posameznega četrtletja pa oceno odda tudi banka skrbnica, HPB. Za vrednotenje sklada se uporabi srednja vrednost vseh vključenih cenitev. Winkler in Čuček sta glede kakovosti upravljanja še pojasnila, da jim je pri obeh do zdaj realiziranih poslih uspelo iztržiti občutno višjo ceno, kot so jo nakazovale cenitve. Drugo mnenje: Vlagatelj težko ugotavlja pravo vrednost portfelja Za mnenje o hrvaških nepremičninskih skladih smo vprašali tudi poznavalca balkanskih borznih trgov in upravitelja premoženja pri Medvešek Pušniku Branka Železnika. Ta meni, da dolgoročno naložba v omenjene sklade obeta. Naložbe teh skladov so predvsem kmetijska zemljišča in stare zgradbe, ki ob primerni dokapitalizaciji (komunalni ureditvi in podobnem) vlagatelju prinesejo premijo, je razložil. Portfelji skladov tipa Terra Invest tako niso neposredno izpostavljeni povpraševanju po stanovanjih, zato tudi svetovna hipotekarna kriza po Železnikovem mnenju teh skladov ne bo prizadela. Meni še, da bodo takšni skladi vedno kotirali z nekim diskontom: "Ta pokriva del tveganja, ki ga nosi vlagatelj. Težava je, da vlagatelj težje ugotavlja aktualno notranjo vrednost portfelja nepremičninskega sklada, še težje pa je napovedati, koliko bo upravitelj za posamezno naložbo sklada iztržil."
http://www.finance.si/209997/Hrva%B9ki_nepremi%E8ninski_skladi_so_lahko_zanimiva_nakupna_prilo%BEnost

/13/...ustanavlja se že 7.zaprti nepremičninski sklad HPB REAL d.d. in sicer:

HPB INVEST družba za upravljanje z investicijskimi družbami je za vlagatelje svoj portfelj razširilo še na svoj prvi nepremičninski sklad - HPB REAL d.d. za katerega bo javna ponudba za vpis delnic od 16.maja 2008 do 6.junija 2008. Tako naj bi po strategiji vlaganja najmanj 60% imovine vloženo v nepremičnine,30% imovine pa v kmetijska zemljišča, namestitvene kapacitete v turizmu, industrijske cone, trgovske centre, specializirane zdravstvene objekte ter deleže in delnice družb, katere se pretežno ukvarjajo z nepremičninami. Poleg tega bo REAL FOND investiral do 30% premoženja v razne delnice delniških družb ter dolžniške papirje nekaterih evropskih držav ter delnice izbranih investicijskih družb. Tako kombinirani portfelj bo usmerjen na vlagatelje z umirjenim rizikom s poudarkom na dolgoročnem vlaganju. Bolj natančni podatki bodo dostopni v prospektu ter Statutu nepremičninskega sklada in pozivi za vpis in vplačilo delnic z nominalo 100 kun. Najmanjši ciljeni željeni znesek je 50mio kun, nepremičninski sklad se lahko ustanovi tudi z zakonsko minimalnim zneskom 5mio kun. http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=44575
www.hpb-invest.hr www.zse.hr
http://www.hpb-invest.hr/site/mercury/20080515-prospekt-hpb-real-d-d-pdf-654b.pdf http://www.hpb-invest.hr/site/mercury/20080515-statut-hpb-real-d-d-pdf-d746.pdf
http://www.hpb-invest.hr/site/mercury/20080515-hpb-real-poziv-na-upis-i-uplatu-final-pdf-b4e8.pdf

*****Naj ob tem samo dodam,da je bilo za ta novi IPO, možno izvršiti vplačilo samo preko registrirane brokerske družbe - člana Zagrebške borze s katero je bilo potrebno predhodno podpisati izjavo: ˝UGOVOR O BROKERSKIM USLUGAMA˝,ki velja ali bo veljal za vse nadaljnje posle,ki jih bomo opravljali z ZSE,kar se je dogodilo prvič tudi za nepremičninski sklad.*****

/13/...uprava družbe Mediteraninvest d.o.o. Križevci,ki upravlja zaprti nepremičninski skled UČKA-MARJAN d.d. je za 19.junija 2008 ob 12 uri v Križevcih,Ulica Kralja Tomislava sklicalo glavno skupščino družbe,kjer bodo sprejemali poročilo nadzornega odbora za leto 2007 in letna poročila o finančnem poslovanju v letu 2007 ter revizornja družbe KPMG Croatia d.o.o. za leto 2008:
www.mediteraninvest.hr

/13/...največji hrvaški nepremičninski sklad Quaestus Nekretnine d.d. ,ki med drugim investira v poslovno cono že omenjeno zgoraj pod št.5 RUGVICA SEVER,tako da je s tem zaključil svoje prvo investiranje,saj sedaj s svojim strateškim partnerjem kontrolira 250.000 m3 gradbenega zemljišča,ki bo namenjeno v industrijske namene.V sklopu industrijske cone bo postavljen moderen poslovni park z vsemi spremljajočimi dejavnostmi,da bi se s tem zadovoljilo veliko povpraševanje po objektih in prostorih za logistične in industrijske namene.Samo zemljišče se nahaja na severni strani avtoceste A3,vzhodno od Zagreba proti Slavonskemu Brodu,neposredno pri novoodprtem izhodu Rugvica,ki je oddaljen 8 km od sedanjih cestninskih postaj pri Ivanji Reka. Tako je še naprej prioritetni cilj nepremičninskega sklada vlaganje v nepremičninske projekte tako na Hrvaškem kot tudi na sosednjih tržiščih. http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=46838

/13/...v Puli je 01.08.2008 potekalo zasedanje glavne skupščine nepremičninskega sklada Terra Firma d.d.,ki je končal poslovno leto 2007 z dobičkom v višini 2.658,883,00 kun (365.080,73 EUR),na kar je največ vplival projekt VODNJAN. Prav tako so razširili nadzorni svet v katerem sedaj na novo sedita tudi dva Slovenska nadzornika g. Zdravko Poljašević,direktor - Kreativne finance d.o.o., Trzin in g. Daniel Gregorič iz Individe. Med drugimi sprejetimi sklepi, je tudi ta o delitvi DIVIDENDE, za kar so namenili kar 2.520.000 kun (346.011 EUR), kar znaša 7% nominalne cene delnice TRFM-R-A, kar pomeni 70 kun (9,61 EUR): http://www.zse.hr/userdocsimages/novosti/1384-08-TRFM_odluke_GS.doc

*** Portfelj Terra Firma d.d.:
http://www.zse.hr/userdocsimages/novosti/1386-08-TRFM_struktura_%20imovine_lipanj.xls

/13/...prav tako je v Puli 01.08.2008 potekalo zasedanje glavne skupščine nepremičninskega sklada Terra Mediteranea d.d.,ki je v drugem letu poslovanja končala z netto vrednostjo delnice 118,18 kun (16,22 EUR) in netto povečanje imovine sklada za 1.342.643 kun (184.353 EUR) ter finančno izgubo 794.452 kun (109.083 EUR),ker je bilo poslovanje v tem obdobju usmerjeno na pridobivanje nepremičnin in ne na njihovo realizacijo.Tako je tudi evidentirano 6.342.530 kun (870.867 EUR) nerealiziranega dobička zaradi povečanja realne vrednosti nepremičnin:
http://www.zse.hr/userdocsimages/novosti/1385-08-TRMD_odluke_GS.doc

*** Portfelj Terra Mediteranea d.d.:
http://www.zse.hr/userdocsimages/novosti/1388-08-TRMD_struktura_imovine_lipanj.xls

/13/...Ante Samodol predsednik nadzorne institucije HANFA je odredil, da mora družba Jadran Invest d.d., ki upravlja tudi nepremičninski sklad JADRAN KAPITAL d.d., uskladiti poslovanje v skladu z 80.členom Zakona o investicijskim fondovima. Prav tako je HANFA prepovedala razpolaganje z premoženjem sklada na način, ki ni v skladu z ˝30. stavka l. točke 2. i članka 80. stavak 7. Zakona o investicijskim fondovima˝.To so bile ugotovitve v sklopu rednih kontrol v obdobju od 01.januarja.2006 do 31.decembra 2007. Prav tako je bilo ugotovljeno,da so Jadran Invest,njegov predsednik Uprave Vladimir Josić in Član Uprave Berislav Martić postopali na način,ki ni v skladu z 47.odstavkom I točke in 1.Zakona o investicijskih skladih. S strani Uprave je bilo zagotovljeno,da bodo vse pomanjkljivosti odpravili in obenem poudarili,da je področje poslovanja zaprtih nepremičninskih skladov kot tako razmeroma novo področje,zato bodo od HANFE tudi zahtevali pojasnila in pomoč za uskladitve z zakonom.
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=53122

/13/...še en uspešno realiziran projekt nepremičninskega sklada Terra Firma d.d.:

Konec julija so uspešno realizirali še en projekt iz nepremičninskega portfelja družbe.Govora je o prodaji stare šolske zgradbe,ki je bila namenjena za rekonstrukcijo,velikosti 450 m2 s pripadajočim zemljiščem v izmeri 1670 m2 v mestu Kuići,opčina Marčana,k.o.Rakalj.S prodajo navedene nepremičnine je ustvarjen dobiček za delničarje fonda v znesku 751000 kun (103116 €). Tako se nadaljuje začrtana strategija prodaje manjših objektov in istočasnega vlaganja v družbe,ki se ukvarjajo z upravljanjem nepremičnin.
http://www.zse.hr/userdocsimages/novosti/1601-08-TRFM_realiziran_projekt.doc

/13/...v Istri so se začele tudi zanimive naložbene priložnosti:
Nove oblike poslovnega turizma Podjetje Istrian Experience bo upravljalo z luksuznimi istrskimi vilami Nizozemsko podjetje Citygreen Holding je ustanovila managersko podjetje,katera bo od septembra naprej upravljala z 50 pravkar zgrajenih vil v Istri. Razen prodaje so vile namenjene tudi poslovnemu turizmu in mirnem istrskemu okolišu,kjer se bodo organizirali razni seminarji in druženja.Za generalnega direktorja je izbran Tonko Karaman,povratnik iz ZDA,z managerskimi izkušnjami v turizmu Los Angelesa ter New Yorka. Dvotretjinski lastnik Skupine je investicijski sklad Landmark,ena tretjina pa pripada zasebnemu investitorju Jonathan Hudson Daviesu,kateri posluje iz pisarne v Poreču. http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=54071

/13/...delnice HPB REAL d.d. - HPBR-R-A , tako že 7.nepremičninskega sklada na Hrvaškem so bile dne 23.09.2009 vpisane na račune investitorjev...

/13/...Uprava družbe Mediteraninvest d.o.o. Križevci, ki upravlja nepremičninski sklad Učka-Marjan d.d. sklicuje za 19.novembra 2008 Izredno skupščino družbe, ki bo obravnavala tudi spremembe statuta družbe, v slučaju nazadostnega kvoruma, bo skupščina potekala 27.11.2008 v Križevcih, Ulica Kralja Tomislava 24 ob 12.00 uri... Tako je 19.12.2008 SDA obvestila, da zaprti nepremičninski sklad Učka-Marjan ne posluje več kot nepremičninski sklad, ampak kot navadna delniška družba, ki se bo ukvarjala z vlaganji v nepremičnine in
http://www.zse.hr/default.aspx?id=23464
http://www.zse.hr/userdocsimages/novosti/2303-08-UCMA_rjesenje_Trgovacki_sud.pdf

/13/...FIMA Proprius d.d. ima na dan 30.11.2008 netto vrednost imovine na delnico 87,08 kun (12,25 €), kar da diskont 59,81...

/13/...FIMA Proprius d.d. je dne 27.02.2009 prodala del portfelja nepremičninskega sklada in sicer zazidljivo gradbeno zemljišče na Pagu v vrednosti 15.470.884 kun (2.085.024 €), kar predstavlja 8,9% netto premoženja sklada...
http://www.zse.hr/default.aspx?id=24293

/13/...FIMA Proprius d.d. je dne 09.03. in 13.03.2009 izvršila kupoprodajno pogodbo za 30.229.931,81 kun (4.074.114 €) za zemljišče iz svojega portfelja in sicer v skupni površini 48.000 m2 v Cesarici, občina Karlobag, kar predstavlja 17,40% delež netto imovine sklada http://www.zse.hr/default.aspx?id=24506

/13/...QUAESTUS Nekretnine d.d. je kot največji nepremičninski sklad na Hrvaškem končal svoje drugo vlaganje in tako pridobil 100% delež družbe Hlad Poljoprivreda d.o.o.,kateri je lastnik cca.515.000 m2 kmetijskega zemljišča na katerem so nasadi jabolk, hrušk in višenj v okolici Slavonskega Broda. http://www.zse.hr/userdocsimages/novosti/1024-09-QUNE_Hlad_Poljoprivreda.pdf

/13/...na Hrvaškem uvajajo nove davke od 01.08.2009, tudi na KAPITALSKI DOBIČEK in DIVIDENDE::
1. Od 3.000 kun (410€) do 6.000 kun (820€) znaša - 2%
2. Nad 6.000 kun (820 €) znaša - 4%
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=81478

/13/...QUAESTUS nepremičninski sklad je izvršil nakup 50% PB INŽENIRINGA Branka Perkovića in tako investirali v nov najemni nepremičninski projekt. Tako je PB Inženiring lastnik 10.000 m3 sklediščnega, poslovnega in trgovinskega prostora, ki se razteza na okoli 13.000 m3 zemljišča v poslovnem parku VB Centar. Tako imajo poslovni prostori skupno več kot 40 najemnikov, ki se nahaja na Radniški cesti med avenijo mesta Vukovar in avenije Marina Držića. Cilj nepremičninskega sklada je tudi skozi najemnine, povečevanje vrednosti nepremičnin in stabilno rast kapitala z vlaganjem v velike nepremičninske projekte tako na Hrvaškem kot tudi na sosednjih tržiščih. http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=82325

LIKVIDACIJA HPB REAL d.d.

/13/...HPB Invest d.o.o., družba za upravljanje z investicijskimi skladi je 28.decembra 2009, sklicalo 3. skupščino družbe HPB REAL d.d. zaprtega nepremičninskega sklada. Zaradi negativne ekonomske situacije v preteklem obdobju in neznankam na prihodnjem nepremičninskem trgu, družba zaradi tega ni vložila sredstva na trg nepremičnin.
To je storila tudi zaradi tega, da bi zavarovala vrednost premoženja sklada in s tem tudi vrednosti premoženja delničarjev. Čeravno je bilo pred in v teku delovanja sklada veliko takšnih projektov, se vseeno družba za upravljanje, ni odločila za ustvarjanje donosnosti naložb na takšen način.
Zato je družba sredstva HPB REAL d.d., ulagala na bolj varnem denarnem trgu, tako, da je vrednost neto premoženja na dan 31. oktobra 2009 znašala 31.350.301,43 kun, oziroma 103,63 kun po delnici in je s tem dejanjem zaščitila in povečala vrednost premoženja. Zato, ker je z zakonom o investicijskih skladih in sklepi hrvaške agencije za nadzor finančnih uslug, da mora sklad še v mesecu decembru, uskladiti svoja ulaganja s svojim prospektom, po katerem morajo biti v višini 60% biti vložena v nepremičnine. Zato se je družba iz profesionalnih in etičnih razlogov, predvsem pa iz razlogov, da zaščitijo delničarje HPB REAL d.d., predlagala skupščini sklada, njegovo likvidacijo.
http://www.poslovni.hr/119661.aspx
http://www.poslovni.hr/126594.aspx
http://www.zse.hr/userdocsimages/novosti/fY8516p4GMzVbsmbYS1Bfg==.PDF
http://www.poslovni.hr/132559.aspx
Nazadnje urejal/a zoran13 Pon Apr 12, 2010 11:50 pm; skupaj popravljeno 130 krat

/13/...kot je bilo že napovedano zgoraj je bilo stanje na dan 28.02.2011 v zaprtem nepremičninskem skladu HPB REAL d.d. naslednje:

Neto vrednost premoženja sklada: 31.707.993,58 kun
Skupno število izdanih delnic: 302.531
Neto vrednost po delnici sklada: 104,81 kun
* sredstva so bila delničarjem nakazana dne 24.03.2011 na njihove račune in tako je družba HPB Invest d.o.o. zaščitila premoženje vseh delničarjev in tako so lahko mali delničarji, da niso tako, kot v drugih primerljivih naložbah svoja sredstva izgubili in razvrednostili ampak jih ohranili, kar je v teh kriznih trenutkih zelo pohvalno.

OIB

/13/...po uvedbi OIB - Osebne identifikacijske številke na Hrvaškem, ki je obvezna za vse vlagatelje v njihove vrednostne papirje in brez katere ni mogoče izvajati nikakršnih transakcij ter nakupe in prodajo vrednostnih papirjev. Pri poslovanju in odprtju računov pri posameznih bankah, zaradi morebitnega nakupa vrednostnih papirjev preko njih, je po novem potrebno v skladu z njihovim sprejetim Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ob odprtju ali transakciji, napisati in podpisati izjavo o politični itpostavljenosti tuje fizične osebe, ki zna biti za marsikoga zelo stresna in zato tudi lahko obremenjujoča:

IZJAVA STRANKE O POLITIČNI IZPOSTAVLJENOSTI

Jaz, spodaj podpisani ….izjavljam, da
Sem oziroma nisem politično vplivna oseba (izbiro obkrožite)

1.Ime in priimek…vrsta odnosa*
funkcija….datum nastopa funkcije
2. Ime in priimek…vrsta odnosa*
funkcija….datum nastopa funkcije

-vrsta odnosa; navedite eno od naslednjih možnosti:
-osebno . če je stranka politično izpostavljena oseba
-član ožje družine – če je politično izpostavljena oseba član ožje družine (zakonski ali izvenzakonska zveza, starši, bratje in sestre ter otroci in njihovi zakonski in izvenzakonski partner

Kolikor je odgovor pozitiven navedite podatke o izvoru sredstev katera bodo predmet poslovnega odnosa ter transakcije……

Kot dokaz prilagam sledečo dokumentacijo…..

Kraj in datum, podpis

Obrazložitev:
To izjavo izpolnjuje tuja fizična oseba z prebivalčiščem ali običajnim prebivališčem v tuji državi katera deluje ali je v zadnjem letu (ali dlje) delovala na vplivnih javnih funkcijah, vključujoč tudi člane njene ožje družine ali osebo za katero je znano, da je sorodnik takih oseb.
Fizične osebe katere delujejo ali so delovale na vplivnih javnih funkcijah so: predsedniki držav, predsedniki vlad, ministri in njihovi pomočniki, izbrani člani zakonodajnih teles, sodniki vrhovnih, ustavnih in drugih visokih sodišč, proti katerim odločbe, razen v posebnih primerih, ni mogoče izkoristiti pravnih norm, sodniki finančnih sodišč ter člani svetov centralnih bank, veleposlaniki, konzuli in visoki častniki oboroženih sil, člani upravnih in nadzornih svetov, ki so v lastništvu ali v večinskem lastništvu države. Člani ožje družine tuje politično izpostavljene osebe so: zakonski in izvenzakonski partner, starši, bratje in sestre, otroci in njihovi zakonski in izvenzakonski partnerji. Bližnji sodelavec tuje politično vplivne osebe je vsaka oseba katera ima skupni dobiček iz imovine ali takšne narave poslovni odnos, ali katera ima s tujo politično vplivno osebo, druge bližnje poslovne kontakte.

Podatke zbiramo skladno z 32.členom Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, NN številka 87/2008.

Stinjajoč/strinjajoča se z vzpostavljanjem poslovnega odnosa…
Vodja Poslovne enote:…
Mesto, datum, čas,…

http://www.erstebank.hr/CBFiles/NerezidentniRacun-OpciUvjeti.pdf

PRAVILNIK O SPREČAVANJU PRANJA NOVCA

http://www.revizorska-komora.hr/pdf/Ogledni%20primjerak-Pravilnik%20o%20sprjecavanju%20pranja%20novca.pdf

Smjernice za provođenje zakona o sprječavanju pranja novca i financiranja terorizma za obveznike u nadležnosti hrvatske agencije za nadzor financijskih usluga, rujan 2009
http://www.hanfa.hr/uploads/smjernice/SMJERNICE%20ZA%20PROVODENJE%20ZAKONA%20O%20SPRJECAVANJU%20PRANJA%20NOVCA%20I%20FINANCIRANJA%20TERORIZMA.pdf

ZAKON
http://www.zakon.hr/z/117/Zakon-o-spre%C4%8Davanju-pranja-novca-i-financiranju-terorizma
http://www.poba-ico-invest.hr/hr/investirajte/

INŠPEKTORAT
http://hgk.biznet.hr/hgk/fileovi/20164.pdf

SMERNICE
http://www.hnb.hr/supervizija/h-smjernice-za-sprecavanje-pranja-novca-financiranje-terorizma.pdf

Vse težje do računa v banki
http://www.jutarnji.hr/sve-teze-do-racuna-u-banci/281099/

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Tor Nov 06, 2007 9:47 pm Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

HIDRIA ROTOMATIKA d.d.

/13/...družba Hidria Rotomatika je postala 100% lastnik družb Alcan Tomos in Alkan Koper za katere je plačala 7mioEUR in gre nedvomno za strateško naložbo.Tako so pridobili še 27000m2,kjer se razteza koprska livarna in drugi obstoječi proizvodni objekti:

http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007110605263476 http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//278979/

...lastniška konsolidacija se dogaja tudi v Mariborski livarni: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//278978/
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Feb 17, 2009 7:33 pm; skupaj popravljeno 3 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 13 Jul 2024 13:44; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1097
Objavljeno: Tor Nov 06, 2007 10:03 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

BANKA NKBM d.d. - KBMR

/13/...ob prvemu slovenskemu IPO oz. prvi javni prodaji delnic se ponuja možnost vsem malim delničarjem, da kupijo delnice banke, v tem primeru NKBM,ob tem pa nam je lahko za zgled sosednja Hrvaška, kjer so ponudili že veliko IPO (Ina, Magma, T-HT, Veterina, AtlanticGrupa,...), ki so obetali dobro naložbeno priložnost ter odličen donos.Ob tem pa velja tudi razmisliti o vseh družbah,kjer je solastnik banka NKBM in gre ob tem tudi za precejšnjo raspršenost raznovrstnih kvalitetnih naložb: NKBM že ob polletju z visoko rastjo
Najpomembnejše družbe znotraj skupine NKBM so
Poštna banka Slovenije - 55%,
Moja Naložba,
Zavarovalnica Maribor - 49,96%,
KBM Infond in avstrijska Adria Bank.
Poleg tega je NKBM tudi lastnica KBM Leasinga, KBM Fineka, Gorice Leasing, KBM Investa in še nekaterih manjših družb. Konec minulega leta je imela celotna skupina NKBM 321 milijonov evrov kapitala in 4,3 milijarde evrov sredstev. Čisti dobiček skupine v minulem letu je znašal 45,4 milijona evrov, čisti dobiček matične družbe pa 36,8 milijona evrov. V prvi polovici letošnjega leta je skupina NKBM ustvarila 51,9 milijona evrov dobička pred davki, v enakem obdobju lani pa 19 milijonov evrov. Celotna sredstva skupine so se konec junija povzpela na več kot 4,6 milijona evrov, v skupini pa je bilo 2731 zaposlenih. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//279118/

..obenem je že jasno,da bodo v prvo javno prodajo vključene le delnice NKBM v lasti Republike Slovenije, prav tako bodo lahko fizične in prave osebe lahko vložile do 50000 EUR,delnice bodo na voljo tako tujim in domačim institucionalnim vlagateljem v času od 19.do 27.11.2007, seveda pa je največja uganka še vedno cena delnice oz.njen razpon cene:
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//279177/

...na voljo pa so že prva ugibanja o ceni delnic KBMR med 29EUR do 35EUR oziroma 2,2 do 2,8 kratnika knjigovodske vrednosti: http://www.finance.si/195799

...ter o zneskih za male delničarje, ko bi naj ne presegli 500EUR, kar je po prvotnih obljubah odločno premalo:
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007110705263587

...in v NKBM se bosta cedila le med in mleko,a kakšna bo realnost je drugo vprašanje:
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007110705263590

...in spet zgodba o ATVP in dobro poučenih vlagateljih: http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007110705263588 Kupnina lahko teoretično konča v voznem parku Vlada ob prodaji NKBM ni vnaprej določila, kako bo porabila kupnino, poudarja le, da jo bo porabila v skladu z zakonom o javnih financah za nakup novega stvarnega ali finančnega premoženja države. Teoretično gre lahko kupnina tudi za nakup stavb ali voznega parka. Vlada namreč v letnem zakonu o izvrševanju proračuna ni opredelila, da bo kupnino uporabila drugače, kot to predvideva omenjeni zakon. Spomnimo, da je v primeru prodaje NLB vlada vnaprej določila, da bo kupnino porabila za zmanjšanje javnega dolga. Na ministrstvu za finance so pojasnili, da bo kupnina "v majhnem delu krila stroške prodaje, lahko pa bo uporabljena za odplačilo dolgov v računu financiranja, če bi bilo to treba in smotrno. Drugače pa se knjiži v B-bilanci državnega proračuna in se tam upravlja v skladu z načelom gospodarnosti in učinkovitosti."
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//279313/

...še nekaj mnenj o razpršenem lastništu,ob tem seveda,da še niso jasni ne pogoji,ne cene in ne davčne vzpodbude za pričakovano veliko število malih vlagateljev oz.delničarjev:
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007110805263937 http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//279341/

...poleg tega se ne gre za čuditi previdnosti malih delničarjev,saj je v naši družbi premalo zaščitnih mehanizmov,da ne bi končali kot plen velikih delničarjev in nas kot že tolikokrat doslej pustili na cedilu.Po drugi strani,pa je bilo že do sedaj v letošnjem letu toliko iztisnitev malih delničarjev,da nas je veliko malih vlagateljev na svoji koži občutilo,kaj pomeni,da te nekdo proti svoji volji vrže iz družbe in te uporabi in spoštuje samo takrat,ko je potrebno vložiti sredstva za razvoj družbe.Kar pa tudi ni zagotovilo,da ne bomo jutri v popolnoma enaki situaciji in to kljub vsem deklaracijam in priporočilom Evropske komisije o pomenu in krepitvi vloge delničarjev...

...in še naša borza v pričakovanju delnic NKBM:
http://www.finance.si/195969

...o NKBM krožijo že prijazna glasovna sporočila,kar tudi prispeva k boljši informiranosti malih delničarjev:
http://www.finance.si/195955

...pa poglejmo še spodnjo primerjavo v primeru prodaje delnic NKBM,saj je znano,da plačamo davek na kapitalski dobiček 20%,po petih letih lastništva 15%,po desetih letih lastništva 10%,po 15 letih lastništva 5% in po 20 letih lastništva nismo več obdavčeni,zato je tudi davčni vidik še kako pomemben.
http://www.finance.si/196020

...veliko ugank je še za razrešiti pred izdajo potrebnega prospekta,še posebej pa tisti o ceni delnic ter davčnih vzpodbud in ugodnosti za male delničarje: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/279670/

...ali so zadeve dovolj transparentne:
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007110905264431

...predlog Nacionalne stranke oz.Saša Pečeta za povečanje števila delnic za prodajo malim delničarjem po knjigovodski vrednosti delnic in za večjo transparentnost drugega kroga privatizacije NKMB: http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007110905264425

...iz banke odhaja še en ˝stari kader˝ oz.pooblaščenec uprave mag.Darko Tisaj: http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007110905264428

...prodaja delnic investitorjev na Ljubljanski borzi za nakup delnic NKBM se že pozna:
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007111005264772

...pričakovanja malih delničarjev,ki pričakujejo tudi ugodno postavljeno ceno delnice,se tudi povečujejo ob odličnih poslovnih rezultatih banke NKBM,saj je v prvih devetih mesecih dobiček pred obdavčitvijo 55,4 mio EUR,donos na kapital pred obdavčitvijo konec septembra pa 26,7%: http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007111405266175

...pričakovanja rastejo ob skorajšnji objavi prospekta in razpona cene delnic:
http://www.finance.si/196529/Delnice_NKBM_bodo_%B9le_med_malimi_vlagatelji_za_med ...ob velikem pričakovanju malih delničarjev,ti ne bodo dočakali kreditov za nakup delnic s strani bank,saj so ob ponudbi IPO T-HT na Hrvaškem prav tekmovale katera bo za kredite max.višine 32000 kun (4383 EUR)malim vlagateljem ponudila ugodnejše pogoje,saj je tudi konec koncev delo bank,mar ne?
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//281062/

...končno je določen razpon prodajne cene delnic NKBM od 20,5 EUR do 27 EUR,kar je od 1,8 kratnika do 2,3 kratnika knjigovodske cene delnice na dan 30.junija 2007.Določena je tudi najvišja vrednost nakupa prvega IPO-ja v Sloveniji,za fizične osebe,ki bo tako 50.000 EUR.Poleg tega je podobno,kot pri že zgoraj omenjenih Hrvaških IPO-jih,za vsakih 10 pridobljenih delnic,vlagatelj pridobi z neprekinjenim lastništvom vsaj do 12.09.2008,še eno dodatno delnico.

http://www.finance.si/196694/Za_delnico_NKBM_med_205_in_27_evrov http://www.finance.si/196702/Javna_prodaja_NKBM_kako_koliko_in_po_%E8em
http://www.finance.si/196696/Kako_vpisati_delnice_NKBM

...ali so zaradi rahlo zapoznelega prospekta med 7 že izbranimi institucionalnimi vlagatelji tudi ˝naši vladi prijateljska podjetja˝,kot je para-državni KAD d.d. ter zavarovalnica Triglav d.d. ponovno sprašuje g.Sašo Peče finančnega ministra g.Andreja Bajuka: ...ob tem velja posebej izpostaviti na institucionalne vlagatelje,da je država podelila opcijo za nakup do 1.492.879 delnic oz.6,4% NKBM,tudi svetovalcu za prodajo Citigroup Global Markets Limited:
Kako bodo razdelili in dodelili delnice? Če bo število delnic, za katero bodo dana naročila malih delničarjev, preseglo število delnic, namenjenih prodaji, bodo najprej vsakemu vlagatelju dodelili določeno število zagotovljenih delnic po naslednjem ključu: če bo naročil do vključno 80.000 bo vsak dobil 30 delnic, če jih bo med 80.001 in 160.000, bo vsak dobil 20 delnic, deset delnic bo pripadlo vsakemu, če bo število prejetih naročil naročil znašalo od 160.001 do 500.000, če pa bo naročil nad 500.000, bo vsak dobil enako veliko zagotovljenih delnic, vendar manj kot 10. Nato bodo morebitne preostale delnice dodelile sorazmerno (pro rata) s številom delnic, za katere bo posamezni vlagatelj dal naročilo in plačal železni znesek investicije, glede na skupno maso vplačil malih delničarjev. Če bo zmnožek ponudbene cene in števila delnic, dodeljenih posameznemu vlagatelju, nižji od izvršenega plačila želenega zneska tega vlagatelja, bo presežek vplačanega zneska vlagatelju vrnjen najkasneje 12. decembra.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//281508/

...seznam vpisnih mest:
http://www.nkbm.si/downloadfile.aspx?fileid=2823 .

..končno prospekt za IPO javne prodaje NKBM d.d.:
http://nkbm.siol.net/ProspektNKBM.pdf

...kje,kako,koliko,kako je z davki in dohodnino ali se splača družinski nakup, http://www.finance.si/196752/Osnovni_napotki_za_nakup_delnic_NKBM

...pa si poskušajmo naliti čistega vina,da ne bo kasneje kdo razočaran,ker bo ob nakupu pozabil na tveganja:
http://www.finance.si/196785/NKBM_ni_suho_zlato

...dober članek pro&contra za delnice NKBM ,ki ga je napisal priznani finančni svetovalec Samo Lubej,ki odstira še malo tančice in opozarja na že najavljeno dokapitalizacijo NKBM ter vprašanja,ki se ob tem pojavljajo:
http://www.finance.si/196993/Kupiti_delnice_NKBM_ali_ne http://www.finance.si/197011/Marko_Kry%BEanowski_Kupil_bom_delnice_NKBM
http://www.finance.si/197007/Jadranka_Daki%E6_Razmi%B9ljam_da_bi_kupila_NKBM http://www.finance.si/197003/Rajko_Hrvati%E8_Za_nakup_delnic_NKBM_nimam_sredstev

...borzniki so za:
http://www.finance.si/197087/Borzniki_pravijo_Nakup_delnic_NKBM_se_spla%E8a ...ga.Marjana Kanduti pa ne:
http://www.finance.si/197134/M_Kanduti_Mislim_da_bo_NKBM_kmalu_v_lasti_nekaj_posameznikov

...naš smučarski as G.Bojan Križaj:
http://www.finance.si/197124/Kri%BEaj_A_NKBM_se_prodaja
...analiza g.Simona Mastnaka,ki nam prikaže donosnost naložbe ter različne scenarije:
http://www.finance.si/197303/NKBM_boste_lahko_prodali_z_dobi%E8kom

...za vse tiste,ki bodo vzeli bančne lombardne kredite in posamezne izračune tako donosov,kot tudi stroškov: Neuradno: Do včeraj mali vlagatelji vplačali 70 odstotkov izdaje V prvih treh dneh javne prodaje NKBM, od ponedeljka do vključno srede, je delnice NKBM vplačalo blizu 18 tisoč ljudi, skupaj so vplačali 70 odstotkov. Tako navajajo naši zanesljivi, a neuradni viri. NKBM ne daje uradnih vmesnih podatkov o vplačilih delnic NKBM, ker naj ne bi želela vplivati na odločitve ljudi. Šele ob koncu javne prodaje, to je po 29. novembru, bo sporočila, koliko malih vlagateljev je oddalo naročilo, v kakšni vrednosti in kolikšno je preplačilo (pred tem bo določena končna prodajna cena). Omenjen interes - 18 tisoč ljudi v prvih treh dneh - naši viri označujejo kot "pričakovan". Če so res vplačali že 70 odstotkov izdaje, predvidene za prodajo malim vlagateljem, to pomeni, da so skupno vplačali nekje od 117 do 154 milijonov evrov (5.722.706 delnic NKBM, maksimalno predvidenih za male vlagatelje, krat 20,5 oziroma 27 evrov). Ali lahko iz tega sklepamo, koliko bo preplačil? Ne, pravijo poznavalci, saj ni znano, kakšen bo tempo vplačil do 27. novembra, ko se izteče vpis, in koliko bo vpisnikov na koncu. Od tega bo namreč odvisno, koliko delnic boste prejeli. Poznavalci pričakujejo največji naval zadnje dni. Omenimo še, da naj bi delnice v institucionalni tranši, ponujeni tujcem, v celoti vpisali le trije tuji vlagatelji, menda skladi. M.W.
http://www.finance.si/197302/Posojilo_vam_lahko_pobere_20_odstotni_donos

...kotacija se že napoveduje za 5.december 2007:
http://www.finance.si/197249/Bodo_delnice_NKBM_res_za%E8ele_kotirati_%BEe_5_decembra

...kako je z nakupom delnic NKBM za otroke in morebitne davčne pasti: http://www.finance.si/197206/Vse_kar_morate_vedeti_o_nakupu_delnic_NKBM_za_svojega_otroka

...že omenjenih 35EUR je možna cena po kotaciji:
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//282459/

...zopet par različnih mnenj o nakupu delnic NKBM:
http://www.finance.si/197312/Ale%B9_Ah%E8an_Ne_bom_kupil_delnic_NKBM
http://www.finance.si/197311
http://www.finance.si/197318
http://www.finance.si/197309
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007112305269032

...tudi občine v Mariboru in na severnem Primorskem zahtevajo svoje deleže:
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007112405269386

...opozorilo na davčne pri morebitnem trgovanju z delnicami KBMR ter morebitnimi scenariji delitvi delnic,kar je seveda odvisno od števila sodelujočih malih delničarjev oz.vlagateljev:
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/282761/
...ob iskanju strateškega partnerja, a ga po mnenju predsednika Uprave Matjaža Kovačiča ne potrebujejo:
http://www.finance.si/197393/Matja%BE_Kova%E8i%E8_NKBM_ne_potrebuje_strate%B9kega_partnerja
...na vpisnih mestih svetujejo malim vlagateljem,da prinesejo k njim že izpolnjene obrazce:
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/282671/
Obrazec za vpis delnic NKBM je objavljen na njihovi spletni strani: http://www.nkbm.si/downloadfile.aspx?fileid=2839

...torek 27.11.2007 do 16 ure je skrajni rok za oddajo naročila za nakup delnic NKBM:
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007112605270072 Jutri, 27. novembra, ob 16. uri, se bo na 104 vpisnih mestih po vsej Sloveniji zaključilo obdobje sprejemanja naročil za nakup delnic Nove KBM s strani malih vlagateljev. Po tej uri v 66 poslovalnicah Nove KBM, na 32 enotah Pošte Slovenije ter v 6 poslovalnicah NLB naročil ne bodo več sprejemali. Zato potencialnim malim vlagateljem svetujejo, da svoja naročila oddajo čimprej, še danes ali jutri dopoldne, ter z njimi ne čakajo do zadnjega trenutka. Plačila za vpisana naročila morajo vlagatelji izvesti najkasneje do 27. 11., do konca dneva, sicer bo njihovo naročilo neveljavno. Tudi pri izvedbi plačil malim vlagateljem torej svetujejo, da le-ta opravijo čimprej po oddanem naročilu za nakup delnic Nove KBM. Podatki o končni ceni delnice, številu oddanih naročil malih vlagateljev in številu delnic, dodeljenih posamezni tranši, bodo javno objavljeni po zaključku sprejemanja naročil dobro poučenih vlagateljev, predvidoma v petek, 30. novembra. /13/...vpis delnic KBMR za male delničarje je končan,zato so se analitiki pripravili na takoimenovani ˝dan D˝,to naj bi bil 5 december,ko bo delnica začela kotirati na borzi in taisti dan poteka trgovanje brez običajnih omejitev.Čeravno je napovedovanje precej nehvaležno,se pričakuje vrednost delnice okoli 35 EUR: http://www.finance.si/197781/Prvi_dan_trgovanja_na_borzi_mo%BEno_divjanje_te%E8aja_delnic_NKBM ...za institucionalne oz.dobro poučene vlagatelje pa še vedno traja vpis vse do 29.novembra,ko se bo tudi za njih končal:
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007112705270453

...pred 3 dnevi je število malih vlagateljev preseglo številko 80000,tako si lahko obetamo število ˝zagotovljenih ˝ delnic 20 in manj seveda glede na število skupnega vplačila delnic KBMR,ki se bo delile ˝prorata˝ glede na posameznikovo vplačilo: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//283403/ ...v že zgoraj omenjenem kontekstu ˝zagotovljenih delnic˝ in seveda tudi veliko vrnjenih preplačil,kar bo marsikomu pustilo ˝grenak˝ priokus sodelovanja pri prvem slovenskem IPO-ju ter vsemogočnimi obljubami,ki so letele na vse strani,a je od njih sedaj ostalo le malo: http://www.finance.si/197784/%A9pekulacije_o_prepla%E8ilih_NKBM

...med institucionalnimi vlagatelji se bo znašla tudi zavarovalnica Triglav d.d.,saj so nadzorniki to odobrili na seji:
http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=14071128190957117&cid=103&pgn=1 ...nasveti kako vložiti preveč vplačane zneske kupnine za delnice:
http://www.finance.si/197924/Pet_nasvetov_kam_z_denarjem_ki_vam_bo_ostal_od_NKBM

...in še malenkost o besedilu Naročila vlagatelja za nakup delnic KBMR,saj je bilo v drobnem tisku zaslediti tudi tole besedilo:˝Izjavljam tudi,da skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov nisem dobro poučeni vlagatelj.˝,ki ga po vsej verjetnosti malokdo opazil,podpisal ga pa je:
...in še o najemanju kreditov za nakup delnic,a brez lastništva: http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007113005271350

...tako je zagotovljenih 20 delnic po 27 EUR,kar je bilo lede na skupno količino sodelujočih v IPO-ju tudi že prej povedano: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//284525/

...v priročni Excelovi tabelici si lahko, na podlagi vašega vplačila preračunate, koliko delnic KBMR vam pripada:
http://www.finance.si/198293/Koliko_delnic_NKBM_boste_dobili

...še malo razno raznih aktualnih vprašanj,ki se porajajo malim delničarjem te dni:
http://www.finance.si/198369/NKBM_Kupiti_ali_prodati
...vladna NKBM-ijada in sicer z institucionalnimi vlagatelji,ki pa jih je kar naenkrat celo preveč:
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//284873/

...seznami tujih institucionalnih vlagateljev še vedno niso na voljo: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//285528/ Za bonusne delnice je treba obdržati le zagotovljene Brezplačne bonusne delnice (največ dve) bodo septembra prihodnje leto dobili vsi tisti mali vlagatelji, ki bodo do takrat neprekinjeno lastniki zagotovljenih delnic. S preostalimi delnicami lahko imetnik trguje, kot želi. Če je na primer nekdo lastnik 30 delnic (od tega jih je 20 iz paketa zagotovljenih), lahko proda 10 delnic, pa pravice do dveh brezplačnih delnic ne bo izgubil. Če bo prodal, na primer, 15 delnic, pa bo prihodnje leto dobil eno brezplačno delnico, je pojasnil generalni direktor direktorata za javno premoženje Žiga Andoljšek. Bonusne delnice, ki ne bodo razdeljene, bodo ostale državi za drugo fazo privatizacije NKBM. Malih vlagateljev je po končnih podatkih sicer 109.627.

/13/...da le ni bilo vse po pravilih dokazujeta tudi pritožbi NFD1ID ter Probanke DZU:
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//285506/

Skladi želeli v portfelju desetino banke
Borzni poznavalci so včeraj pozdravili odločitev vlade, da bo delež mariborske banke razdelila predvsem med vzajemne sklade in posredno med male vlagatelje. Vendar je skrb zbujajoče, koliko sredstev bo pravzaprav predstavljala naložba v delnice NKBM pri posameznih skladih, pravijo. Delež sredstev delnic NKBM namreč v določenih vzajemnih skladih dosega celo več kot pet odstotkov, kar pomeni, da bodo ti skladi nadpovprečno izpostavljeni tveganju do NKBM. Upravitelji skladov so po večini želeli, da bi naložba v NKBM pri njihovih skladih predstavljala celo več kot osem odstotkov celotnega portfelja. Ker se bo vrednost delnice NKBM po uvrstitvi na borzo po mnenju poznavalcev povzpela nad 35 evrov, bo pri več skladih delež sredstev, ki ga imajo vloženega v delnice NKBM, presegel z zakonom dopustno desetino. Posledično bodo morali skladi prodajati delnice in tako zmanjšati svojo izpostavljenost pod desetino. Komu bodo prodajali in na kakšen način, bo prepuščeno njim samim, saj lahko, kot so nam pojasnili na družbah za upravljanje, z delnicami NKBM prosto razpolagajo. "Če bo delež presegel desetino sklada, je treba takoj sprejeti ukrepe, ukrepati pa je treba takoj in toliko časa, dokler sklad ni ponovno usklajen s prospektom," pojasnjuje Groznik. S preseganjem desetodstotne omejitve bodo imeli predvidoma že v prvih dneh težave predvsem vzajemni skladi Publikum International, KBM Infond Uravnoteženi in Probanka Novi Trgi. Že pred uvrstitvijo bo namreč njihov delež v NKBM presegal 6,5 odstotka vseh sredstev. Skriti kriteriji odžrli čas in denar "Pomembno je, da so kriteriji jasni in nato aplicirani enako za vse. Še bolje bi bilo, da bi bili kriteriji jasni že vnaprej, saj bi to veliko družbam prihranilo tako čas kot stroške, ki so jih imeli," je še povedal Groznik. Spomnimo namreč, da se je v zadnjih dneh sestalo več nadzornih svetov, ki so odločali o sodelovanju pri privatizaciji NKBM, med drugim tudi nadzorni svet Iskre Avtoelektrike in Zavarovalnice Triglav. Poleg tega so imela podjetja stroške z najemom posojil, s katerimi so vplačala delnice NKBM. /13/...za že zgoraj omenjene napake ob nakupu delnic NKBM za sklade NFD,so danes najbolj odgovorni tudi prevzeli odgovornost:
http://www.finance.si/198656/Bajuk_Za_napako_pri_skladih_NFD_prevzemam_odgovornost

/13/...končno je v javnost pricurljal seznam 31 tujih institucionalnih lastnikov,ki so kupili delnice NKBM:
http://www.finance.si/198659/Everest_Capital_najve%E8ji_tuji_lastnik_NKBM

/13/...glede prodajnih pritiskov in evforije za male vlagatelje po 10.decembru,ko bodo delnice NKBM-ja na borzi pa finančni svetovalec g.Simon Mastnak svetuje previdnost in pazljivost in nam hkrati ponuja nekaj koristnih nasvetov:
http://www.finance.si/198710/%C8e_NKBM_ne_prodate_v_ponedeljek_se_svet_ne_bo_podrl

/13/...tudi borznoposredniške družbe se pripravljajo na dan D oz.ponedeljek seveda z posebnimi akcijami in priporočili: http://www.finance.si/198708

/13/...zaradi viška vrnjenega denarja za delnice NKBM so pripravili znižanja vstopnih stroškov za vplačila do 01.01.2008 v vzajemne sklade KD Investments d.o.o. in sicer:
* KD Novi trgi, KD Surovine in energija, KD Tehnologija, KD Nova energija, KD Vitalnost: od 5. 12. 2007 po 7.00 uri do 1. 1. 2008 do vključno 7.00 ure;
* KD Balkan: od 5. 12. 2007 po 10.00 uri do 1. 1. 2008 do vključno 10.00 ure;
* KD Galileo, KD Rastko, KD Bond, KD Prvi izbor, KD Severna Amerika: od 5. 12. 2007 po 12.00 uri do 1. 1. 2008 do vključno 12.00 ure.
* http://www.revijakapital.com/kapital/novice.php?novica=7341

/13/...strasti se še vedno niso pomirile,saj kar 4 pokojninski skladi v upravljanju KAD-a niso dobili niti ene delnice NKBM,kljub prijavi na razpis,kljub temu,da so hoteli kupiti kar za 4,08mioEUR delnic.Prav tako so podatki za te sklade,da je dotok sredstev preko 240mioEUR ter tako mesečno 5mioEUR sredstev.Poleg že omenjenih nido delnic dobili tudi v kritnem skladu Banke Koper d.d. ter Pokojninska družba A ob že zgoraj omenjenih NFD 1ID ter Probanka DZU.Prav tako trdijo,da niso bili tako izbirčni pri tujih institucionalnih skladih oz.skladih tveganega kapitala ˝hedge skladih˝EverestCapital ter HBK Investments,ki sta pridobila skoraj 3% delnic NKMB,po mnenju nekaterih pa ne spadata v kategorijo dolgoročnih vlagateljev.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/285953/ http://www.finance.si/198745/Lahovnik_Bajuk_zakaj_raje_hedge_skladom_kot_Slovencem http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/286035/

/13/...in prišel je tudi prvi dan kotacije,ki je obenem razveselil male delničarje,saj so delnice KBMR končale pri enotnem tečaju 36,6EUR,kar je nekje v skladu z napovedmi in predvidevanji borznih strokovnjakov. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//286289/ http://www.finance.si/198900/V_%BEivo_NKBM_zaklju%E8ila_pri_36_7_evra

...kako se da tudi pri nas ustvariti 52% donos:
http://www.finance.si/show.php?id=198912
http://www.finance.si/198923/NKBM_zasen%E8ila_druge_delnice

...na voljo je že seznam največjih delničarjev kot F.O.in seveda veseli obrazi prvega dneva po kotaciji:
...tako ima 18 oseb več kot 258 delnic in kar 4768 oseb pa 258 delnic,ki
so tako vplačali vrednost 50000 €:
http://www.finance.si/19897/Kdo_so_najve%E8ji_posamezni_lastniki_NKBM
http://www.finance.si/198959/Komu_se_je_v%E8eraj_najbolj_smejalo
2...drugi dan kotacije pa od 37 € do 37,75 €:
http://www.finance.si/199019/NKBM_vlagatelje_razveselila_tudi_danes
3...tretji dan kotacije:
Enotni tečaj 37,84 €
Zadnji tečaj 37,98 €
http://www.finance.si/borza.php?mode=zoom&id=KBMR
4...četrti dan kotacije:
Enotni tečaj 38,54 €
Zadnji tečaj 39,3 €
http://www.finance.si/199286/NKBM_delni%E8arjev_%B9e_ni_razo%E8arala

...mar se je vladni scenarij pri NKBM obrnil čisto v drugo smer: http://24ur.com/naslovnica/novice/gospodarstvo/20071213_3112606_60079104.php

...ena vrlin malih delničarjev zna biti tudi potrpljenje: http://www.finance.si/199340/Kupcem_NKBM_zmanjkuje_potrpljenja
5...peti dan kotacije:
Enotni tečaj 39,78 €
Zadnji tečaj 39,98 €
18.12.2007
Enotni tečaj 41,07 €
Zadnji tečaj 41,34 €
19.12.2007
Enotni tečaj 41,60 €
Zadnji tečaj 41,89 €
20.12.2007
Enotni tečaj 42,55 €
Zadnji tečaj 43,00 €
21.12.2007
Enotni tečaj 43,75 €
Zadnji tečaj 44,00 €
24.12.2007
Enotni tečaj 43,98 €
Zadnji tečaj 43,60 €
27.12.2007
Enotni tečaj 42,38 €
Zadnji tečaj 42,47 €
28.12.2007
Enotni tečaj 41,91 €
Zadnji tečaj 42,50 €
31.12.2007
Enotni tečaj 41,91 €
Zadnji tečaj 42,50 €
03.01.2008
Enotni tečaj 41,40 €
Zadnji tečaj 40,54 €
04.01.2007
Enotni tečaj 40,98 €
Zadnji tečaj 40,68 €
07.01.2007
Enotni tečaj 39,71 €
Zadnji tečaj 39,85 €
08.01.2007
Enotni tačaj 39,27 €
Zadnji tečaj 39,28 €
09.01.2008
Enotni tečaj 39,85 €
Zadnji tečaj 40,00 €
10.01.2008
Enotni tačaj 40,69 €
Zadnji tečaj 40,90 €
11.01.2008
Enotni tečaj 40,69 €
Zadnji tečaj 40,40 €
14.01.2008
Enotni tečaj 40,54 €
Zadnji tečaj 40,80 €
15.01.2008
Enotni tečaj 40,29 €
Zadnji tečaj 40 €
16.01.2008
Enotni tečaj 39,35 €
Zadnji tečaj 39,37 €
17.01.2008
Enotni tečaj 39,30 €
Zadnji tečaj 39,50 €
18.01.2008
Enotni tečaj 38,98 €
Zadnji tečaj 38,70 €
23.01.2008
Enotni tečaj 37,58 €
Zadnji tečaj 37,00 €
25.01.2008
Enotni tečaj 38,47 €
Zadnji tečaj 38,20 €
29.01.
Enotni tečaj 38,25 €
Zadnji tečaj 38,51 €
30.01.
Enotni tečaj 38,43 €
Zadnji tečaj 38.40 €
01.02.
Enotni tečaj 38,05 €
Zadnji tečaj 38,02 €
05.02.
Enotni tečaj 37,99 €
Zadnji tečaj 37,98 €
07.02.
Enotni tečaj 37,62 €
Zadnji tečaj 37,70 €
11.02.
Enotni tečaj 37,70 €
Zadnji tečaj 37,00 €
14.02.
Enotni tečaj 37,89 €
Zadnji tečaj 37,58 €
15.02.
Enotni tečaj 37,84 €
Zadnji tečaj 37,95 €
19.02.
Enotni tečaj 37,95 €
Zadnji tečaj 38,00 €
22.02.
Enotni tečaj 37,57 €
Zadnji tečaj 37,80 €
29.02.
Enotni tečaj 38,34 €
Zadnji tečaj 38,50 €
07.03.
Enotni tečaj 38,02 €
Zadnji tečaj 38,01 €
20.03.
Enotni tačaj 37,00 €
Zadnji tečaj 35,90 €
26.03.
Enotni tečaj 35,01 €
Zadnji tečaj 35,00 €
28.03.
Enotni tečaj 34,90 €
Zadnji tečaj 34,66 €
01.04.
Enotni tačaj 32,94 €
Zadnji tečaj 33,10 €
02.04.
Enotni tačaj 32,96 €
Zadnji tečaj 33,00 €
04.04.
Enotni tečaj 33,17 €
Zadnji tečaj 33,02 €
08.04.
Enotni tečaj 32,46 €
Zadnji tečaj 32,60 €
09.04.
Enotni tečaj 32,09 €
Zadnji tečaj 32,10 €
15.04.
Enotni tečaj 29,55 €
Zadnji tečaj 29,43 €
18.04.
Enotni tečaj 31,69 €
Zadnji tečaj 31,69 €
30.04.
Enotni tečaj 30,94 €
Zadnji tečaj 30,99 €
07.05.
Enotni tečaj 31,94 €
14.05.
Enotni tečaj 30,45 €
Zadnji tečaj 30,43 €
20.05.
Enotni tečaj 30,43 €
Zadnji tečaj 30,23 €
22.05.
Enotni tečaj 30,20 €
Zadnji tečaj 30,20 €
29.05.
Enotni tečaj 30,20 €
Zadnji tečaj 30,27 €
11.06.2008
Enotni tečaj 28,01 €
Zadnji tečaj 28,00 €
12.06.2008
Enotni tečaj 27,98 €
Zadnji tečaj 28,00 €
13.06.2008
Enotni tečaj 27,99 €
Zadnji tečaj 28,05 €
17.06.2008
Enotni tečaj 28,08 €
Zadnji tečaj 28,01 €
24.06.2008
Enotni tečaj 27,94 €
Zadnji tečaj 28,01 €
27.06.2008
Enotni tečaj 27,68 €
Zadnji tečaj 27,60 €
08.07.2008
Enotni tečaj 27,34 €
Zadnji tečaj 27,50 €
09.07.2008
Enotni tečaj 27,87 €
Zadnji telaj 28,16 €
21.07.2008
Enotni tečaj 27,07 €
Zadnji tečaj 27,98 €
24.07.2008
Enotni tečaj 27,12 €
Zadnji tečaj 27,00 €
22.08.2008
Enotni tečaj 25,86 €
Zadnji tečaj 26,18 €
26.08.2008
Enotni tečaj 25,18 €
Zadnji tečaj 25,05 €
28.08.2008
Enotni tečaj 24,91 €
Zadnji tečaj 25 €
01.09.2008
Enotni tečaj 24.94 €
Zadni tečaj 24,52 €
04.09.2008
Enotni tečaj 23,89 €
Zadnji tečaj 23,81 €
05.09.2008
Enotni tečaj 23,17 € - (v letošnjem letu -44%)
Zadnji tečaj 23,00 €
09.09.2008
Enotni tečaj 22,95 €
Zadnji tečaj 22,87 €
12.09.2008
Enotni tečaj 22,43 € - tečaj, ki se bo uporabljal za dodatne delnice
Zadnji tečaj 22,30 €
15.09.2008
Enotni tečaj 21,92 €
Zadnji tečaj 21,81 €
17.09.2008
Enotni tečaj 20,42 €
Zadnji tečaj 20,93 €
18.09.2008
Enotni tečaj 19,65 €
Zadnji tečaj 20,30 €
19.09.2008
Enotni tečaj 21,53 €
Zadnji tečaj 22,00 €
22.09.2008
Enotni tečaj 22,58 €
Zadnji tečaj 22,50 €
25.09.2008
Enotni tečaj 20,01 €
Zadnji tečaj 20,00 €
26.09.2008
Enotni tečaj 19,93 €
Zadnji tečaj 20,00 €
29.09.2008
Enotni tečaj 19,74 €
Zadnji tečaj 19,71 €
30.09.2008
Enotni tečaj 19,41 € je padel pod dokapitalizacijskega 19,50€
01.10.2008
Enotni tečaj 19,54 €
Zadnji tečaj 19,50 €
02.10.
Enotni tečaj 19,45 €
Zadnji tečaj 19,35 €
03.10.
Enotni tečaj 19,38 €
Zadnji tečaj 19,30 €
06.10.
Enotni tečaj 18,70 €
Zadnji tečaj 18,35 €
07.10.
Enotni tečaj 18,23 €
Zadnji tečaj 18,00 €
08.10.
Enotni tečaj 17,10 €
Zadnji tečaj 16,99 €
09.10.
Enotni tečaj 17,14 €
Zadnji tečaj 16,90 €
10.10.
Enotni tečaj 16,35 €
Zadnji tečaj 16,20 €
13.10.
Enotni tečaj 17,12 €
Zadnji tečaj 17,00 €
14.10.
Enotni tečaj 17,97 €
Zadnji tečaj 18,01 €
15.10.
Enotni tečaj 17,20 €
Zadnji tečaj 16,95 €
16.10.
Enotni tečaj 16,99 €
Zadnji tečaj 17,00 €
21.10.
Enotni tečaj 16,92 €
Zadnji tečaj 16,90 €
23.10.
Enotni tečaj 16,00 €
Zadnji tečaj 15,99 €
24.10.
Enotni tečaj 15,07 €
Zadnji tečaj 15,35 €
27.10.
Enotni tečaj 13,87 €
Zadnji tečaj 13,60 €
28.10.
Enotni tečaj 13,54 € * (-49,9% od kotacije IPO)
Zadnji tečaj 13,50 € 29.10.
Enotni tečaj 13,57 €
Zadnji tečaj 13,60 €
30.10.
Enotni tečaj 13,79 €
Zadnji tečaj 13,93 €
04.11.
Enotni tečaj 13,94 €
Zadnji tečaj 13,90 €
06.11.
Enotni tečaj - 14,28 €
Zadnji tečaj - 14,08 €
07.11.
Enotni tečaj - 14,09 €
Zadnji tečaj - 13,99 €
10.11.
Enotni tečaj - 13,98 €
Zadnji tečaj - 13,80 €
11.11.
Enotni tečaj - 13,82 €
Zadnji tečaj - 13,80 €
12.11.
Enotni tečaj - 13,59 €
Zadnji tečaj - 13,50 €
13.11.
Enotni tečaj - 13,40 €
Zadnji tečaj - 13,57 €
14.11.
Enotni tečaj - 13,70 €
Zadnji tečaj - 13,60 €
17.11.
Enotni tečaj - 12,99 €
Zadnji tečaj - 12,46 €
18.11.
Enotni tečaj - 11,86 €
Zadnji tečaj - 12,08 €
19.11.
Enotni tečaj - 11,98 €
Zadnji tečaj - 11,99 €
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/borzna_kotacija/KBMR

/13/...ponovno so v javnosti zaokrožila imena tistih(direktorjev,borznikov,pravnikov,ekonomistov,novinarjev in športnikov),ki so hoteli kupiti delnice NKBM za celoten dovoljen maksimalen znesek in sicer 50000 EUR:
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007121905277604

/13/...zelo zanimiva analiza strokovnjaka g.Simona Mastnaka v novi številki revije Moje Finance o zgodbi NKBM in nasploh o krizi bančnega sektorja,ki počasi že pljuska k nam:
http://www.finance.si/mf?199878

/13/...o nadaljnem razvoju dogodkov z najbolj odgovornimi iz finančnega ministrstva:
Notranje informacije Gospod Vesnaver, na vas v zadnjem času letijo očitki, da ste z nakupi delnic NKBM kot fizična oseba kršili zakon, saj ste imeli dostop do informacij notranjega značaja. Članov privatizacijske komisije noben predpis ni omejeval pri sodelovanju pri IPO, še najmanj pa, da bi ga prepovedoval. Očitke, da je šlo pri tem za zlorabo notranjih informacij, odločno zavračam in menim, da so popolnoma neutemeljeni, saj kot član komisije nisem imel nobene dodatne informacije, ki je ni bilo v prospektu. Delnice sem skupaj s predsednikom uprave NKBM Matjažem Kovačičem in članico uprave Manjo Skernišak pred novinarji vpisal že prvi dan, ko še ni bilo mogoče reči, kakšen bo odziv vlagateljev. S tem smo želeli pokazati javnosti, da zaupamo v projekt. Svojega sodelovanja nisem skrival, če bi to želel, bi počakal do zadnjega dne, ko bi videl, kakšen je odziv vlagateljev. Ni šlo za špekulacijo, lagal pa bi, če bi rekel, da nisem pričakoval, da bom s tem nekaj zaslužil. Delnice so kupovali tako člani uprave kot nadzornega sveta. Zdaj pa mi povejte, ali sem imel kot član komisije več informacij, kot jih imajo oni? Pa ne želim nikogar obsojati, saj menim, da je prav, da so delnice kupili. NKBM potrebuje svež kapital Zakaj se je vlada odločila v okviru javne prodaje NKBM prodati obstoječe delnice in ne najprej izvesti dokapitalizacije? NKBM namreč kot druge slovenske banke nujno potrebuje svež kapital, ki bi ji omogočil nadaljnjo rast. Luka Vesnaver: Komisija se je o tem posvetovala z upravo banke, ki je glede na strategijo ocenila, da NKBM v tem trenutku ne potrebuje svežega kapitala. Dokapitalizacija zdaj ne bi bila smiselna, saj je, če ima banka presežek kapitala, to zanjo zelo drago. Dokapitalizacija je predvidena v bližnji prihodnosti oziroma najkasneje leta 2009.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//289080/

/13/...danes so na Ljubljanski borzi sprejeli delnico NKBM v izračun indeksa SBI in tako je iz njega izpadla delnica Lesnine: http://www.finance.si/201476/NKBM_vklju%E8ili_v_izra%E8un_SBI

/13/...za leto 2008 napovedujejo dobre rezultate in donosnost 17% ob tem,da se seveda še ne ve,kako bo z potrebno dokapitalizacijo in ali bodo tudi tokrat uporabili IPO za fizične osebe:
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//292222/

/13/...šele sedaj prihajajo na plano v Probanki d.d. razno razne odobritve kreditiranja nakupa delnic tudi v maksimalnih zneskih 50.000 EUR ,seveda ob vseh vprašanjih,ki se tako pojavljajo,kako in na kakšen način so lahko dovolili kreditiranje tako visokih zneskov,saj lahko navadni smrtniki o tem samo sanjamo:
http://www.vecer.si/clanek2008020205290956

/13/...nekateri si očitno lahko privoščijo tudi kršitev zakonskih določb,ki veljajo za člane nadzornih svetov in uprav glede obveščanja družbe in javnosti o nakupih in prodajah vrednostnih papirjev v roku treh dni ,seveda v skladu z novim zakonom o trgu finančnih dokumentov; Včeraj so iz Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) sporočili, da je članica nadzornega sveta Tanja Markovič Hribernik, sicer profesorica na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, kupila 285 delnic NKBM, za katere je odštela 11.913 evrov oziroma 41,8 evra za delnico. Bolj kot njen nakup je presenetljivo, da je delnice kupila že sredi decembra, do razkritja pa je prišlo šele včeraj. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/297488/

/13/...v pripravi za skupščino in tudi predvideno dokapitalizacijo banke NKBM d.d. so se aktivno vključili tudi predstavniki 105.000 malih delničarjev,ki so sodelovali pri IPO:

Popoldne sta se v Mariboru sestala predsednik uprave NKBM – družbe z največ (malimi) delničarji – in predsednik VZMD.Izmenjala sta stališča o načinu informiranja, organiziranja in zastopanja prek 105.000 malih delničarjev in predvideni 2.fazi lastninjenja - 19.02.2008 Na srečanju sta predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) Matjaž Kovačič in predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič izmenjala stališča o stanju v družbi po zaključeni 1. fazi javne prodaje lastniškega deleža Republike Slovenije v NKBM. Spričo vstopa prek sto tisoč malih delničarjev v NKBM ter posledično bistveno spremenjene lastniške strukture je mag. Verbič seznanil predsednika Kovačiča s pobudami, pričakovanji in zahtevami VZMD ter Civilne iniciative NKBM-NE-DAMO, ki se je obrnila na VZMD in se z njim dogovorila za sodelovanje. Pri tem gre v prvi vrsti za zahtevo po spremembi sestave Nadzornega sveta NKBM, ki naj bi ustrezno odražal bistveno spremenjeno lastniško strukturo ter omogočil novim delničarjem ustrezno zastopanost tudi v organu nadzora družbe. Posebej pomembno vprašanje za nove delničarje in njihovo naložbo v NKBM je tudi predvidena 2. faza odprodaje lastniškega deleža Republike Slovenije – predvsem z vidika tokratne določitve načina in postopkov ter njihovega izvajanja. Tudi zato je toliko bolj aktualna in pomembna pobuda za čimprejšnji sklic skupščine NKBM ter pripravljenost VZMD in Civilne iniciative NKBM-NE-DAMO, da izpeljeta postopke za sklic skupščine na zahtevo malih delničarjev. Sogovornika sta se - poleg možnosti za optimalno informiranje, organiziranje in zastopanje preko 105 tisoč malih delničarjev ter vprašanj 2. faze lastninjenja - dotaknila tudi drugih vprašanj statusa in razvoja NKBM. Predsednik VZMD pa je opozoril tudi na konkreten primer spornega in nekorektnega ravnanja ene izmed investicijskih družb v domeni NKBM, pri čemer je predsednik uprave NKBM zagotovil, da bo poskrbel za preverbo in prejkoslej tudi ureditev zadeve.
/13/...na gornji obisk se lahko gleda tudi z drugačnimi očmi: http://www.finance.si/205339/Verbi%E8_lobira_pri_NKBM_in_%B9peca_Brgleza

/13/...in še odmev na gornje pisanje:

V članku, objavljenem v včerajšnjih Financah, se mi je zgodil napačen hipotetični izračun članarin, ki bi jih lahko dobilo Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD). Če bi se vanj včlanilo le deset odstotkov zdajšnjih malih delničarjev NKBM, torej nekje deset tisoč ljudi, in upoštevaje lansko višino članarine, bi lahko VZMD od njih prejel 150 tisoč evrov članarin - in nikakor ne 15 milijonov evrov. Prizadetim se res opravičujem.
http://www.finance.si/205414/Popravek_Verbi%E8_lobira_pri_NKBM_in

/13/...da je organiziranost malih delničarjev tudi pomembna pri predlaganju in imenovanju članov nadzornega sveta ,saj morajo zbrati najmanj 5% lastnikov:

Kdo bo sklical skupščino NKBM?
Okoli 105.000 malih delničarjev največje slovenske delniške družbe NKBM se bo očitno moralo "boriti" za svoje predstavnike v bančnem nadzornem svetu, država pa jim bo poleg tega verjetno "naložila" še lastniško breme dokapitalizacije "Če bodo mali delničarji želeli sklic skupščine NKBM pred redno, načrtovano v juniju ali v začetku julija, bodo morali zbrati 5 odstotkov lastnikov in zahtevati sklic izredne skupščine. Za zdaj uradno s takšno zahtevo nisem seznanjen," je povedal mag. Daniel Blejc, predsednik nadzornega sveta NKBM, ki pravi, da je to stvar lastnikov in ne nazornega sveta. "Ob tem bodo morali doseči tudi 75-odstotno soglasje lastnikov za statutarno spremembo, ki bi pomenila bodisi širitev nadzornega sveta bodisi drugačno njegovo spremembo," dodaja Daniel Blejc. V dogajanje se je pred dnevi vključil Kristijan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki je bil predvčerajšnjim v Mariboru na pogovoru z Matjažem Kovačičem, predsednikom uprave NKBM. "Predstavil sem mu želje malih delničarjev in pokazal je razumevanje zanje. Za začetek bomo skušali doseči sklic skupščine z dogovarjanjem z upravo, če ta kmalu ne bo sklicala skupščine, bomo skušali zbrati 5 odstotkov lastnikov in tako zahtevati sklic skupščine, ali se bomo skušali povezati s katerim od večjih lastnikov," je povedal Kristijan Verbič. Pravi, da mu mandat za vključitev v dogajanje daje več deset malih delničarjev, ki so se obrnili na združenje, za sodelovanje pa jih je prosila tudi civilna iniciativa NKBM - NE DAMO iz Maribora. "Lahko ponudimo svoje izkušnje, saj je za organiziranje tako velikega števila delničarjev potrebna določena logistika. Navsezadnje je to največja javna delniška družba v Sloveniji in prav je, da se delničarji organizirajo. Če bi na skupščino prišli v večjem številu, je to poseben logistični zalogaj," je povedal Kristijan Verbič, ki ima v prihodnjih dneh že potrjen termin za pogovor z ministrom za finance dr. Andrejem Bajukom - sicer o drugih temah, a predvideva, da bo beseda nanesla tudi na NKBM in drugo fazo njene privatizacije. A kaže, da se bodo morali mali delničarji za uveljavitev svoje aktivne lastniške vloge pošteno potruditi, če bodo želeli doseči spremembo sestave sedaj 9-članskega nadzornega sveta in v njem dobiti štiri mesta za svoje predstavnike. "Naša želja je, da bi bila izredna skupščina prej, preden poteče rok 180 dni, v katerem velja moratorij za pripravo na drugo fazo privatizacije NKBM. S štirimi sedeži v nadzornem svetu želimo malim delničarjem zagotoviti vpliv na določanje meril in postopkov v drugi fazi privatizacije NKBM, prizadevamo si za javno dostopnost programa," je povedal Kristijan Verbič. Po neuradnih podatkih naj bi NKBM še letos potrebovala dokapitalizacijo, čeprav jo je Matjaž Kovačič napovedal za prihodnje leto. Po različnih ugibanjih naj pri tem država kot 51-odstotna lastnica (skupaj s KAD in SOD) ne bi sodelovala, s čimer bi se avtomatično zmanjšal njen delež, predkupno pravico za delnice pa naj bi imeli obstoječi delničarji. Tako jim bo država očitno že kmalu naložila lastniško "breme" dokapitalizacije.
http://www.vecer.si/clanek2008022105296923

/13/...takšno svetovanje me spominja na revijo Kapital in sicer na rubriko˝˝KUPI,DRŽI ali PRODAJ˝˝in sicer tokrat DRŽI: Analitiki Raiffeisen Banke ocenjujejo 12-mesečno ciljno ceno delnice NKBM na 38,6 evra, so zapisali v današnjem poročilu o ovrednotenju banke. V modelu so analitiki predpostavili 17-odstotno rast kreditov prebivalstvu in 10-odstotno rast kreditov podjetjem do leta 2010. Neto obrestna marža se bo po mnenju analitikov v prihodnjih letih znižala z 2,4 na dva odstotka. Do leta 2010 pričakujejo 7,3-odstotno povprečno rast dobička. Zaradi omenjenih dejstev priporočajo, da delničarji delnice NKBM držijo v lasti. V današnjem trgovanju je enotni tečaj NKBM narasel za 0,76 odstotka na 38,39 evra.
http://www.finance.si/206041/Analitiki_Delnico_NKBM_dr%BEite Bo skupščina NKBM že konec maja? Predstavniki več kot 105.000 malih delničarjev NKBM si želijo, da bi država zaščitila interese malih delničarjev Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), Civilna iniciativa NKBM ne damo in Lista za pravičnost za razvoj so strnili "moči in znanje" in si prizadevajo za čimprejšnji sklic izredne skupščine NKBM, na kateri želijo uveljaviti interes okoli 105.000 malih delničarjev NKBM za sodelovanje pri sprejemanju odločitev o razvoju banke. Na skupnem sestanku v četrtek zvečer so mag. Kristjan Verbič, predsednik VZMD, Vlado Kramberger, predstavnik Civilne iniciative NKBM ne damo in Stojan Auer, predsednik Liste za pravičnost in razvoj, sprejeli sklep, s katerim zahtevajo sklic skupščine NKBM. Na delovnem sestanku so sodelovali tudi številni pravniki in drugi strokovnjaki s področja gospodarskega prava in financ. Razlog za sklic skupščine je bistveno spremenjena lastniška struktura banke, ki se ne odraža tudi v nadzornem svetu banke. Hkrati so sodelujoči izrazili nezadovoljstvo nad nejasno strategijo banke in skrb zbujajočim povečanjem obsega podrejenih obveznosti v preteklem obdobju. Vsekakor sta temeljna namena sklica skupščine sprememba statuta banke in predlagana delitev bilančnega dobička, so zapisali v sporočilu za javnost po sestanku. Upravo NKBM bodo pozvali, naj skliče skupščino 30. maja 2008. Pri tem se pobudniki zavedajo, da bo zelo pomembno tudi stališče države, ki je največja posamična lastnica banke, oziroma stališče ministra za finance dr. Andreja Bajuka, od katerega pričakujejo, da bo podprl predlog predstavnikov več kot 105.000 malih delničarjev, saj bi to po njihovem mnenju pomenilo, da si tudi minister prizadeva zaščititi interese malih delničarjev NKBM. http://www.vecer.si/clanek2008030805302454 /13/...zahteva za sklic skupščine NKBM: Skupna izjava za javnost VZMD,civilne iniciative "NKBM ne damo" in Liste za pravičnost in razvoj:"Ali bo država zaščitila interese malih delničarjev?" -

07.03.2008

Izjava za javnost VSESLOVENSKO ZDRUŽENJE MALIH DELNIČARJEV - VZMD CIVILNA INICIATIVA »NOVE KBM NE DAMO« LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ
Zadeva :
ZAHTEVA ZA SKLIC SKUPŠČINE NOVE KREDITNE BANKE MARIBOR Spoštovani ! Ali bo država zaščitila interese malih delničarjev ? Mag. Kristjan Verbič, predsednik VZMD - Vseslovenskega združenja malih delničarjev, Vlado Kramberger, predstavnik civilne iniciative NKBM ne damo in Stojan Auer, predsednik Liste za pravičnost in razvoj so včeraj pozno zvečer na sedežu VZMD v Ljubljani sprejeli sklep o zahtevi za sklic skupščine družbe Nove kreditne banke Maribor. Na delovnem sestanku so sodelovali tudi številni pravniki in drugi strokovnjaki s področja gospodarskega prava in financ. Razlog za sklic skupščine je bistveno spremenjena lastniška struktura banke, ki se ne odraža tudi v nadzornem svetu banke. Hkrati so sodelujoči izrazili nezadovoljstvo nad nejasno strategijo banke in zaskrbljujoče povečanje obsega podrejenih obveznosti v preteklem obdobju. Vsekakor pa je temeljni namen sklica skupščine sprememba statuta banke in predlagana delitev bilančnega dobička. V imenu malih delničarjev Nove kreditne banke Maribor, d.d., katerih deleži dosegajo vsaj dvajsetino osnovnega kapitala družbe Nove kreditne banke Maribor, d.d., bomo torej uveljavili pravico, da na podlagi 269. člena ZGD-1 in 33. člena Statuta Nove kreditne banke Maribor, d.d., uprava družbe v zakonsko določenem roku skliče skupščino družbe. Predlagamo, da uprava skliče skupščino dne 30.5.2008. Seveda pa bo zelo pomembno tudi stališče države, kot še vedno največjega lastnika oziroma ministra za finance dr. Andreja Bajuka. Ta bi načeloma predlog predstavnikov več kot 105.000 malih delničarjev pričakovano moral podpreti in s tem zaščititi upravičene interese državljanov in delničarjev NKBM. Sicer pa bomo vsebino vseh predlaganih sklepov, vsebino zahteve za sklic skupščine in začetek zbiranja pooblastil malih delničarjev predstavili na tiskovni konferenci, ki bo predvidoma sklicana v prihodnjem tednu. V Ljubljani, 7. marec 2008 VZMD – mag. Kristjan Verbič NKBM NE DAMO – Vlado Kramberger LPR – Stojan Auer

/13/...bi naj veljalo,da je v slogi moč,a bomo glede na moč in tudi posledično odločitev uprave le-to občutili prav mali delničarji NKBM d.d.,saj predlagajo dividendo 5,4 krat večjo kot jo predlaga uprava NKBM d.d.: Tri združenja civilne družbe - sklicujejo se na splošni interes malih delničarjev NKBM - zahtevajo sklic skupščine NKBM 30. maja ter dividendo evro na delnico, in ne predvidenih 18 centov na delnico. To sta dva od skupno sedmih predlogov Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjana Verbiča, civilne iniciative NKBM ne damo Vlada Krambergerja in Liste za pravičnost in razvoj Stojana Auerja. "Predloge bomo v teh dneh poslali upravi NKBM in takoj začeli zbirati pooblastila malih delničarjev NKBM. Sklic skupščine namreč lahko dosežemo 30. maja le, če zberemo glasove vsaj petih odstotkov kapitala NKBM," nam je v petek povedal Auer. Če bo skupščina šele konec junija ali v začetku julija, kot naj bi načrtovala uprava NKBM, po Auerjevem mnenju ne bi bilo dobro, saj so "takrat vsi na dopustu, odziv malih delničarjev bo manjši, kar pa mnogim ustreza". Združenja predlagajo tudi dividendo evro na delnico, skupno bi tako NKBM za dividende morala odšteti skoraj 23,4 milijona evrov. To je 5,6-krat več kot predvideva strategija NKBM, po kateri gre za dividende deset odstotkov lanskega čistega dobička oziroma 4,2 milijona evrov z dividendo 18 centov za delnico. "Evro za delnico je po naših izračunih povsem korektna ponudba, saj NKBM ostane še 31 milijonov evrov zadržanega dobička," pravi Auer, ki bi tako dobil 22 evrov dividend namesto slabe štiri (upoštevali smo 22 delnic, ki jih je lani kupil prek javne prodaje). Ker lanski rezultati NKBM po Auerju nikakor niso dobri, bodo od uprave zahtevali pojasnila, zlasti pa določitev bolj jasne strategije NKBM. Zahtevali bodo tudi razširitev nadzornega sveta (NS) NKBM s štirimi člani. Po Auerjevem mnenju, imen ni želel razkriti, med njimi ne bo ne njega in ne Verbiča; šlo bo za dokaj neznane strokovnjake. "Sicer pa, kdo sploh je strokovnjak v nadzornem svetu NKBM," je dodal. Tudi če združenjem uspe zbrati pooblastila petih odstotkov delničarjev NKBM, njihovi predlogi ne bodo sprejeti brez soglasja države kot največje lastnice NKBM. Auer tu finančno ministrstvo (MF) opominja, da gre za interese volivcev. Po naših informacijah MF ne bo za dividendo en evro, možno pa je, da bo dividenda rahlo višja kot 18 centov.
http://www.finance.si/206939/Mali_delni%E8arji_Dividenda_NKBM_naj_bo_evro

/13/...med TOP50 največjimi lastniki NKBM so štiri fizične osebe, trije finančni mački ter oglaševalski strokovnjak:
Dean Čendak - 96.648 delnic in Zvone Taljat - 87.696 delnic iz Publikuma ter Tomaž Oplotnik - 37.535 delnic iz SaveRe ter Vital Verlič iz Future DDB - 23.940 delnic.

/13/...mali delničarji se organizirajo za samo akcijo NKBM:
Pooblastila malih delničarjev NKBM bodo zbirali kar na stojnicah Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMS), vztrajno populistično operira s številko 105.000 malih delničarjev NKBM, ko javno lobira za njihove interese in vladi ter upravi banke celo javno postavlja zahteve v imenu malih delničarjev. Vendar ga noben lastnik delnic NKBM doslej ni uradno pooblastil za njihovo zakonito zastopanje. Verbič je včeraj poudaril, da društvo zastopa splošni javni interes, pooblastil pa nima, ker jih še ni začel zbirati, saj skupščina NKBM še ni bila sklicana. Svoje izjave pa je kmalu negiral kar sam, ko je promocijsko sporočil, da lahko delničarji že nekaj časa oddajajo svoje pooblastilo na spletni strani društva. Verbičev "soborec" Stojan Auer, predsednik Liste za pravičnost in razvoj, je dodal, da ni res, da so samooklicani predstavniki "ljudstva". "Med drugim so ljudje zaupali civilni iniciativi NKBM ne damo, v kateri smo zbrali več kot 11.000 podpisov," je trdil Auer in napovedal, da bodo v primeru, če finančni minister Andrej Bajuk ne bo upošteval njihovih zahtev, postavili stojnice in začeli zbirati pooblastila malih delničarjev. V Dnevniku smo že poročali o tem, da sta si Verbič in Auer zadala nalogo doseči sklic bančne skupščine najpozneje junija, na kateri bi spremenili sestavo nadzornega sveta Nove KBM ter bankino dividendno politiko. Prizadevata si namreč za to, da bi predlagano dividendo 18 centov pomnožili kar 5,6-krat in bi znašala okrogel evro za delnico. Čeprav je Banka Slovenije pred časom pozvala uprave bank, da naj bodo zmerne z izplačili dividend, je Verbič prepričan, da je dividenda v višini evra za delnico primerna in nikakor ni previsoka, za njeno izplačilo pa bi banka morala nameniti 23,3 milijona evrov iz dobička. Verbič je ugotavljal, da društvo, lista in iniciativa sledijo istemu cilju in imajo enaka stališča v zvezi z usodo NKBM. Kljub temu pa si niso enotni v tem, koliko "predstavnikov ljudstva" naj bi sedelo v nadzornem svetu banke. Po Verbičevi zamisli naj bi bili štirje, ki bi devetčlanski svet povečali v trinajstčlanskega. Auer pa bi bil zadovoljen že, če bi država odpoklicala dva nadzornika in bi ju nadomestila z zastopnikoma malih delničarjev. Imena "predstavnikov ljudstva" ni hoteli izdati. "Vsekakor to niso kakšni uveljavljeni finančniki, imeli pa bi vse ustrezne reference," je menil Auer.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/305304/ 21.03.2008

/13/...danes sem kot mali delničar NKBM dobil propagandno pošto s strani družbe DNEVNIK,ki tako ponuja 14 dnevno preizkusno brezplačno prejemanje časopisa,obenem pa tudi članstvo v njihovem KLUBU ter propagandni material za finančno in pokojninsko svetovanje družbe KD Finančna točka ter nagradna igra za vikend v Nebesih nad Kobaridom,pri čemer je najbolj vprašljivo to,kako so omenjeni prišli do osebnih podatkov malih delničarjev NKBM:

/13/...politična zmota ekonomske analize NKBM:
http://www.finance.si/211102/Borzni_pok_politi%E8nih_%B9pekulacij

/13/...dokapitalizacija v višini 150mioEUR:
Uprava NKBM predlaga dokapitalizacijo v višini 150 milijonov evrov Uprava Ljubljanske borze bo od 10.50 do 11.05 trgovanje z delnicami NKBM zadržala. Uprava Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) bo na redni seji nadzornega sveta banke, ki bo 14. maja, predlagala dokapitalizacijo družbe v višini 150 milijonov evrov s ciljem zagotavljanja kapitalske ustreznosti in nadaljnje rasti banke, so sporočili iz NKBM. Borza bo trgovanje z delnicami NKBM sprostila ob 11.05, je objavila borza. Zaradi objavljene informacije o predvideni dokapitalizaciji je NKBM zahtevala začasno zaustavitev trgovanja z delnicami banke. Uprava Ljubljanske borze bo zaradi spremenjenih okoliščin trgovanja z delnicami NKBM od 10.50 do 11.05 trgovanje z delnicami NKBM zadržala, s čimer bo omogočeno upravljanje z njihovimi naročili. Odpiranje trga z delnicami KBMR se bo izvedlo ob 11.05, je sporočila uprava Ljubljanske borze. http://www.vecer.si/clanek2008050705321636

/13/...na julijski skupščini so sklenili predlagati skromno bruto dividendo 0,20 EUR na delnico:
http://www.finance.si/213545

/13/...zaradi prenizke dividende in zaradi terga,ker 105.000 malih delničarjev nimajo predstavnikov v nadzornem svetu so vsepogostejše zahteve za zamenjavo vodstva banke NKBM:

Pričakujejo razrešitev vodstva Nove KBM Stojan Auer, Vlado Kramberger in Kristjan Verbič so ogorčeni nad ravnanjem vodstva Nove KBM, ker želi namesto 1 evra bruto dividende izplačati le 0,2 evra, ker ne želi imeti v nadzornem svetu predstavnikov malih delničarjev in ker nima poslovnega strateškega načrta. Matjažu Kovačiču očitajo tudi, da je iz rok banke izpustil velik del Infondovega premoženja, državne in bančne srebrnine Vlado Kramberger, Stojan Auer in Kristjan Verbič zahtevajo višjo dividendo Nove KBM. Predstavniki Liste za pravičnost in razvoj, Vseslovenskega združenja malih delničarjev in Civilne iniciative ne damo Nove KBM, so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili svoje poglede glede skupščine delničarjev Nove KBM, ki naj bi bila sklicana za 8. julij. Poudarili so, da gre za usodo še vedno več kot 103 tisoč delničarjev, ki so zaupali in verjeli načrtom privatizacije druge največje slovenske banke. Po besedah Stojana Auerja, predsednika Liste za pravičnost in razvoj, so imeli eno srečanje z Matjažem Kovačičem, predsednikom uprave Nove KBM, a jih je slednji prepeljal žejne čez vodo. Z vodstvom Nove KBM so se pogovarjali o določenih spremembah statuta družbe, pa tudi, da naj bi mali delničarji imeli v nadzornem svetu banke vsaj dva ali tri nadzornike. To naj bi bili strokovno podkovani ljudje, z ustrezno izobrazbo in nadzorniškim izpitom, o konkretnih imenih pa včeraj ni bilo govora. Je pa Auer dejal, da jim je vodstvo Nove KBM zatrdilo, da se bo skušalo čim bolj približati njihovemu predlogu po izplačilu enega evra dividende na delnico, zdaj pa predlaga zgolj 0,2 evra dividende. Uprava Nove KBM jim je tudi obljubila, da bo sklicala skupščino družbe v juniju, zdaj pa jo je v "dopustniškem" juliju. Na Večerovo vprašanje, zakaj "protestniki" zahtevajo toliko višjo dividendo, če pa je že ob vpisovanju delnic v prospektu bila natančno zapisana dividendna politika, ki ji vodstvo banke zdaj sledi, pa je Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev, pojasnil, da bodo zahtevali tako visoko dividendo vse do tedaj, dokler jim banka ne bo predstavila poslovnih strateških načrtov in ne bodo verjeli, da banka dejansko potrebuje denar za svoj prihodnji razvoj. Na dodatno vprašanje, koliko delničarjev Nove KBM zastopata civilna iniciativa in združenje malih delničarjev, konkretnega odgovora nismo prejeli, je pa Auer dejal, da se bo to videlo šele v prihodnosti, ko bodo začeli zbirati pooblastila za zastopanje na skupščini delničarjev. Dodal je še, da so pred dvema letoma zgolj z eno samo stojnico uspeli zbrati 11 tisoč podpisov ljudi, ki so jim kasneje svetovali naj delnice Nove KBM tudi kupijo. Stojan Auer je nadaljeval, da so imeli eno srečanje še s finančnim ministrom Andrejem Bajukom, ki je tudi pokritiziral delo vodstva Nove KBM, češ, da nima jasno izoblikovanih poslovnih načrtov. Še več, Auer je včeraj Matjaža Kovačiča javno obtožil, da je (so)kriv za izgubo bankine in posredno državne srebrnine, namreč velikega dela premoženja, ki so ga nekdaj prek lastninskih certifikatov državljani investirali v nakup Infondovih skladov, kasneje pa je to premoženje za razmeroma majhen denar prevzela Pivovarna Laško. Auer je spomnil, da je bil Kovačič do leta 2004 predsednik nadzornega sveta Infond Holdinga, prek katerega je potekala lastniška koncentracija v Mercatorju, Pivovarni Laško in nekaterih medijskih hišah. "Ob razcepu delnic na Infond holding, id in pid je banka še vedno imela večji delež v Infond Holdingu kakor Radenska, tedaj že članica skupine Pivovarne Laško. Kako je lahko Nova KBM izgubila lastniški nadzor, bi vedeli povedati le v vodstvu banke in Infondovih družbah," je menil Auer, ki ga je strah, da se bo podobno zdaj zgodilo tudi s 100 in več tisoč delničarji Nove KBM, zato pričakuje, kakor Vlado Kramberger iz civilne iniciative, da bosta vlada in finančni minister prek nadzornikov razrešila sedanje vodstvo Nove KBM. Kristjan Verbič pa je povedal, da po njegovih informacijah vodstvo Nove KBM načrtuje na stroške banke zbiranje pooblastil, zato upa, da bodo tudi predstavnikom malih delničarjev omogočili enako. Tudi v Petrolu so jim to omogočil in predstavnik malih delničarjev je zbral kar 40 odstotkov vseh takšnih pooblastil. Meni tudi, da bi se sestava nadzornega sveta morala spremeniti že zaradi bistveno spremenjene lastniške strukture Nove KBM po izvedeni prvi javni ponudbi. Stojan Auer je še menil, da bo julijska skupščina Nove KBM ključna in lahko tudi usodna, zato od državnih lastnikov pričakuje, da bodo ustrezno ukrepali, sploh zdaj, ko je pred vrati dokapitalizacija banke v višini 150 milijonov evrov. http://www.vecer.si/clanek2008052405327477

/13/...ignoriranje in šikaniranje malih delničarjev se žal nadaljuje: Resno zaskrbljeni za NKBM - z današnje novinarske konference Povzetek konference,sklicane neposredno po seji NS NKBM,na pobudo civilnih iniciativ,angažiranih in zaskrbljenih za usodo NKBM.Kaže,da so bila zagotovila predsednika uprave NKBM prazna! -

23.05.2008 Povzetek tiskovne konference! Tema: KDO SE IGRA Z USODO Nove KBM, d.d. ? Prisotni: Stojan Auer LPR - Lista za pravičnost in razvoj Vlado Kramberger Civilna iniciativa »Nove KBM NE DAMO« mag. Kristjan Verbič VZMD – Vseslovensko združenje malih delničarjev POVZETEK: Na tiskovni konferenci so bili predstavljeni zadnji dogodki povezani z usodno skupščino Nove KBM, ki bo predstavljala pomemben mejnik v razvoju finančne skupine Nove KBM. Nevzdržno je dejstvo, da se v procesu sklica skupščine s strani predsednika uprave NKBM, d.d., gospoda Matjaža KOVAČIČA popolnoma ignorira legitimne predloge, ki so v interesu več kot 103.000 malih delničarjev. Kljub nekaterim javnim izjavam, da se strinja s predlogi in zahtevami, glede na bistveno spremenjeno lastniško strukturo Nove KBM, d.d., očitno zavest, da so tudi »navadni« državljani postali lastniki največje štajerske finančne institucije, še vedno predstavlja za njega očitno relativno nepomembno dejstvo. Predviden sklic skupščine v mesecu juliju in predvidena dividenda (0,2 EUR na delnico) predstavljata popolnoma ignorantski odnos do množice malih delničarjev, ki še vedno čakajo na dan, ko jim bo jasno in transparentno predstavljena prihodnja strategija banke, katere lastniki so postali z neposrednimi vplačili! Skupina Nove KBM je vitalnega pomena za razvoj prostora v katerem deluje. V procesih koncentracije kapitala in s tem povezane ekonomske moči je najpomembnejši subjekt na področju SV Slovenije. Skupščina Nove KBM bo usodnega pomena za prihodnji razvoj tako Nove KBM kot širše štajerske regije, kjer banka predstavlja najpomembnejši finančni steber poslovanja. Od Vlade RS, ki je v položaju največjega lastnika Nove KBM, bo v največji meri odvisno ali bo skupščina sprejela odgovorne in gospodarne sklepe ter zaščitila interese svojih državljanov, ki so zaupali banki in v njo vložili svoj denar. Zaupanje v banko in ljudi, ki jo vodijo, je najpomembnejši temelj za dolgoročno in uspešno poslovanje. http://www.mali-delnicarji.si/?news=241&lang=slo

/13/...očitno so argumenti malih delničarjev dovolj tehtno,da so jih na NKBM tudi upoštevali:

Združenje malih delničarjev z upravo NKBM o njihovih interesih
Uprava NKBM in vodstvo Vseslovenskega združenja malih delničarjev sta na četrtkovemu sestanku sklenila dogovorila o zastopanju interesov malih delničarjev prek pooblaščenca s strani združenja. Govorili so tudi o uporabi bilančnega dobička za leto 2007 in spremembi sestave nadzornega sveta NKBM. Uprava NKBM in vodstvo Vseslovenskega združenja malih delničarjev sta na četrtkovemu sestanku sklenila dogovorila o zastopanju interesov malih delničarjev. Združenje in uprava NKBM sta se strinjala, da se pri zastopanju interesov malih delničarjev na skupščini predstavnik malih delničarjev, konkretno predsednik združenja, vključi kot sedmi možni pooblaščenec v okviru organiziranega zbiranja pooblastil, ki ga bo izvedla NKBM, so danes sporočili iz združenja. Združenja pri delitvi bilančnega dobička za leto 2007 še vedno vztraja pri zahtevi, da se za dividende nameni večji oz. celotni delež bilančnega dobička, razen če uprava poda utemeljen razlog za zadržanje dobička v drugih rezervah, poleg statutarnih rezerv v višini 20 milijonov evrov in zakonskih rezerv v višini dveh milijonov evrov iz čistega dobička lanskega poslovnega leta v višini 42,4 milijona evrov. Po sedaj predlaganem sklepu se za izplačilo delničarjem nameni 0,20 evra bruto na kosovno delnico oz. 46 odstotkov celotnega bilančnega dobička, za nagrado članom nadzornega sveta se nameni 135.000 evrov, za druge rezerve pa pet milijonov evrov. Predstavniki združenja se bodo do skupščine, ki bo 8. julija, vsaj še enkrat sestali z upravo NKBM. Če bo uprava s poslovno strategijo ustrezno pojasnila, kako se bo zadržanje dobička odrazilo v oplemenitenju naložbe v NKBM ter njene bistvene elemente predstavila tudi skupščini delničarjev, bo tudi predstavnik združenja oz. malih delničarjev pripravljen načeloma podpreti predlagani sklep na skupščini. Predsednik združenja Kristjan Verbič je poudaril, da si združenje ves čas od uspešno zaključene javne prodaje delnic NKBM prizadeva za uveljavljanje interesov 110.000 malih delničarjev v tej družbi. "Veseli me, da smo po nekajmesečnih pogovorih z upravo NKBM in predstavniki države vendarle dosegli soglasje," je dejal in dodal, da v združenju želijo, da se na primeru NKBM pokaže resnost namenov države, da mali delničarji iz naslova svojega lastništva vendarle uspešno uveljavijo svoje pravice ter pridobijo možnost sodelovanja tudi pri upravljanju in nadzoru družbe.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/326601

/13/... med malimi delničarji je kreg zaradi predlagane prenizke dividende s strani uprave in sicer 0,20EUR namesto 0,40 EUR:

Delničarji NKBM z različnimi pogledi na dividendno politiko Vseslovensko združenje malih delničarjev je za skupščino NKBM, ki bo 8. julija, vložilo nasprotni predlog glede delitve bilančnega dobička. Po predlogu vodstva banke naj bi se za izplačilo dividend namenilo 0,20 evra na delnico, združenje pa predlaga 0,40 evra bruto na delnico. Delničarji NKBM imajo različne poglede na dividendno politiko.
* Čeprav sta uprava NKBM in vodstvo Vseslovenskega združenja malih delničarjev na sestanku minuli četrtek sklenila dogovorila o zastopanju interesov malih delničarjev prek pooblaščenca s strani združenja, nista zbližala stališč o višini dividende na delnico. Združenje tako predlaga, da se od bilančnega dobička za lani v višini 10,07 milijona evrov za izplačilo dividend nameni 9,34 milijona evrov, 64.000 evrov za nagrado članom nadzornega sveta in 663.511 evrov za preneseni dobiček. Po mnenju združenja je predlagana dividenda v višini 0,20 evra na delnico glede na ekonomski in finančni položaj banke prenizka ter trikrat nižja od tiste za leto 2006. "Primerjava s politiko dividend in nagrajevanjem nadzornega sveta drugih družb, denimo NLB, v kateri je prav tako udeležena država s pomembnim deležem, pokaže, da predlagana uporaba bilančnega dobička NKBM predstavlja nesorazmerno razporeditev dobička med delničarje, družbo in člane nadzornega sveta," so med drugim zapisali v obrazložitvi Ogorčenje nad dejanji malih delničarjev Medtem so ogorčenje nad dejanji združenja malih delničarjev izrazili v civilni iniciativi NKBM ne damo. "Z njihovimi zadnjimi dejanji nas veliki kapital in politika želita ponovno izigrati in po že znanem scenariju iztisniti iz lastništva NKBM," so zapisali v sporočilu za javnost. Za v sredo so napovedali novinarsko konferenco, na kateri bodo predstavili nadaljnje aktivnosti za zaščito tamkajšnjih malih vlagateljev.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/327386
*** NADALJEVANJE NA 26.STRANI ***
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Dec 02, 2008 2:11 pm; skupaj popravljeno 268 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 13 Jul 2024 13:43; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Tor Nov 06, 2007 10:29 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

REFERENDUM O LASTNINJENJU ZAVAROVALNIC(e) TRIGLAV IN OZADJA - I.del

/13/...ob vedno večji referendumski vročici, prihaja zopet do izraza skrb za razvoj zavarovalnice in različne strategije razvoja zavarovalnice Triglav d.d. in prepotrebne dokapitalizacija, če se želi razvijati pospešeno in kupiti tolikanj želene strateške naložbe oz.zavarovalnice DDOR na JV Evrope ob katerih se že pojavljajo tudi vse glasnejše špekulacije o skritih akterjih, ki sliši na ime Allianz.Posebej če bi ob izglasovani dokapitalizaciji izključili prednostno pravico obstoječih delničarjev ob nakupu dokapitalizacijskih delnic:
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/278866/

Veliko zanimanje za DDOR Predstavniki srbskega finančnega ministrstva so v zadnjem času večkrat poudarili, da bo privatizacija DDOR, katerega tretjinska lastnika sta slovenski družbi Publikum in Maksima Holding, končana do konca leta. Zanimanje za nakup DDOR so na razpisu, ki se je iztekel lani septembra, poleg Triglava izkazale še naslednje zavarovalnice: nemška Allianz, francoske Axa, Generali, Groupama in Eureko, italijanska Fondiaria, avstrijska Wiener Stadtische, švicarska La Baloise, belgijska KBC, nemška VHV, Česka pojišt

...ob spodnji izjavi predsednika nadzornega sveta zavarovalnice Triglav d.d. pa izgleda to le glas vpijočega v puščavi:
http://www.finance.si/195662

...ob ravnokar končanem dnevniku na TVS, kjer je bilo ob vseh poskusih, da bi v soočenju med DS in Vlado, zagotovili dovolj verodostojnih in kvalitetnih informacij,še vedno pa ostaja srž problema očem zakrit,se zato splača prebrati pričujoči članek,ki odkriva se (ne)odkrito in morda tudi še(ne)povedano: http://www.finance.si/195621

...še enkrat o pro&contra:
http://www.finance.si/195665
...kako pa je z določilom o prodaji deleža paradržavnega KAD-a: http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,250147
...iz najvišjih vladnih vrhov nas poskušajo prepričati,˝da tudi,bi bilo,če bi bilo in da to ni tako hudo,da ne bi bilo res in da tudi če glasujemo drugače od njihove volje,da to še nič ne pomeni,ker je najbolj pomembo tisto,kar oni mislijo in ne kar je za upravičence bolj koristno in etično˝: http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=4&article_id=1407110714121167&cid=103
...kako glasovati in kaj nam to prinese:
http://razgledi.net/blog/2007/11/07/delnic-triglava-si-v-nedeljo-ne-morete-priglasovati/
...zgodba in zapis o tem,kako so nekateri od leta 2002 do danes popolnoma spremenili mnenje:
http://razgledi.net/blog/2007/09/19/vizjak-in-bajuk-bi-podprla-zavarovalniski-referendum-pred-petimi-leti/
...še nekaj pojasnil tistih,ki so bili na oblasti,pa z končanjem privatizacije niso uspeli: http://www.finance.si/195871
...mar se bodo krivice nadaljevale: http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007110705263837
...mar je (ne)jasno referendumsko vprašanje: http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,250188&src=rp
...evo pro&contra pobudnika referenduma državnega svetnika Zlatka Jenka in državnega sekretarja Vinka Gorenaka:
http://www.primorske.si/pn/article_wide.aspx?pDesc=12131,%201,%2042
...po današnjem prejemu zgibanke,ki je bila izdana s strani Urada Vlade RS za komuniciranje v nakladi 723.000, se poraja več vsebinskih vprašanj,pa tudi ta,kako to ,da so se našla sredstva za to zgibanko,niso pa hoteli odobriti sredstva za zgibanko DS.Poleg tega pa je zgibanka pripravljena zelo enostransko in ne odstira vseh tančic referendumskega vprašanja in srži problema,saj so postavljena prefinjena vprašanja in njihovi odgovori ˝NE DRŽI˝,čudno pa je tudi,da ni niti enega odgovora ˝DRŽI˝. Zato pa že po medmrežju krožijo tudi zgibanke DS ter ob tem pismo poslanca DS g.Doro Hvalice o referendumu in bistveno boljši predstavitveni strategiji ter objektivnejših odgovorih o samih posledicah glasovanja.
http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,250704
Dovolj zgovorna je izjava v Dnevnikovem Preseku dneva:

Sušnik: Upravičencem se ne sme vzeti pravice do delnic zavarovalnice

***Nihče nima pravice, da podržavi 35 odstotkov zavarovalnice, ki bi morali v skladu z obstoječim zakonom preiti v last upravičenih fizičnih oseb, je včeraj poudaril predsednik državnega sveta Janez Sušnik.*** ...in še poglobljeno razmišljanje o predstavitveni zloženki: http://www.finance.si/195984
...tako ne bo zavezujoče ponudbe za DDOR zavarovalnico iz Novega Sada,bo pa zato dana možnost nakupa Vardar osiguranja,ob željah še po nakupih manjših zavarovalnic v Albaniji,Bolgariji ter Romuniji: http://www.finance.si/195982
...tudi upokojenci želijo,da jim ob bližnjem martinovem,ob referendumskih aktivnostih,nalijejo čistega vina:
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/279500/
...kaj lahko pomenijo prazne obljube si lahko prečitate tukaj:
http://www.finance.si/195999
...in spet pozivi z najvišjih mest,da smrtniki glasujemo za zakon: http://www.finance.si/196020
...da je bilo prisotne nekaj slabe vesti ob izdaji že zgoraj omenjene referendumske zloženke,priča tudi nenehno opravičevanje: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/279573/ http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007110905264425 ...in vendarle je vodstvo zavarovalnice uspelo z nagradami,za katere pa je vprašljivo ali res odsevajo dejansko situacijo:
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/279561/

Uprava Triglava končno do nagrade
Nadzorni svet je včeraj končno odobril tudi nagrado upravi za leto 2006, ki izhaja iz pogodb o zaposlitvi. Predsednik uprave Andrej Kocič naj bi tako dobil okoli 100.000 evrov nagrade, člana Borut Eržen in Vladimir Mišo Čeplak pa okoli 80.000 evrov. Kot smo še izvedeli, si uprava v prihodnje ne more več obetati tako visokih nagrad. V vladi namreč razmišljajo, da bi podobno kot pri nadzornih svetih določili sistem nagrajevanja tudi za uprave družb v večinski ali pretežni lasti države. ...demonstracije,referendu,razdvojenost v dveh taborih penzionistov,čeravno so bile leta 1990 samo ene vrste zavarovalnih polic,ki se seveda niso delile po strankarski pripadnosti: http://www.mladina.si/dnevnik/105653/

ZDUS je pozval tudi k udeležbi na nedeljskem referendumu, kjer naj skupaj s člani ZDUS glasujejo proti zakonu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Zveza namreč meni, da jim ta ne daje zadostnega jamstva, ali bodo sredstva, ki so jih vlagali v zavarovalnico Triglav, res prišla do pokojninske blagajne. Po referendumu pa ZDUS poziva vse, katerih last je denar zavarovalnice Triglav, da vladi ponudijo rešitev, "kako naj ta denar brez špekulacij in stranskih poti pride do pokojninske blagajne". Vrstnike iz Kluba seniork in seniorjev pri SDS pa prosijo za pomoč, da ta "skupni predlog pri vladi ne bo naletel na gluha ušesa".
...ali smo za objektivno odločanje premalo seznanjeni: http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007110905264512 ...agitacija DeSUS ob nedeljskem ˝za˝,ob tem je problematično,da je prav v njihovih vrstah veliko nekdanjih zavarovancev Triglava d.d.,ki so imeli v prelomnem letu 1990 največ sklenjenih polic in se tako (ne)zavedno odpovedujejo lastninskim upravičenjim: http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007110905264423 ...jasno izražena volja državljanov, komu naj pripada premoženje 750.000 malih delničarjev,ki so že leta 1990 vložili svoje premoženje v zavarovalnico Triglav d.d. in so tako dokazali,da si ne dovolijo odvzeti lastninskih upravičenj do delnic kot F.O:
http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,251650
http://www.finance.si/196139/Koci%E8_Referendum_ne_prina%B9a_kratkoro%E8nih_posledic http://www.finance.si/196120/Referendum_Ve%E8ina_proti_zakonu_o_lastninskem_preoblikovanju_zavarovalnic
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/279968/
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007111105265057 http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20071111_3109930.php

...že velikokrat je bilo rečeno, da delnice zavarovalnice Triglav d.d. ne odražajo dejanske situacije v družbi, še posebej je to vidno po uspelem referendumu,ko se cene delnic na veliko nižajo,saj so jih tako prodajali tudi veliki igralci kot so Banka Celje d.d. (8845 delnic), Pozavarovalnica Sava d.d. (5000 delnic), ob tem, da sedaj poznavalci trgovanje ocenjujejo kot nepregledno,ob siceršnjem pričakovanju januarske kotacije:
http://www.finance.si/196420/Triglavova_delnica_ponekod_cenej%B9a ...kot kaže se bo ob sedanji vložitvi zahteve za vstop na borzo za njegovih 5.683.787 delnic to zgodilo že na začetku januarja 2007: http://www.finance.si/199048/Triglav_vlo%BEil_zahtevo_za_vstop_na_borzo
http://www.finance.si/198974/Neuradno_Triglav_gre_na_borzo_takoj_po_novem_letu
...danes je padla odločitev nadzornega sveta Triglava d.d. za odprodajo deleža v družbi, za katero se lahko samo domneva, da je Petrol d.d., kar pa bodo sporočili na začetku januarja 2008:
http://www.finance.si/200088/Neuradno_Triglav_bo_prodal_dele%BE_v_Petrolu
http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,260209&src=csr
...takoj zatem pa je kupec že znan:
http://www.finance.si/200139/Bav%E8ar_od_Koci%E8a_kupuje_Petrol

...kotacije še ne bo tako kmalu, zato pa bo novi IPO, kar dokazuje, da gre vlada po korakih, ki so zaenkrat pomagali obstoječi hrvaški vladi ostati na položaju, seveda ob dejstvu, da bodo na razpolago delnice, ki so v hrambi KAD-a in ki bi morale biti razdeljene upravičencem kot F.O.,kar kaže tudi na grob poseg v referendumsko odločitev in brezpredmetenost volje vseh 750.000 še enkrat zmanipuliranih zavarovancev zavarovalnice Triglav d.d. in še ob asistenci vlade:
http://www.finance.si/200419/Vlada_zamrznila_uvrstitev_Triglava_na_borzo

/13/...še ena pronicljiva misel o (ne)kotaciji Triglava d.d. in novem IPO: http://www.finance.si/200488/J_P_Damijan_Poznej%B9a_uvrstitev_Triglava_na_borzo_me_ne_moti

/13/...in spregovorijo naj tisti, ki so imeli privilegij da so prišli do lepega števila delnic in dividend zavarovalnice Triglav d.d.v času svojega mandata:
http://www.finance.si/200575/Nada_Klemen%E8i%E8_nekdaj_Zavarovalnica_Triglav_To_je_katastrofa

/13/...nekaj nasvetov strokovnjakov za delnice ZVTG: http://www.finance.si/200574/Dobro_obve%B9%E8eni_Delnice_Triglava_bodo_zanimive_evforije_pa_ne_bo

/13/...nabiranje političnih točk kot že zgoraj omenjeno se je že začelo, glede vprašanja o lastništvu delnic zavarovalnice, pa bi svetoval veliko previdnost, saj nas male delničarje jutri KD Holding d.d. meče poleg že AdriaticaSlovenice d.d. še iz KD Življenja d.d.:

*Sočasno z IPO tudi dokapitalizacija Finančno ministrstvo po naših podatkih dopušča možnost, da bi v primeru privatizacije Zavarovalnice Triglav izpeljali kombinacijo IPO z dokapitalizacijo. To pomeni, da bi sočasno z prodajo Kadovega deleža vplačevali tudi dokapitalizacije delnice. Takšnega diskonta pri ceni delnice, kot smo mu bili priče pri NKBM, v primeru Triglava ni pričakovati, saj kupnina ne bo šla v državni proračun, temveč prek pokojninske blagajne vsem državljanom. Pred izvedbo IPO naj bi Kad pridobil najmanj dve cenitvi, na podlagi katerih bi določili enotno ceno delnice v javni prodaji, presežke vplačil pa bi delili proporcionalno glede na višino vplačila posameznega vlagatelja (delitev pro rata).
*Bi bil za Triglav boljši strateški partner? "
Glede na IPO NKBM so tržne razmere v Sloveniji očitno ugodne za javno prodajo delnic Zavarovalnice Triglav. Vprašanje pa je, ali je takšen model privatizacije primeren za Zavarovalnico Triglav. Ključno je namreč, ali bo Triglav za širitev v prihodnje potreboval svež kapital. Če Triglav sam sredstev za širitev nima, je smiselno v lastništvo pripeljati strateškega partnerja," ocenjuje Simon Mastnak iz svetovalne družbe Masset Consulting. Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič je potrdil, da bo zavarovalnica na srednji rok potrebovala dodatna sredstva za širitev. "V zadnjih dveh letih smo vstopili na pet novih trgov in smo trenutno v fazi konsolidacije skupine. Prihodnje leto nameravamo sodelovati pri dokapitalizaciji Abanke Vipe, sredstev pa bomo imeli v tem letu še za en srednje velik prevzem. Upam, da bomo dobili lastnike, ki bodo imeli posluh za naše ambicije," pravi Kocič, ki se sicer ne želi opredeljevati glede načina privatizacije Triglava. Na vprašanje, ali so fizične osebe lastniki, ki lahko zagotavljajo svež kapital, odgovarja, da primer NKBM kaže, da so državljani zainteresirani za vplačila v kakovostne družbe.
* Pred IPO predvidena cepitev delnice Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirike, ki je lastnik delnic Triglava, pozdravlja korak k zaključku privatizacije Zavarovalnice Triglav, ker je za vsako družbo dobro, da dobi lastnike, ki se zanimajo za svojo naložbo. Na vprašanje, ali bi bil za Triglav boljši strateški lastnik, je odgovoril, da je to odvisno od tega, ali bi Triglavu omogočil postati vodilna zavarovalnica v regiji. Za slabo pa je označil odločitev vlade, da se prestavi začetek kotacije delnic Triglava, saj ima že zdaj relativno razpršeno lastništvo. Prokurist Publikuma Aleš Škerlak, ki je tudi lastnik delnic Triglava, glede na interes državljanov za nakup delnic NKBM pričakuje podobno zanimanje za nakup delnic Zavarovalnice Triglav. "Realno je pričakovati, da bo cena od 20 do 30 od nižja od cene delnice na sivem trgu, smiselno pa bi bilo izpeljati tudi cepitev delnice." Na sivem trgu cena delnice namreč dosega od 450 do 470 evrov, naši viri iz finančnega ministrstva pa napovedujejo cepitev delnic Zavarovalnice Triglav, s čimer bi omogočili dostop do delnic najširšemu krogu malih vlagateljev.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//289624/

/13/...istočasno pa je bila potrjena novica o težavah na Hrvaškem ter kontrole njihove pristojne agencije HANFA v zavarovalnici Triglavosiguranje d.d.:
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/289963/

/13/...kot je že zgoraj omenjeno se pripravljajo na novo skupščino zavarovalnice, kjer naj bi se odločalo tudi o novi DOKAPITALIZACIJI družbe,poleg seveda prve javne prodaje IPO ter tudi cepitvi delnice. Ocenjena vrednost 34,47% deleža zavarovalnice Triglav d.d., ki je sedaj v lasti KAD-a je na okoli 800mio EUR,kar bi pomenilo, da je celotni delež vreden 2,32mrdEUR:
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//290964/

/13...znan je že maksimalni znesek 25.000 EUR za katerega lahko fizična oseba vplača delnice zavarovalnice Triglav d.d., tako je tudi že znano predvideno število zagotovljenih delnic vlagateljem in sicer:
a) do 100.000 vlagateljev - 50 delnic
b) od 100.001 do 200.000 vlagateljev - 30 delnic
c) od 200.001 do 300.000 vlagateljev - 20 delnic
d) nad 300.000 vlagateljem - vsem malim vlagateljem bo zagotovljeno enako število delnic,vendar nobenemu malemu vlagatelju ne več kot 20

* število zagotovljenih delnic ob upoštevanju predpostavke,da bo delitev delnic zavarovalnice Triglav izvršena razmerju 1:4: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//291259/
http://www.finance.si/201092/Mali_vlagatelj_do_najve%E8_25_tiso%E8_evrov_delnic_Zavarovalnice_Triglav

/13/...različni odmevi pa so tudi med lastniki zavarovalnice in borzniki: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//291507/

/13/...spet se je vključil Državni svet, ki predlaga, da gre 34,47% delež v KAD-u na ZPIZ: Imetnik omenjenega deleža Triglava postane Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), Kad pa v njegovem imenu upravlja s premoženjem, ki izvira z razpolaganjem z delnicami. Z delnicami sicer lahko upravlja tudi Kad. Vendar se morajo sredstva iz razpolaganja delnic nameniti za pokojninsko blagajno. http://www.finance.si/201248/Dr%BEavni_svet_Kadov_dele%BE_Triglava_naj_gre_v_roke_Zpiza

/13/...prisotne pa so že tudi nove politične igrice v nepremičninskem poslu v BTC:
Mihevc zavrača odgovornost Damjan Mihevc je pojasnil, da sta nadzorna sveta Zavarovalnice Triglav in Triglav Naložb decembra upravam družb naložila, naj pridobijo pravno mnenje o pogodbi med Gradisom IPGI in Vegradom. Z izsledki se nadzorniki za zdaj niso seznanili. Uprava Zavarovalnice Triglav je v pisni obliki sicer decembra seznanila nadzorni svet z dejstvi, povezanimi s pogodbo o poslovnem sodelovanju med Gradisom in Vegradom, vključno z ekonomsko-pravnim mnenjem, predsednik uprave Andrej Kocič pa je nadzornikom dal tudi ustno informacijo v zvezi z navedeno pogodbo. Damjan Mihevc je zatrdil, da so nadzorniki gradivo sicer dobili, vendar je bila seja prekinjena, zato ga niso obravnavali. "Trenutno še ne morem oceniti, ali je pogodba škodljiva, saj še nimam pravnih mnenj," pravi Mihevc, ki zatrjuje, da Vanje Verdela osebno ne pozna, s predsednico uprave Vegrada Hildo Tovšak pa se o zemljišču v BTC ni nikoli pogovarjal. Glede svoje odgovornosti kot nadzornika dveh lastnikov Gradisa je opozoril še, da ima uprava Gradisa nadzorni svet, nad njima sta najprej upravi Zavarovalnice Triglav in Triglava Naložb, šele nato prideta na vrsto nadzorna sveta teh dveh družb. Mimogrede, član nadzornega sveta Triglava Naložb je tudi Andrej Kocič.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//291550/

/13/...glede nepremičninskih poslov se je izoblikovala tudi lista odgovornosti za po mnenju mnogih sporne nepremičninske posle, saj je bila zaradi tega podana tudi zahteva za zaupnico uprave ter razrešitev nadzornega sveta Gradis IPGI:
http://www.finance.si/201325/Gradis_Vegrad_Kdo_bi_padel_prvi_in_kdo_zadnji

... povezani posli se vedno bolj odkrivajo in seveda tudi plačujejo: http://www.finance.si/201324/Tov%B9akova_in_Verdel_sodelovala_%BEe_pri_projektu_Skalne_vile_v_Celju

/13/...kompromisni in politični predlogi se že izoblikujejo v vrhovih: http://www.finance.si/201478/Jan%B9a_za_kompromis_o_lastninjenju_Triglava
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008011105284014
http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20080111_3114692.php

/13/...in kriza vodenja je udarila tudi na Triglav d.d.:
Triglav tepejo odhodi ključnih aktuarjev
Za zavarovalnico je najbolj težaven odhod šestih ključnih aktuarjev, ki so večinoma odšli zato, ker jih je uprava - tako naši viri - silila v dejanja, ki so v nasprotju z aktuarskimi pravili. Aktuarji so pomembni predvsem za razvoj novih produktov in izračun njihovih cen ter oblikovanje rezervacij v bilancah, na podlagi katerih temelji rezultat zavarovalnice. V Triglavu niso želeli razkriti imen sedanjih aktuarjev in njihovih delovnih izkušenj. Zagotovili so le, da se je število aktuarjev povečalo, da jih ima devet med njimi večletne izkušnje, štirje med njimi pa so pooblaščeni aktuarji v Zavarovalnici Triglav, ki imajo v povprečju 12 let izkušenj. Odhode med drugim pripisujejo visokim plačam, ki jih ponuja konkurenca, in ponudbam za vodstvene položaje v drugih zavarovalnicah. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//292269/

/13/...malo obširneje in poglobljeno o vlogi in pomenu zavarovalnice Triglav d.d.:
http://razgledi.net/blog/2008/01/11/zavarovalniski-trg-se-ni-zrel-kako-velik-je-triglav/

/13/...in saga o zavarovalnici Triglav d.d. se žal nadaljuje: http://www.finance.si/201806/%C8igave_koristi_pri_Triglavu_zastopajo_poslanci

/13/...v DZ so danes pričakovano z 41 glasovi za in 21 glasovi proti sprejeli zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb,tako,da zavarovalnica Triglav d.d.25.januarja še ne bo na borzi:
http://www.finance.si/201836/Triglava_%B9e_ne_bo_na_borzo

/13/...in zopet smo na področju,ki je bil že velikokrat slišan v naši deželi in sicer,da je pri vsem tem možno tudi oškodovanje malih delničarjev: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//293036/

/13/...sindikalni boj je zajel tudi Triglav d.d.:
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//294348/

Že včeraj smo poročali o nezadovoljstvu škodnih cenilcev, ki trdijo, da se obseg dela povečuje, plače pa temu ne sledijo. Podobno velja za zaposlene na zavarovalniških okencih. Pogajanja o novi kolektivni pogodbi na zavarovalnici potekajo že več kot leto dni, trenutno so se ustavila pri vprašanju tarifnega dela za zavarovalne zastopnike, od katerih uprava pričakuje v povprečju 10 odstotkov več pobranih premij kot leto pred tem. Predstavnik sindikata zavarovalnih zastopnikov v Zavarovalnici Triglav Boštjan Molan je potrdil, da namerava vodstvo Zavarovalnice Triglav za letos zavarovalnim zastopnikom naložiti v povprečju za 10 odstotkov višje planske obveznosti. "Temu ne nasprotujemo. Rast podpiramo." Kot problematično pa izpostavlja to, da so plače vezane na uspešnost izpolnjevanja načrta, konkurenčnost na trgu pa je vse večja. Kot je še pojasnil, plansko obveznost zavarovalnica določa na osnovi realizacije v minulem letu in načrtovane realizacije v tekočem letu. Najprej določijo realizacijo sektorja za pravne osebe (koliko podjetij bo podaljšalo zavarovanja), uresničitev preostale načrtovane rasti poslovanja pa nato prenesejo na zavarovalne zastopnike. Poslovni načrt sicer zastopniki dobijo februarja ali marca in nanj, kot je dejal Molan, nimajo vpliva.
* O kotaciji naj odločajo lastniki Nadzorniki so se seznanili tudi s postopki uvrstitve delnic Zavarovalnice Triglav na organizirani trg. Spremembe popidovskega zakona, s katerimi bi se zamaknila za 26. januar predvidena kotacija delnice Triglava na borzi, so poslanci sicer prejšnji teden potrdili, vendar še niso začele veljati. Če bo pravočasno uveljavljena zakonska sprememba, pa nadzorniki upravi po besedah Damjana Mihevca predlagajo, naj odločanje o kotaciji delnice Triglava prepusti lastnikom na skupščini.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//294688/

/13/...borze (še)ne bo:
http://www.finance.si/202820/Uveljavljene_izjeme_glede_uvrstitve_naslednic_pidov_na_borzo /13/...že zgoraj zapisano o TriglavOsiguranje d.d. je ponovno na tapeti, po težavah cenilcev in zastopnikov na Triglav d.d. ob sprejemanju nove kolektivne pogodbe, so se obnovile težave na hrvaškem tržišču: http://www.finance.si/203374/V_hrva%B9kem_Triglavu_tarnajo_v_Ljubljani_se_hvalijo_da_ni_ni%E8_narobe
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//295811/

/13/...in so že padle zahteve glede odgovornosti same uprave, predvsem zato,ker so v preteklosti sploh odobrili t.i.naložbene police z garantiranim izplačilom, ki pa so po 1 letu oziroma 2 letih od sklenitve globoko v minusu oz.da imajo vlagatelji tako danes dosti manj sredstev, kot so jih vložili v BRIC 2, kar povzroča težave tudi zavarovalnim zastopnikom pri delu, ki ga od njih zahtevajo, ne glede na obstoječo situacijo:

Kljub slabim donosom dosedanjih naložbenih zavarovanj ima uprava Triglava na čelu z Andrejem Kocičem tudi za letos visoke načrte z omenjenimi produkti, trdi eden izmed Triglavovih zastopnikov, ki je želel ostati neimenovan: "Na zavarovalne zastopnike se izvajajo pritiski, naj prodamo čim več naložbenih zavarovanj, vendar nam to onemogočajo slabi donosi. Naše delo temelji na zaupanju med nami ter stranko, in če jo bomo razočarali danes, je jutri ne bomo imeli več." Pri tem je navedel primer Adriatica Slovenice, ki ima produkt, ki je podoben BRIC 2, vendar vrednost enote premoženja pri njem ne niha tako močno, vrednost enote premoženja pa se je le nekajkrat spustila pod 100 odstotkov, medtem ko je BRIC 2 praktično ves čas na izgubi.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/296720/

/13/...možna je nova dokapitalizacija pri čemer je tudi odločitev za vstop na borzo v rokah delničarjev zavarovalnice Triglav d.d.: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//298522/

/13/...delnice ZTVG se spuščajo na nivo njihove septembrske vrednosti,saj so tudi zaradi negotovosti nadaljevanja privatizacije in razdelitve delnic pod velikim pritiskom:
Zaradi nejasnosti glede privatizacije Zavarovalnice Triglav so borzne hiše odkupne cene delnice Triglava na sivem trgu znižale kar za od 30 do 50 odstotkov.
* Še septembra so bili najbolj zagnani kupci za delnico Triglava pripravljeni odšteti celo 580 evrov, cena na sivem trgu pa se je v teh dneh spustila vse do meje 300 evrov za delnico. Poleg tega so se kupci v zadnjih dneh skoraj popolnoma umaknili, saj delnice večinoma odkupujejo le še nekatere borzne hiše. Še največ za delnico ponujajo v Publikumu, in sicer 350 evrov, v Iliriki so za njo pripravljeni odšteti 331 evrov, v Potezi in Gorenjski borznoposredniški družbi (GBD) 330 evrov, v Medvešek Pušniku pa le še po 250 evrov.
* "Še konec decembra so se posli z delnico Triglava sklepali pri 490 evrih, 1. januarja je cena delnice padla za 70 evrov, na 420 evrov. To gre pripisati predvsem spremembi zakona o pravnih naslednicah pidov, ki je določil, da se Zavarovalnici Triglav do konca januarja ni bilo treba uvrstiti na Ljubljansko borzo," je pojasnil Daniel Medved iz Nove Kreditne banke Maribor.
* "Odkupne cene smo znižali, ker je čedalje več delničarjev, ki si želijo prodati delnice Triglava. Zaradi padca cene delnice na sivem trgu so banke vlagateljem, ki so delnice kupili s posojili, zvišale zahteve po jamstvu, zaradi česar jih vlagatelji zdaj prodajajo," je razložil Robert Žnidar iz GBD, ki med razlogi za padec omenja tudi nejasnosti glede morebitne prve javne prodaje delnic državljanom. Z njim se strinja tudi Marko Potočnik iz Medvešek Pušnika ter dodaja, da je ključno vprašanje, ali bo sploh prišlo do javne prodaje in po kakšni ceni bo, če sploh, država prodala delež Kapitalske družbe v Triglavu. "Ker Zavarovalnica Triglav medletno podrobno ne poroča o svojem poslovanju, bi bilo natančnejše vrednotenje delnice neresno, saj se zadnji natančni podatki o poslovanju nanašajo na leto 2006," še pravi.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//300105/

/13/...tržni delež pa vztrajno pada in pada:

Po prvih podatkih so zavarovalnice v Sloveniji v minulem letu pobrale za 1,89 milijarde evrov premij, kar je skoraj 10 odstotkov več kot leta 2006. Vodilna zavarovalnica še vedno ostaja Zavarovalnica Triglav, ki je lani pobrala za 707,66 milijona evrov vseh premij. Kot je razvidno iz tabele, se je Triglavu tržni delež znižal tako pri premoženjskem kot pri življenjskem zavarovanju. Tako kot leta 2006 se je Adriatic Slovenica tudi v minulem letu uvrstil na drugo mesto, vendar se mu je podobno kot Triglavu tržni delež znižal. Adriatic Slovenici sledi Zavarovalnica Maribor, ki je prehitela leta 2006 na tretje mesto uvrščeno Vzajemno. Vse zavarovalnice z večinskimi tujimi lastniki, Generali, Grawe in Victoria-Volksbanken, so lani zabeležile rast tržnih deležev. Med vsemi pobranimi premijami slovenskih zavarovalnic jih je lani 68 odstotkov oziroma 1,28 milijarde evrov odpadlo na premoženjska zavarovanja. Medtem ko se je obseg premij pri premoženjskih zavarovanjih v primerjavi z letom 2006 povečal za 8,46 odstotka, so se premije pri življenjskih zavarovanjih povišale za 12,21 odstotka.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/301909/

/13/...in tako sta v igro zopet vstopila KAD in SOD, saj naj bi sedaj ponujali delež SOD-a:
Naši viri znotraj koalicije trdijo, da je usklajevanje že blizu končnega dogovora ter da naj bi Kadov delež prenesli na Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ), kot so si v začetku januarja zamislili tudi državni svetniki. Toda tudi iz pojasnil ministrstva za finance gre sklepati, da so v igri še drugi scenariji, in sicer prodaja paradržavnega deleža v Triglavu po modelu prve javne prodaje (IPO) in hkraten začetek kotacije na borzi, druga možnost pa je, da bi se delež Kapitalske in Slovenske odškodninske družbe (Sod) zmanjšal prek dokapitalizacije, v kateri Kad in Sod ali vsaj slednji ne bi izkoristila prednostne pravice do vplačila delnic. Na ministrstvu pravijo, da je zmanjšanje deleža države prek dokapitalizacije možno, če bo ta "zadostno argumentirana in bi pripomogla k dodatnemu razvoju Zavarovalnice Triglav".
* Vendar naši viri opozarjajo, da se prav v tem pojasnilu skriva možnost, da bi prek dokapitalizacije v lastništvo naše največje zavarovalnice vstopil strateški lastnik, ki bi Triglavu pomagal utrditi njegov položaj v regiji. Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič je sicer že pred slabim mesecem dni na novinarski konferenci nakazal na možnost, da bo Triglav letos izvedel dokapitalizacijo, včeraj pa so nam v Triglavu zatrdili, da niso sprejeli še nobene odločitve, prav tako pa niso določili niti datuma skupščine, na kateri bodo o dokapitalizaciji odločali.
* Po neuradnih informacijah se znotraj vlade pojavljajo ideje, da bi izpeljali IPO Triglava sočasno z dokapitalizacijo. Če je vlada še konec minulega leta državljanom želela prodati Kadov delež, pa se zdaj kot možnost pojavlja prodaja Sodovega deleža. Medtem ko Kad po zakonu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic deluje kot skrbnik delnic za fizične osebe, ki so imele do leta 1991 zavarovalne police pri Triglavu, Sod deluje kot skrbnik za pravne osebe. Direktor Soda Marko Pogačnik je konec minulega leta dejal, da bo Sodu po razdelitvi delnic upravičencem do nakupa Triglavovih delnic ostal več kot 25-odstotni delež Triglava. Prav ta delež naj bi po eni od možnosti prodali državljanom.
* Na ministrstvu včeraj informacij, da želijo zmanjšati državni delež v Triglavu prek Soda, niso komentirali oziroma nam na to vprašanje niso odgovorili. Ko pa smo informacije preverjali pri Pogačniku, nam je ta dejal, da "s tem ni seznanjen in v tem trenutku podrobnejšega komentarja ne more dati".
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//303181/

/13/...novi kompromisni predlog, ki bi naj pomiril strasti, ker je še veliko vprašanje, kako pravilno in verodostojno interpretirati voljo 750.000 zavarovancev in opeharjenih upravičencev do delnic ZVTG:

* Vlada je na današnji seji sklenila parlamentu predlagati, da bo zakoniti imetnik delnic Zavarovalnice Triglav, nad katerim bdi KAD, postal ZPIZ. Gre za delež KAD v Zavarovalnici Triglav v višini 34 odstotkov, ki se bo z zakonom prenesel v last ZPIZ. Ta pa bo moral ohraniti več kot četrtino delnic, lahko pa bo prodal razliko devetih odstotkov, kar dopušča predlagano besedilo zakona o lastninskem preoblikovanju deležev zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe.
* Volja ljudstva in stabilnost pokojninskega sistema "Če bo DZ zakon tudi sprejel, se bo udejanila volja ljudstva, ki je bila izražena na referendumu, obenem pa zakon pomeni rešitev dolgoročnih težav z zagotavljanjem denarja za pokojnine, na kar opozarjajo domači ekonomisti in evropska komisija," je pojansil državni sekretar v premierjevem kabinetu Andrej Šircelj, ki zagotavlja, da se bo morebitna nadaljnja prodaja devetih odstotkih zavarovalnice zgodila pregledno. Prav tako ni zadržkov, da na ZPIZ kot zavod ne bi mogel biti lastnik kapitalske naložbe. Glede prodaje ali prenosa lastništva deleža SOD v zavarovalnici pa Šircelj ni želel podati komentarja.
http://www.finance.si/206704/Tretjino_delnic_Triglava_bo_dobil_ZPIZ

/13/...sedaj lahko pričakujemo prenos sredstev na ZPIZ,ki bo moral ohranjati minimalno 25% družbe plus 1 delnico, a še vedno ni padla ideja o priljubljenem a (ne)pričakovanem IPO našega zavarovalniškega mastodonta:

Zavarovalnica Triglav, največja slovenska zavarovalnica, bi lahko že v kratkem dobila novega največjega lastnika, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).
* Vlada je včeraj sprejela predlog zakona, ki predvideva, da bo Kapitalska družba svoj tretjinski delež Zavarovalnice Triglav prenesla na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Vendar isti predlog zakona že nakazuje na možnost, da bo Slovenska odškodninska družba prodala svoj četrtinski delež naše največje zavarovalnice.
* Včeraj sprejeti vladni predlog zakona o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic namreč predvideva, da bo Kapitalska družba (Kad) svoj 34,5-odstotni delež Zavarovalnice Triglav prenesla na ZPIZ, kar smo v Dnevniku napovedali že v sredo.
* Vendar poznavalci razmer opozarjajo, da bi lahko lastništvo v Triglavu za ZPIZ predstavljalo veliko finančno breme. Predlog zakona namreč določa, da bo moral ZPIZ ohranjati lastniški delež, ki ne bo smel biti nižji od 25 odstotkov plus eno delnico, kar pomeni, da bo ob morebitnih dokapitalizacijah Triglava moral sodelovati tudi ZPIZ. "S tem bi se zaradi strateškega pomena in dolgoročnega interesa ohranil slovenski značaj Zavarovalnice Triglav, njeno učinkovito upravljanje in njen dolgoročni razvoj," so odločitev za ohranjanje strateškega deleža v Triglavu argumentirali na ministrstvu za finance.
* Glede na to, da ima v Zavarovalnici Triglav tudi Slovenska odškodninska družba (Sod) 28,4-odstotni delež, se ob zavezi ZPIZ, da ohranja strateški delež, zastavlja vprašanje, ali država načrtuje prodajo Sodovega deleža. Sod sicer deluje kot skrbnik Triglavovih delnic za pravne osebe, vendar je njegov direktor Marko Pogačnik že na novoletnem srečanju z mediji dejal, da jim bo po izpolnitvi vseh obveznosti ostal več kot 25-odstotni delež. Pred dnevi smo v Dnevniku razkrili, da naj bi se znotraj vlade pojavile ideje, da bi dokapitalizacijo Zavarovalnice Triglav, ki jo je pred mesecem dni napovedal tudi njen predsednik uprave Andrej Kocič, izpeljali s prvo javno prodajo delnic, pri kateri bi se Triglavu pridružil tudi Sod in na tak način izstopil iz lastništva Triglava.
*"Teh informacij ne komentiram," je bil kratek državni sekretar na ministrstvu za finance Andrej Šircelj, a hkrati dodal: "To je vedno možno."
*Če si bo vlada pripisala zasluge, naj si jih pripiše
V tistem času, ko je vlada podala svoj predlog o nadaljnji usodi Kadovega deleža v Zavarovalnici Triglav, je državni zbor zavrnil predlog državnega sveta, ki se vsebinsko ni bistveno razlikoval od predloga vlade. "Ne vem, zakaj so naš predlog zavrnili," nam je povedal državni svetnik Jože Mencinger, ki meni, da bo prenos Kadovega deleža v Triglavu na ZPIZ koristil bodočim upokojencem. Zavrnitev predloga ni zmotila niti državnega svetnika Branka Majesa, sicer pobudnika prvotnega predloga državnega sveta. Vendar politični analitiki pri tem še pojasnjujejo, da si bo zasluge za uspešno rešitev usode Kadovega deleža v Triglavu zdaj prisvojila vladajoča politična garnitura in ne državni svet, ki je sploh predlagal prenos na ZPIZ. "Če si bo vlada pripisala zasluge, naj si jih pripiše, osebno pa sem vesel, da bo naša pobuda prispevala k rešitvi," je povedal Majes. Šircelj: Prodaje ne bo v naslednjih letih V predlogu zakona, ki bo uredil usodo Kadovega deleža v Zavarovalnici Triglav, ni določen člen, ki bi ZPIZ prepovedoval prodajo deleža. "Odločili smo se za drugo možnost," je pojasnil Šircelj in zatrdil, da prodaje "vsekakor ne bo v naslednjih mesecih ali letih". Iz vladnega predloga je namreč razvidno, da bo pred prodajo deleža v Triglavu potreben dogovor med ZPIZ in vlado ter soglasje državnega zbora.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//303752/

/13/...po sprejetem zakonu se ponovno odpira preveč vprašanj o deležu zavarovalnice Triglav d.d. njegovemu upravljanju, dividendni politiki ter sodelovanju in sredstvih pri dokapitalizacijah:

Vlada bo 34-odstotni delež s Kada prenesla na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), če se bodo poleg nje s tem strinjali tudi poslanci. Na Zpizu trdijo, da ne smejo imeti naložb v gospodarske družbe. Sodeč po izjavah pravnikov in finančnega ministrstva, nimajo prav.
* Ministrstvo in strokovnjaki: Zpiz lahko ima Triglav Na ministrstvu za finance in dekan ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat trdita drugače: "Po 238. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) ima Zpiz lahko naložbe v gospodarske družbe.
" Člen namreč določa, da se v premoženje zavoda štejejo tudi delnice ali lastniški deleži.
*"Menim, da ni formalnih zadržkov za prenos deleža Triglava na Zpiz. Precej bolj me zanima, kako bo zadeva izvedena v praksi," pravi Nataša Belopavlovič, soavtorica komentarja k ZPIZ-1 in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za delo.
"Naložb v kapitalske deleže Zpiz sicer zdaj nima, saj nima oziroma ni imel presežkov, s katerimi bi jih lahko kupil," dodaja. Če bo delež Triglava prenesen na Zpiz, se Belopavlovičevi zdi logično, da ga Zpiz pogodbeno odda v upravljanje, denimo Kadu, kot predlog novega zakona o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe, tudi predvideva. "Zpiz namreč po mojem mnenju nima strokovnjakov za upravljanje," dodaja Belopavlovičeva. *Kako bo Zpiz dokapitaliziral Triglav Predlog prej omenjenega zakona med drugim predvideva, da mora Zpiz obdržati najmanj 25 odstotkov plus eno delnico Triglava. Kako bi torej Zpiz ob morebitnih dokapitalizacijah zavarovalnice ohranil delež? Na ministrstvu niso zgovorni: "Zpiz bo pri dokapitalizacijah sodeloval tako kot preostali delničarji." Belopavlovičeva ob tem pravi, da Zpiz nima sredstev, da bi lahko sodeloval pri dokapitalizaciji: "Hkrati je vprašanje, kam bi šle dividende - če bi bile uporabljene za kratkoročne cilje oziroma bi se zaradi njih takoj znižali transferi v Zpiz iz proračuna ali pa celo prispevki za Zpiz, je dolgoročni učinek ničen." Na ministrstvu za finance namreč predvidevajo, da bi pokojninski blagajni pomagal prav priliv iz dividend ali donosi z drugim upravljanjem premoženja.
http://www.finance.si/206952/Zpiz_dobi_Zavarovalnico_Triglav_a_ima_s_tem_te%BEave

/13/...na nadzornem svetu tudi o že pričakovanem IPO-ju:

Na skupščini Zavarovalnice Triglav bodo delničarji odločali o pooblastilu upravi za do 25-odstotno povečanje osnovnega kapitala. Po besedah predsednika nadzornega sveta Damjana Mihevca bo povečanje osnovnega kapitala potekalo v več tranšah, uprava pa bo morala vsakokrat utemeljiti projekte, za katere potrebuje sredstva, in pridobiti predhodno soglasje nadzornega sveta.
* Vse kaže, da bo do jesenskih volitev uprava Zavarovalnice Triglav na čelu z Andrejem Kocičem delničarje pozvala k vpisu novih delnic, pri čemer bodo predvidoma delnice prek prve javne ponudbe deloma ponudili tudi državljanom. Mihevc je zagotovil, da prednostne pravice obstoječih delničarjev za vplačilo novih delnic ne bodo izključili, odločitev bo prepuščena delničarjem. To pa odpira možnost za sodelovanje državljanov pri prvi javni ponudbi (IPO) dokapitalizacijskih delnic Triglava.
* Kot so nam pojasnili viri blizu finančnega ministrstva, namreč pripravljajo podlage za to, da bi se država, ki ima prek Kapitalske in Slovenske odškodninske družbe trenutno 62,8-odstotni delež Triglava, odpovedala pravici do sodelovanja pri dokapitalizaciji. Na račun Kada in Soda naj bi tako državljani še letos, ko bo predvidoma razpisana prva faza dokapitalizacije, dobili možnost za nakup Triglavovih delnic. Delničarji bodo na skupščini odločali tudi o uvrstitvi delnice Zavarovalnice Triglav na Ljubljansko borzo, vendar po besedah Damjana Mihevca rokov za kotacijo na borzi nadzorni svet ni določil. Do IPO naj bi prišlo še pred kotacijo Triglava, podobno kot je bilo pri prodaji državnega deleža NKBM. * Poleg fizičnih oseb bodo pravico do vpisa novih delnic, če se bodo vladni načrti izšli, dobili tudi institucionalni vlagatelji. In sicer bi šlo zlasti za pokojninske in kritne sklade ter vzajemne sklade, pri čemer bi z vnaprej določenimi merili določili profil bodočih lastnikov Triglava. Takšne so vsaj želje finančnega ministrstva, vendar po naših podatkih še niso usklajeni z največjima lastnikoma, Kadom in Sodom. Pomisleki se pojavljajo zlasti zato, ker uprava Triglava za zdaj še ni predstavila projektov, ki bi zahtevali dodatni kapital. Med njimi bi lahko bilo sodelovanje Triglava pri dokapitalizaciji NLB, omenja pa se tudi reševanje slabega poslovanja nekaterih Triglavovih naložb na trgih jugovzhodne Evrope.
* Medtem ko vlada predlaga, da bi Kad svoj 34,5-odstotni delež prenesel na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je več nejasnosti okoli morebitnega znižanja Sodovega deleža. V zadnjih tednih so se namreč okrepile informacije, da v vladi razmišljajo tudi o umiku Soda iz lastništva Triglava. Sod ima trenutno 28,4-odstotni delež, po zagotovilih njegove uprave pa bo imel po tem, ko bodo vsi upravičenci do nakupa delnic Triglava uveljavili svoje pravice, najmanj 25-odstotni delež. Naši viri blizu vlade včeraj niso izključili možnosti delnega zmanjšanja tega deleža, tako da bi se Sod priključil Triglavu ob razpisu vplačila dokapitalizacijskih delnic.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//305406/

/13/...odločitev o dokapitalizaciji in morebitni borzni kotaciji bo sprejeto na skupščini zavarovalnice 18.aprila 2008:

Delničarji Zavarovalnice Triglav bodo na skupščini 18. aprila odločali o uvrstitvi delnic na Ljubljansko borzo in o povečanju osnovnega kapitala do največ 25 odstotkov v petih letih. Na tak način bi lahko Zavarovalnica Triglav, ki jo vodi Andrej Kocič, zbrala med 400 in 500 milijoni evrov svežih sredstev, vendar predvidoma uprava v prvi fazi ne bo izkoristila celotnega pooblastila za povečanje osnovnega kapitala, saj nima pripravljenih projektov, ki bi to upravičevali. To nakazuje tudi odgovor predsednika nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav Damjana Mihevca, ki nam je včeraj zatrdil, da jim uprava konkretnih projektov še ni predstavila. "Domnevam, da bo uprava najprej počakala na izid skupščine," pravi Mihevc in dodaja, da bo dokapitalizacija predvidoma izvedena v več fazah, pred vsakim povečanjem osnovnega kapitala pa bo potrebno tudi soglasje nadzornega sveta.
* Prvo fazo dokapitalizacije je pričakovati tik pred uvrstitvijo delnice na borzo. Po neuradnih informacijah se namreč v vladi ogrevajo za možnost, da bi se Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba v prvi fazi dokapitalizacije odpovedali prednostni pravici za vpis novih delnic, na njun račun pa bi delnice prek prve javne prodaje lahko kupili državljani ter pokojninski in vzajemni skladi. Pod predpostavko, da bi Zavarovalnica Triglav v prvi fazi izvedla 200 milijonov evrov vredno dokapitalizacijo in da paradržavna sklada pri njej ne bi sodelovala, bi se njun delež zmanjšal z 62,8 odstotka na okoli 56 odstotkov, vlagateljem pa bi na tak način lahko ponudili za okoli 125 milijonov evrov Triglavovih delnic. Ob tem je tudi možnost, da bi Sod hkrati deloma zmanjšal svoj delež, ki bi ga tudi prodal prek prve javne prodaje.
* Pooblastilo upravi za povečanje osnovnega kapitala morajo na skupščini podpreti delničarji, ki imajo najmanj 75-odstotni delež. Potrditev otežuje predvsem razpršena lastniška struktura, saj ima 31.000 malih delničarjev v lasti 37 odstotkov Triglava, mali delničarji pa se doslej skupščin niso množično udeleževali. Poznavalci razmer pričakujejo, da bo predlog po uvrstitvi Triglava na borzo male delničarje privabil na skupščino. Po predlogu uprave bi moralo priti do kotacije Triglava najkasneje 30. septembra letos.
* Iz ene delnice štiri Delničarji Zavarovalnice Triglav bodo na skupščini odločali tudi o cepitvi njene delnice. Po predlogu uprave bi cepitev izvedli v razmerju ena proti štiri, kar pomeni, da bi se skupno število delnic povečalo na 22,7 milijona, delničar Triglava pa bi imel namesto ene delnice štiri. Cepitev delnic je smiselna predvsem takrat, ko je nominalna cena delnice previsoka, načeloma pa ta ukrep pripomore k povečanju likvidnosti in lažji dostopnosti vlagateljem.
* Sušnik namesto Žerjava
Ker je Radovan Žerjav pred kratkim prevzel funkcijo ministra za promet, bodo delničarji Zavarovalnice Triglav na skupščini odločali tudi o imenovanju nekdanjega predsednika državnega sveta Janeza Sušnika za novega člana nadzornega sveta Triglava.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//305967/

/13/...kako pomembno je samo zavarovanje ter obenem tudi (po)sozavarovanje nam pove škodni primer iz Slovaške, ki lahko močno zamaje tudi poslovanje Triglav d.d. saj ocenjujejo nastalo škodo tudi do 10mioEUR:

Manj kot leto dni po uradnem odprtju slovaške podružnice Zavarovalnice Triglav se je ta soočila z enim največjih škodnih primerov, če ne celo največjim, v zgodovini naše največje zavarovalnice. Skupna škoda zaradi požara na industrijskem objektu za predelavo lesa na Slovaškem naj bi po trditvah naših virov presegala 10 milijonov evrov, medtem ko je bratislavska podružnica od 18. aprila lani, ko je bila uradno odprta, po neuradnih informacijah pobrala za le nekaj sto tisoč evrov premij.
* V Zavarovalnici Triglav, ki jo vodi Andrej Kocič, na drugi strani pravijo, da je zaradi požara po "grobih ocenah" nastalo od 3 do 3,5 milijona evrov materialne škode. Vendar dodajajo, da bo "ocena škode glede obratovalnega zastoja ugotovljena v roku dveh do treh tednov". Zatrjujejo še, da so "v skladu s pravili stroke svoj delež rizika ustrezno pozavarovali, drugi del pa je bil sozavarovan". Drugače pravijo naši viri, in sicer, da sozavarovanja sploh ni bilo ter da bo zaradi tega večji del škode bremenil prav Zavarovalnico Triglav. Na naše izrecno vprašanje, kako in na kolikšen znesek se nanaša pozavarovanje oziroma sozavarovanje, nam v Triglavu niso odgovorili.
* Predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav Damjan Mihevc nam je povedal, da jih je uprava o tem primeru obvestila že na seji nadzornega sveta pred dvema tednoma, vendar podrobnosti tedaj še niso bile znane. "Pri sozavarovanju objekta na Slovaškem je sodelovala še ena tuja zavarovalnica, vendar sedaj ni jasno, ali je bila ta pogodba veljavno sklenjena ali ne," je pojasnil Mihevc ter dodal, da trenutno še izdelujejo pravna mnenja glede tega vprašanja. "Če pogodba ni bila sklenjena, bo morala vso škodo kriti Zavarovalnica Triglav, če pa je bila pogodba sklenjena, bo del stroškov nosila tudi zavarovalnica, ki je sodelovala pri pozavarovanju," še pravi. Če se bo izkazalo, da bo škoda presegla deset milijonov evrov ter da sozavarovanja ni bilo, bo imelo to velik vpliv na poslovanje skupine Zavarovalnica Triglav. Omenimo le, da sta v celotnem lanskem letu zavarovalnici Triglav BH Osiguranje in Triglav Kopaonik Osiguranje zabeležili za "le" 9,5 milijona evrov likvidiranih škod ob slabih 30 milijonih evrov pobranih kosmatih premij. In koliko premij je lani sploh zbrala njihova podružnica na Slovaškem? "Bratislavska podružnica je začela aktivneje poslovati v drugi polovici leta 2007 in je za navedeno leto izpolnila poslovni načrt," so bili kratki v Triglavu.
* Kdo, če sploh, bo odstopil?
Na naše izrecno vprašanje, ali bodo zahtevali odstop katerega od članov uprave njihove bratislavske podružnice, v Zavarovalnici Triglav niso jasno odgovorili. "Glede na ustaljene postopke reševanja škod se tudi v tem primeru vodijo vse potrebne aktivnosti. Ko bo zadeva dokončno zaključena, bomo lahko sprejeli dokončno oceno in tudi izvedli vse potrebne ukrepe," so bili kratki.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/308311/

/13/...zaenkrat je borza ustavili aktivnosti za uvrstitev delnic na borzo,a vseeno se bodo delničarji o tem odločali na skupščini 18.4.2008:

Borza ustavila postopek za uvrstitev Triglava na borzo Ljubljana, 28. marca (STA) - Odbor za vrednostne papirje Ljubljanske borze je v sredo sklenil, da bo zaustavil postopek sprejema delnic Zavarovalnice Triglav v borzno kotacijo, začet na zahtevo Zavarovalnice Triglav 11. decembra lani.
* Kot so na spletnih straneh Ljubljanske borze danes sporočili iz Triglava, je odbor omenjeni sklep sprejel na podlagi svoje odločitve s konca januarja, ko je na zahtevo Triglava začasno prekinil postopek odločanja o sprejemu delnic zavarovalnice v borzno kotacijo, in sicer do prejema nove dopolnitve zahteve za sprejem, vendar največ za dva meseca oz. do 25. marca.
* Kot so še sporočili iz Triglava, sta uprava in nadzorni svet Zavarovalnice Triglav na dnevni red že sklicane skupščine Triglava, ta bo 18. aprila, uvrstila odločanje v zvezi z uvrstitvijo delnic Zavarovalnice Triglav v trgovanje na organiziran trg. Zavarovalnica Triglav bo tako v zvezi z uvrstitvijo delnic na organizirani trg ravnala skladno z veljavno zakonodajo in odločitvami organov zavarovalnice. http://www.revijakapital.com/kapital/novice.php?novica=7671

/13/...lanskoletni rezultati so prinesli kar 53mioEUR dobička pred obdavčitvijo:
http://www.finance.si/209133/Zavarovalnica_Triglav_lani_podvojila_dobi%E8ek
http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,284159 http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//309654/

/13/...glede že zgoraj omenjene škode v Bratislavi so se začele že prve kadrovske spremembe v tamkajšnji podružnici,lahko pa zaradi višine škode tudi povzroči kapitalsko (ne)ustreznost same zavarovalnice Triglav d.d.

* Na osnovi notranje revizije postopkov, vezanih na večmilijonsko škodo na industrijskem obratu na Slovaškem, ki ga je zavarovala bratislavska podružnica Zavarovalnice Triglav, je uprava Triglava, ki jo vodi Andrej Kocič včeraj odločila, da bo odgovornim osebam iz slovaške podružnice odpovedala delovno razmerje.
* Večmilijonska škoda zaradi požara na industrijskem objektu na Slovaškem, ki ga je zavarovala bratislavska podružnica Zavarovalnice Triglav, je včeraj terjala svoje prve žrtve. Uprava Triglava, ki jo vodi Andrej Kocič, je po pregledu izredne revizije postopkov, vezanih na škodo, ki je nastala na Slovaškem, odločila, da bo odgovornim osebam iz podružnice na Slovaškem odpovedala delovno razmerje. Koga bodo odpustili, nam zaradi varovanja osebnih podatkov v Triglavu niso hoteli razkriti, kakor tudi ne, kakšne kršitve in nepravilnosti je ugotovila izredna revizija. Še vedno ni znana niti uradna višina vse škode, saj, kot pravijo v Triglavu, škodo še vedno ugotavlja "priznana mednarodna hiša iz Londona".
* Po zdaj dostopnih informacijah bo imel požar na industrijskem obratu za predelavo lesa velik vpliv na poslovne rezultate Triglava. Še pred tednom dni so nam v Triglavu povedali, da je bilo samo materialne škode po grobih ocenah od 3 do 3,5 milijona evrov, kot trdijo naši viri, pa naj bi vsa škoda presegala deset milijonov evrov. Po navedbah naših virov bo večji del škode bremenil prav Zavarovalnico Triglav, saj pozavarovanje ni bilo sklenjeno veljavno. Član uprave Triglava Borut Eržen je še na sredini novinarski konferenci poudarjal, da je bilo tako pozavarovanje kot sozavarovanje ustrezno sklenjeno, ob tem pa dodal, da obstajajo znaki, da se zavarovalnica, ki je sodelovala pri sozavarovanju, "izmika prevzemanju obveznosti". Mimogrede, predsednik nadzornega sveta Triglava Damjan Mihevc je pred tednom dni priznal, da ni znano, ali je bila pogodba o pozavarovanju sklenjena veljavno ali ne.
* Na dan prihajajo nove informacije glede enega izmed največjih škodnih primerov v zgodovini naše največje zavarovalnice. Kot ocenjujejo naši viri znotraj Triglava, gre pri odpustitvi odgovornih oseb v slovaški podružnici le za zaščito Eržena, ki naj bi osebno zahteval sklenitev te zavarovalne police. Še več, po naših informacijah je pozavarovanje objekta odklonila celo druga največja pozavarovalnica na svetu Munich Re, s katero sodeluje Triglav. V Triglavu nam včeraj teh informacij niso niti zanikali niti potrdili, komentirati pa niso hoteli niti informacij, da sta se na tem objektu v preteklosti zgodila že najmanj dva požara.
* Če pozavarovanja ni bilo, bo vso škodo kril Triglav V kolikor pogodba o pozavarovanju industrijskega obrata na Slovaškem ni bila sklenjena veljavno, bo morala vso škodo kriti Zavarovalnica Triglav, kar bo imelo opazen vpliv na njeno poslovanje. "V kolikor bo izplačilo odškodnine za škodni primer na Slovaškem ogrozilo kapitalsko ustreznost Zavarovalnice Triglav, je ta dolžna o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN)," nam je povedal direktor AZN Mihael Perman ter dodal, da AZN ni pristojen, da bi preverjal, ali je Zavarovalnica Triglav v tem primeru ravnala primerno, saj zakon o zavarovalništvu ne določa, da bi jih morale zavarovalnice obveščati o škodnih primerih.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//310245/

/13/...zgleda,da na zavarovalnici Triglav d.d.nimajo sreče niti sami zaposleni in niti njihove družine, saj jim diha za ovratnik tudi DURS zaradi vzdrževanih družinskih članov, saj bodo zaposleni morali vložiti ugovor na prejeto odločbo dohodnine. Sam primer zaradi obsežnosti prizadetih meji na znanstveno fantastiko:

Davčni zavezanec, zaposlen v Zavarovalnici Triglav, je nepooblaščeno želel spremeniti svoje podatke o vzdrževanih članih, pri čemer je ob pomoči posebne kode, ki je namenjena izplačevalcu, Zavarovalnici Triglav, zbrisal podatke o vzdrževanih članih za vse zaposlene v Triglavu. Tu ni šlo za vdor v Dursov informacijski sistem, ampak napako.

* Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal prvi mož Davčne uprave Republike Slovenije (Durs) Ivan Simič, so se na Dursu oglasili tudi kriminalisti, ki bodo zadevo podrobno raziskali. V primeru, da je šlo za elemente kaznivega dejanja, bodo storilca verjetno ovadili, drugače pa ne, je pojasnil. Ob tem je zaposlene v Triglavu, ki so uveljavljali olajšave za družinske člane, pozval, da po prejemu dohodninskih odločb vložijo ugovor. Simič je še poudaril, da ob tem dogodku ni nihče dostopal do katerihkoli podatkov drugih zavezancev, prek sedanjega sistema pa so dobili več kot 90 odstotkov podatkov in obdelali več kot 1,1 milijona davčnih zavezancev. Napaka naj bi bila pri 3.923 zavezancih, je dejal direktor Dursa.
http://www.finance.si/209376/Simi%E8_Nih%E8e_ni_vdrl_v_informacijski_sistem_Dursa

/13/...mar se bo nerešeni gordijski vozel lastninjenja prenesel tudi na NLB d.d.:

Vse več je znamenj, da sta vlada in ministrstvo za finance pod vodstvom Andreja Bajuka z idejo o povezovanju Zavarovalnice Triglav in Nove Ljubljanske banke (NLB) ravnala mimo vodstev obeh družb ter brez predhodnih študij glede izkoriščanja medsebojnih sinergij. Čeprav v Triglavu pravijo, da je njihov vstop v lastništvo NLB skladen z njihovimi strateškimi načrti, češ da je "NLB Zavarovalnici Triglav komplementarna finančna institucija", nam na naše izrecno vprašanje, kakšne konkretne sinergijske učinke pričakujejo, niso odgovorili.
* Na to vprašanje nam včeraj niso želeli odgovoriti niti na ministrstvu za finance. Brez pojasnil so bili tudi, ko smo jih spraševali o obstoju kakršne koli empirične študije, ki bi dokazovala sinergijske učinke med NLB in Triglavom, ter o upravičenosti njunega lastniškega povezovanja. V svojem odgovoru so navedli le splošne ocene, da bo povezovanje "pozitivno vplivalo na gospodarstvo in na povečanje BDP", na kakšen način, niso pojasnili. "Zavarovalnica Triglav bo z zavarovalniškim znanjem povečala dodano vrednost in razvoj poslovanja v NLB ter si s tem tudi zagotovila vstop na nove trge," so prepričani na ministrstvu.
* Iz pojasnil Triglava pa bo izkoriščanje sinergij v prvi vrsti odvisno od izstopa KBC iz lastništva NLB. "Dokler je NLB v lastništvu KBC, je sodelovanje med NLB in Zavarovalnico Triglav lahko relativno omejeno." Ali sta se predsednik uprave Triglava Andrej Kocič in prvi mož NLB Marjan Kramar že sestala oziroma pogovarjala o morebitnih sinergijskih učinkih med obema družbama, kar bi bilo sicer pričakovati pri tako velikem projektu, nam v Triglavu niso želeli povedati. Po naših informacijah pa do sestanka s to vsebino sploh še ni prišlo. Nedvomno bi ob povezavi naše največje zavarovalnice in banke nastala finančna institucija, ki bi lahko izkoriščala večjo finančno moč, so pojasnili naši sogovorci, vendar se pri tem zastavlja vprašanje, kakšne so dejanske možnosti izkoriščanja sinergij. Ne gre zanemariti, da je v zadnjih letih prišlo do večjega števila razdružitev bank in zavarovalnic, saj povezovanja niso prinesla pozitivnih rezultatov. Generalni direktor svetovalne hiše AT Kearney Andrej Vizjak je razložil, da pri povezovanju bank in zavarovalnic doslej ni bilo zaznati posebnih učinkov. To je pripisal predvsem različni kulturi poslovanja bank in zavarovalnic, saj se prve širijo prek stacionarnih enot, medtem ko poslovanje pri zavarovalnicah temelji na osebnem stiku med zavarovancem in zavarovalnim agentom. * "Ob povezovanju bi se hkrati lahko pojavil problem, ker bi s tem nastala zelo močna finančna institucija, kar ne bi pripomoglo k zvišanju konkurenčnosti v Sloveniji," je dejal dekan ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Dušan Mramor. Opozoril je tudi na problem nerešenega vprašanja lastništva Triglava, ki bi se lahko preneslo na NLB. Finančni analitiki kot eno od sinergij izpostavljajo tako imenovani one stop shop, kar pomeni, da bi komitenti na banki lahko sklenili zavarovalniške produkte oziroma na zavarovalnici bančne produkte. Na tak način bi lahko Triglav izkoriščal prodajno mrežo NLB in obratno. Vendar se pri tem zastavlja vprašanje ekonomičnosti, saj bi moral Triglav za nakup desetine NLB nameniti več kot 200 milijonov evrov. Kljub visokemu vložku pa zgolj lastništvo še ni dovolj za izkoriščanje medsebojnih sinergij, temveč mora za to obstajati tudi pripravljenost obeh vodstev, je opozoril dr. Marko Košak, docent na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Med najpomembnejšimi razlogi v prid povezovanju je omenil zmanjšanje stroškov, kombiniranje skupnih produktov in izkoriščanje skupne prodajne mreže. Vendar je pri tem dejal, da se lahko zaplete, če tega operativno ni mogoče izvesti.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//312418/

/13/...delničarji zavarovalnice Triglav d.d. so se odločili tako za 15% dokapitalizacijo, kot za zamaknjeno borzno kotacijo:

Delničarji Zavarovalnice Triglav so ravnokar na skupščini soglašali z uvrstitvijo družbe na borzo. Predlog so podprli vsi od 65 odstotkov prisotnih delničarjev. Postopki za uvrstitev na borzo se bodo začeli 30. septembra letos. Obstoječi delničarji imajo pri dokapitalizaciji prednostno pravico.
* Podprt nov državni predlog za 15-odstotno dokapitalizacijo Kocič:
Vstop v NLB moramo še proučiti
Kot nam je povedal predsednik uprave Triglava Andrej Kocič, morajo odločitev za vstop in sodelovanje pri dokapitalizaciji NLB še preučiti. "Predvsem z vidika cene NLB," opozarja. Kot smo že poročali, želi uprava z dokapitalizacijo med drugim dobiti sredstva za vstop v NLB. Za sodelovanje pri dokapitalizaciji NLB, bo Triglav odštel okoli 60 milijonov evrov (55,6 milijona evrov predkupnih pravic do novih delnic NLB mu je prepustila država, sam pa ima že za 4,2 milijona evrov pravic do novih delnic). Triglav je oddal tudi ponudbo za nakup petodstotnega deleža EBRD v NLB, kar bi ga po grobih ocenah stalo še najmanj dodatnih 120 milijonov evrov. Na današnji skupščini so odločali tudi o o možnosti povečanja osnovnega kapitala. Večino v družbi imata državna Kad in Sod, ki sta vložila nasprotni predlog za odobreni kapital v višini 15 odstotkov in ne 25 odstotkov, kot je bil prvotni predlog. Delničarji so podprli državni predlog, tako da bo Triglav povečal osnovni kapital za 15 odstotkov.
* Kdaj bo prva dokapitalizacija, ni znano Kdaj bo Triglav imel prvo dokapitalizacijo še ni znano, prav tako ne po kateri ceni, saj vrednotenje še poteka. Prednost imajo obstoječi delničarji. Vrednotenje opravljajo notranji in zunanji strokovnjaki. Kdo so slednji predsednik uprave Triglava Andrej Kocič ni želel povedati. Poudaril pa je, da sredstva iz dokapitalizacije ne potrebujejo samo za vstop v NLB, temveč tudi za dokapitalizacijo svojih družb v tujini in širitev po jugovzhodni Evropi.
* Če 15-odstotna dokapitalizacija za vse načrte ne bo dovolj, bodo sklicali novo skupščino in na njej predlagali novo dokapitalizacijo. Sušnik namesto Žerjava Janez Sušnik je nov član nadzornega sveta družbe. Zamenjal je Radovana Žerjava.
http://www.finance.si/210861/Triglav_na_borzo_v_dokapitalizacijo_vstop_v_NLB_%B9e_prou%E8uje http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//313721/

/13/...začetek vseh postopkov in aktivnosti, potrebnih za uvrstitev delnic v trgovanje na organizirani trg do 30.septembra 2008, na podlagi omenjenega sklepa skupščine zavarovalnice zelo težko določimo točni datum borzne kotacije. Poleg tega je bilo že omenjeno,da se bodo delnice cepile oziroma razdelile na 4 kose.Osnovni kapital zavarovalnice Triglav d.d. se bo razdelil iz 5.683.787 navadnih kosovnih delnic na 22.735.148 navadnih kosovnih delnic.
Osnovni kapital : 23.718.022,87 EUR
Število delničarjev:
32083 - 2007
31002 - 2008 (-1.081 manj)
Tujih imetnikov 4,73%
Bilančna vsota 2,3mrdEUR
Kapital zavarovalnice 594,9mioEUR
Knjigovodska vrednost delnice 104,7EUR
Dobiček na delnico 7,56 EUR
http://www.triglav.si/pokazi.asp?id=1579

/13/...ravno ko je že vse kazalo na že urejeno dokapitalizacijo ter lastništvo oz.prenos sredstev na ZPIZ, se je kot kaže, spet ponovno začelo razmišljati, kaj se resnično dogaja z lastninjenjem zavarovalnice Triglav d.d. in kakšni možni scenariji so možni v prihodnje:

Pred člani parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko je bil danes predlog zakona o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe, s katerim vlada predlaga prenos 34 odstotkov Zavarovalnice Triglav na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Člane je v prvi vrsti zanimalo, ali se bo zaradi tega zmanjšala obveznost države do zavoda. Pomisleki, da bo ZPIZ iz proračuna prejemal manj sredstev Med člani odbora je bilo slišati pomisleke, ali bo ZPIZ zaradi tega po novem prejemal manj denarja iz državnega proračuna. Sredstva od razpolaganja z delnicami bodo dodaten vir za ZPIZ, je pojasnil generalni direktor direktorata za javno premoženje na finančnem ministrstvu Žiga Andoljšek ter dodal, da bo torej zavod, če bo imel zadosti sredstev, lahko prejel nekoliko manj proračunskih sredstev. ZPIZ, ki sam zbere dve milijardi evrov, od Kada pa prejme približno 40 milijonov evrov subvencije, trenutno prejema po milijardo evrov proračunskih sredstev na leto. Zavod bo delnice Triglava sicer lahko prodal, vendar le v primeru, da se pojavi utemeljen razlog. Lahko dokapitalizacija Triglava ogrozi položaj ZPIZ? Stojan Binder iz državnega sveta je izrazil podporo predlogu novele zakona, vendar je izrazil pomisleke do določbe, po kateri lastniški delež ZPIZ v Triglavu ne sme nikoli pasti pod 25 odstotkov plus eno delnico. Ob morebitni dokapitalizaciji Triglava, za kar ZPIZ po njegovih besedah nima sredstev, se namreč lahko zgodi, da lastniški delež zavoda pade pod to mejo.
/13/...tisti delež, ki bi morali razdeliti med 750.000 malih delničarjev upravičencev kot F.O. bo sedaj romalo na ZPIZ in tako so nas še enkrat zmanipulirali:

Delež Zavarovalnice Triglav gre na ZPIZ Ljubljana - DZ je sprejel zakon o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe. Z zakonom se bo delež nenominiranega kapitala Zavarovalnice Triglav, ki bi ga morali razdeliti med upravičene fizične osebe, prenesel na ZPIZ. Med drugim je sprejel tudi novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Z delnicami bo upravljala Kapitalska družba Približno 34-odstotni delež Zavarovalnice Triglav se bo v last Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) prenesel z edinim namenom zagotavljanja dodatnih sredstev za obvezno pokojninsko zavarovanje, je dopoldne pojasnil finančni minister Andrej Bajuk. V imenu in na račun zavoda pa bo z delnicami upravljala Kapitalska družba, je dodal. V primeru utemeljenega razloga bo mogoče delnice prodati, vendar le ob soglasju vlade in DZ.
http://www.siol.net/gospodarstvo/2008/05/triglav_zpiz.aspx

***** nadaljevanje na strani 22 *****
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Sep 16, 2008 10:14 am; skupaj popravljeno 131 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 13 Jul 2024 13:45; skupaj popravljeno 1 krat

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Sre Nov 07, 2007 11:16 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

UDELEŽBA ZAPOSLENIH PRI DOBIČKU

/13/...že pred 10 leti se je na veliko govorilo o t.i.zakonu o udeležbi zaposlenih pri dobičku, pa še ga še vedno nimamo, saj gre sedaj v medresorsko usklajevanje, obenem pa mora tudi država postoriti svoje in ponuditi ustrezne davčne vzpodbude ter olajšave...: http://www.finance.si/195903
http://www.finance.si/Slovenija/195902/Udele%BEba_pri_dobi%E8ku_prina%B9a_nove_pravice http://www.finance.si/195900
http://www.finance.si/Slovenija/195901/Ve%E8_udele%BEbe_pri_dobi%E8ku_kot_nagrajevanja_z_delnicami

...zakon je pripravljen za sprejem na (ne)vladi do konca meseca: http://www.finance.si/196692/Predlog_zakona_o_finan%E8ni_participaciji_delavcev_je_pripravljen http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//281232/
...nekaj bolj konkretnega o davčnih olajšavah in vzpodbudah: http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007120105271783 ...malo o delniški shemi in malo o denarni shemi:
Tako je delniška shema namenjena le javnim delniških družbam, ki kotirajo na borzi.Za tako shemo je potrebno tudi dvotretjinsko soglasje skupščine,odločitev pa je potrebno vnesti tudi v ustanovitvene akte družbe.Po predlaganem zakonu lahko družba izplača največ 20% dobička posameznega poslovnega leta,a ne več kot 10% letnega bruto zneska letnih plač.Delavec lahko prejme največ do 5000 EUR,kar velja le za tiste,ki so v rednem delovnem razmerju. Predlog zakona sicer opredeljuje postopek sklepanja pogodbe o delitvi dobička, način prenehanja in davčne olajšave, kar pa želijo po Vizjakovih besedah pri naslednji spremembi davčne zakonodaje prenesti v davčni zakon. Davčne olajšave v predlogu zakona so določene tako za delavce kot delodajalce, opredeljene pa so pri davku od dohodka pravnih oseb, dohodnini in plačilu prispevka za socialno zavarovanje. Delodajalci ter zaposleni pridobijo pravico do davčnih olajšav po sedanjem predlogu zakona po treh letih. Kot je povedal minister Vizjak, so predlogi delodajalcev in delavcev različni, tako se bodo o tem še pogajali. Zakon delodajalcem priznava olajšavo pri davku od dohodka pravnih oseb, in sicer tako, da se družbi za 50 odstotkov dobička, ki se razporedi za izplačilo delavcem, zmanjša davčna osnova. Za delavce so določene olajšave tako v delniški kot denarni shemi. Pri denarni shemi se udeležba pri dobičku sicer obdavčuje kot dohodek iz delovnega razmerja, se pa delavcu upošteva v davčno osnovo le 50 odstotkov izplačanega dohodka, kar po Vizjakovih besedah pomeni 50 odstotkov olajšave pri dohodnini. Ob tem je minister posebej izpostavil določbo, ki govori o prispevkih za socialno zavarovanje. "Oba za socialno varnost plačata le 50 odstotkov pripadajočega zneska, ti prispevki pa niso vplačani v posamezne blagajne socialnega zavarovanja - zdravstvenega, pokojninskega ali za primer brezposelnosti, temveč na individualni račun posameznega delavca," je pojasnil. Pri delniški shemi se obdavčitev določa po pravilih, ki veljajo za dobiček iz kapitala, torej je cedularna, kot nabavna vrednost delnice pa šteje le 50 odstotkov vrednosti delnice pri njeni pridobitvi, kar prav tako predstavlja 50-odstotno olajšavo, hkrati pa je v tem primeru predvidena popolna oprostitev prispevkov za socialno zavarovanje. http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//284415/

...na Gospodarski zbornici Slovenije pa ocenjujejo, da predlog zakona ni dovolj davčno stimuliran, da bi morali tako delodajalcem priznati 100% davčno olajšavo,namesto sedanje 50% olajšave,da bi bil s tem zakon sprejet brez zadržkov:
http://24ur.com/naslovnica/novice/gospodarstvo/20071211_3112364.php

...v Združenju MANAGER pa predlagajo, da bi morali delodajalcem davčno olajšavo oz.vzpodbudo povečati na 75%:
http://www.finance.si/199167/Mened%BEerji_za_ve%E8jo_dav%E8no_olaj%B9avo_pri_udele%BEbi_zaposlenih_pri_dobi%E8ku
... danes 20.12.2007 je bil predlog zakona z manjšimi popravki sprejet na vladi: Danes sprejeti zakon o finančni participaciji delavcev pri dobičku določa daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska v denarju oziroma delnicah (za delniške družbe). Družba lahko delavcem izplača največ 20 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 10 odstotkov letnega bruto zneska plač izplačanih v družbi v tem poslovnem letu. Najvišji znesek, ki ga delavec prejme ne sme presegati 5.000 evrov.
http://www.finance.si/200065/Potrjen_predlog_zakona_o_udele%BEbi_delavcev_pri_dobi%E8ku

/13/...kako gledejo izkušeni finančni svetovalci na sprejem tega zakona,si lahko pogledamo spodaj s strani g.Keitha Milesa, ki je obenem tudi član strateškega sveta za gospodarski razvoj pri slovenski vladi,saj nam obenem govori kot direktor podjetja uvrščenega v kotacijo na londonski borzi ter izkušnje povezane s tem:
http://www.finance.si/200723/O_slabem_zakonu_in_rahlem_napredku

/13/...končno 69 poslancev za sprejem tega prepotrebnega zakona,ki je po mnenju mnogih prišel veliko prepozno a vendarle bomo v rubriki vpisali vsako pojetje z načrtom in izkušnje v zvezi s tem:
DZ je ob koncu redne februarske seje opravil tretjo obravnavo zakona o udeležbi delavcev pri dobičku in ga na koncu tudi sprejel. Za zakon je glasovalo vseh 69 navzočih poslank in poslancev. Zakon predvideva delniško in denarno shemo delitve dobička med delavce. Denarna shema se uporablja za vse kapitalske družbe, delniška pa le za javne delniške družbe. Udeležba pri dobičku je prostovoljna, tako za delavce kot za družbo. Družba lahko delavcem izplača največ 20 odstotkov čistega dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 10 odstotkov letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v poslovnem letu. Najvišji znesek, ki ga delavec lahko prejme, ne sme presegati pet tisoč evrov. Zakon pri denarni shemi predvideva postopno zviševanje davčnih olajšav tako za družbe kot zaposlene Zakon ob tem predvideva pri denarni shemi postopno zviševanje davčnih olajšav tako za družbe kot zaposlene, in sicer tako, da te po prvem letu znašajo 70 odstotkov, po treh letih pa 100 odstotkov. Tudi delavci so upravičeni do dela dobička, saj so ga soustvarili, je sredi tega tedna ob drugi obravnavi zakona v DZ pojasnil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Predlagane rešitve po njegovih besedah omogočajo višjo produktivnost, višjo motiviranost in tudi posledično dolgoročno višjo donosnost družb.
http://www.finance.si/206175/DZ_sprejel_zakon_o_udele%BEbi_delavcev_pri_dobi%E8ku http://www.finance.si/211093/%C8isti_ra%E8uni_Ali_se_udele%BEba_zaposlenih_pri_dobi%E8ku_po_novem_res_spla%E8a

ZAKON O UDELEŽBI ZAPOSLENIH PRI DOBIČKU:

http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&vt=6&mandate=-1&unid=SZ|C12563A400338836C12573FE0051BC6E&showdoc=1

/13/...za vzor je pri sosedih Zagrebška banka (ZABA) za nagrade svojim delavcem namenila 3181 delnic v višini 29,7,3miokun oz. 4,07mioEUR:
http://business.hr/Default2.aspx?ArticleID=c7947308-3853-4874-9041-b68c0f291459&open=sec

/13/...DAVČNI VIDIKI za delojemalca in delodajalca: Pri odločitvi o izbiri "nagrajevanja" zaposlenih prek udeležbe pri dobičku je pomembno, kakšne so davčne ugodnosti ene in druge vključene strani. Namenoma bom v nadaljevanju pojasnil zgolj učinke denarne sheme, saj je možnost izbire delniške sheme neverjetno in po mojem prepričanju povsem nesmiselno omejena. Omogočiti pridobitev lastniške udeležbe zgolj v družbah, ki kotirajo na borzi, zgreši osnovni namen takega nagrajevanja. V delniški shemi namreč družbi ni treba izvajati denarnih izplačil zaposlenim, podeli jim delnice, to pa je za družbo v fazi njene rasti, ko potrebuje velika likvidnostna sredstva, bistveno. In ravno v taki družbi bo zaposleni našel interes, da dobro dela in morebiti postane njen družbenik. Ampak ne, po določbah zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku (ZUDDob) tega ne more doseči na davčno ugoden način, saj delniška shema za družbe, ki niso na borzi, ni možna. Denarna shema: dohodek iz delovnega razmerja Prejeti dohodek v denarni shemi se šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Če je dohodek izplačan takoj, ko posameznik pridobi pravico do izplačila (to je na dan sklepa o sprejetju letnega poročila o poslovanju družbe) je prejeti dohodek v celoti obdavčen z dohodnino. Od ugotovljenega zneska se obračunajo tudi obvezni prispevki. Davčno bolj ugodna obravnava je predvidena šele, ko se izplačilo za nekaj časa odloži. Če bo denarno izplačilo dohodka odloženo za leto dni (torej bo nastopilo po preteku enega leta od dneva sklepa o sprejetju letnega poročila), se posamezniku davčna osnova zniža za 70 odstotkov pripadajočega zneska udeležbe, davek pa se obračuna le od 30 odstotkov bruto prejetega dohodka. Koliko posameznik dejansko prihrani, je odvisno predvsem od dohodninske lestvice stopenj, v katero se ta uvrsti, zelo posplošeno pa velja, da bo plačal približno trikrat manj davka, kot če z izplačilom ne počaka vsaj leto dni in ga prejme takoj. A nekaj je izjemno pomembno: zaposleni denar želi in potrebuje takoj, ne šele čez leto, dve ali celo več. Pravo "razkošje" davčnih ugodnosti pa dejansko šele sledi: če posameznik z izplačilom počaka najmanj tri leta od dneva sklepa o sprejetju letnega poročila, bo izplačani dohodek povsem neobdavčen, oproščen bo dohodnine in tudi obveznih prispevkov (ti se ne plačajo). A to dejansko pomeni slabih pet let od dneva, ko se sklene pogodba o udeležbi pri dobičku. Družba lahko zniža davčno osnovo Družba, ki sklene pogodbo o udeležbi zaposlenih pri dobičku in to pogodbo tudi prijavi ustreznemu registru, bo lahko uveljavljala zmanjšanje davčne osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb v letu, ko opravi izplačila, in sicer za 70 odstotkov zneska udeležbe, ki je bila izplačana zaposlenim. Znižanje osnove lahko družba opravi le do davčne osnove, ki je enaka nič (z znižanjem v davčno izgubo torej ne more priti). Pri znižanju davčne osnove za 70 odstotkov izplačanih zneskov zaposlenim je ključno, da je družba do njega upravičena le, če z izplačili udeležbe počaka najmanj eno leto po datumu sklepa o sprejetju letnega poročila. Če je udeležba izplačana prej, se znižanje davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb pri družbi ne opravi. Če bo družba z izplačilom počakala še nekoliko dlje, točneje najmanj tri leta od datuma sklepa o sprejetju letnega poročila, bo lahko v davčni obračun v trenutku izvedbe izplačila vključila celoten znesek izplačane udeležbe zaposlenim, ta znesek pa bo znižal davčno osnovo družbe. V tem primeru je priznano znižanje v višini sto odstotkov izplačane udeležbe, seveda največ le do davčne osnove, ki je enaka nič (v davčno izgubo ni možno priti). Kdo je izgubil in kdo pridobil? Pozoren bralec bo opazil, da oba glavna akterja sorazmerno malo pridobita. Zaposleni želi "nagrado" takoj, davčno ugodno pa jo lahko dobi šele, če nanjo počaka. Družba mora od vira za tako "nagrado" najprej plačati davek od dohodkov pravnih oseb, šele pozneje pa lahko izplačila udeležbe pomenijo davčni prihranek. In kam to uvršča novi sistem glede na druge veljavne? V skladu z določbo 35. člena ZDDPO-2 se kot odhodek družbe priznajo plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo (tudi nagrade, stimulacije in podobno) in to v obračunanem znesku. Davčno priznani odhodek družbe je celoten znesek obračunanih plač in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo (tudi "nagrad"). Ali je treba še kaj dodati? Znesek tekoče obračunanih nagrad (stimulacij, podobno) je za družbo odhodek takoj, izplačana masa za udeležbo pri dobičku zaposlenim pa postane olajšava šele, ko preteče dovolj časa. Gre za igro bruto in neto osnov. Na račun ugodnih rešitev na strani zaposlenih se dejansko povečuje davčno breme na strani družb. Ta namesto rednih stroškov poslovnega leta ustvari več dobička, od katerega plača davek, ki ga sicer v drugih načinih nagrajevanja ne bi. Zdaj vemo, kdo je izgubil?
http://www.finance.si/212153/Dav%E8ni_vidiki_udele%BEbe_pri_dobi%E8ku_za_dru%BEbo_in_zaposlene

/13/...Intereuropa je med prvimi družbami, ki je opravila z potrebnimi statutarnimi spremembami, ki omogočajo delitev dobička skoraj 1300 delavcem:

Tudi delavcem dobiček Vsi prisotni delničarji koprske družbe Intereuropa so na včerajšnji skupščini delničarjev podprli predlog spremembe statuta, ki bo omogočal delitev dobička tudi med zaposlene Intereuropa se je tako pridružila peščici družb, ki so spremenile statut in s predstavniki delavcev sklenile pogodbo o udeležbi delavcev pri dobičku. Pobudo za to sta poslala sindikat in svet delavcev; uprava je predlog podprla, naklonjeni so tudi nadzorniki, zadnjo besedo pa so imeli delničarji. V Intereuropi naj bi sklenili pogodbo za matično družbo in vse njene odvisne družbe v Sloveniji. Do dobička bo v prihodnje tako upravičenih skoraj 1300 zaposlenih. "Če bodo pogajanja konstruktivna in oprta na realna izhodišča, bo pogodba lahko kmalu pod streho," je o podanem predlogu povedal predsednik uprave Andrej Lovšin. O tem, kakšna naj bi bila po mnenju uprave primerna višina udeležbe, ni želel govoriti, je pa udeležbi zaposlenih pri dobičku zelo naklonjen. Zakonska podlaga družbam določa, da lahko zaposlenim brez obdavčitve izplača največ petino dobička, posameznik pa lahko iz dobička na leto dobi največ 5000 evrov. Včerajšnje skupščine so se udeležili predstavniki 54,46 odstotka lastnikov in podprli vse predlagane sklepe. Tako so razdelili tudi 59,6 milijona evrov dobička, ki ga je družba ustvarila v letu 2007. Dobrih 54,9 milijona evrov naj bi ostalo nerazporejenega, za dividende pa so namenili 4,5 milijona evrov, kar znaša 0,58 evra na delnico. Nadzorniki in uprava bodo v okviru udeležbe pri dobičku dobili slabih 157 tisoč evrov, od tega predsednik uprave Andrej Lovšin 15 tisoč evrov. Delničarji so obravnavali tudi merila za udeležbo uprave in nadzornikov pri dobičku družbe, po katerih bodo člani uprave dobili največ deset odstotkov lanske letne plače. S sprejeto razrešnico upravi in članom nadzornega sveta so potrdili tudi poročilo poslovanja v preteklem letu. S tem je vsaj za zdaj tudi konec ugibanj o tem, ali bodo nepravilnosti pri investiciji v logistični center v ruskem Čehovu imele kakšne posledice in ali ima dosedanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin dovolj zaupanja delničarjev za nadaljnje vodenje družbe.
http://www.vecer.si/clanek2008070505340442

/13/...začelo se je premikati, seveda je potrebno računati tudi na to,da bo posledično zaradi tega upad izplačila božičnic,trinajstih plač in drugih nagrad iz naslova uspešnosti:

Del dobička počasi prehaja med zaposlene Nekatera podjetja že sprejemajo spremembe statuta, ki bodo omogočale delitev dobička med zaposlene. Ker bodo takšne poteze davčno stimulirane, je pričakovati upad izplačila božičnic, trinajstih plač in drugih nagrad iz naslova uspešnosti Če bi se v Krki odločili za udeležbo delavcev v dobičku, bi morali ustrezno spremeniti nekatere obstoječe oblike nagrajevanja. Zaposleni se lahko veselimo zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku, ki je začel veljati marca letos. Ali je zakonodajalce vodila predvolilna želja prikupiti se širokemu krogu ljudi, ni toliko pomembno, kakor da se je po večletnem usklajevanju med socialnimi partnerji le zgodil dogovor in zakonske možnosti, da se del dobička deli med zaposlene. Seveda pa morajo lastniki najprej na skupščinah družb izglasovati spremembo statuta podjetja, ki formalno takšno delitev omogoča - to so do zdaj storili le lastniki peščice podjetij. Sprejeta mora biti tudi posebna pogodba med vodstvom podjetja in predstavniki delojemalcev, ki natančno odreja ključ delitve dobička med zaposlene. Opozoriti velja, da sprememba statuta podjetja ne pomeni, da bodo lastniki v prihodnjih letih na skupščinah dejansko tudi izglasovali delitev dobička med zaposlene. Prav tako se lahko zgodi, da bodo delodajalci izplačilo dobička delavcem, kar bo tudi davčno stimulirano, izkoristili tako, da ne bodo več izplačevali trinajste plače in/ali božičnice ter drugih oblik nagrajevanja. Brez davka se lahko med zaposlene izplača do petine dobička podjetja (pričakovati je, da bo ta odstotek, določen v omenjenih pogodbah, praviloma nižji), posameznemu delavcu pa največ do 5000 evrov letno. Za pridobitev davčnih odpustkov bo moral razdeljeni dobiček delavcem vsaj tri leta "mirovati" - toliko časa se ga ne bo smelo izplačati. Pričakovati je, da bi borzne družbe zaposlenim izplačevale dobiček v delnicah, neborzne in nedelniške pa v denarju. Pri uveljaviti zakona v praksi imajo ob lastnikih in vodstvih podjetij pomembno vlogo tudi predstavniki sindikatov (in svetov delavcev), saj morajo v prvi vrsti sindikati vodstvom družb posredovati predlog pogodbe, ki ureja delitev dobička med zaposlene. Vodstva pa imajo mesec dni časa, da se izjasnijo o predlagani pogodbi, s čimer zaposleni uvidijo, ali imajo lastniki in menedžment sploh željo po delitvi dobička med zaposlene. In če so vsa tranzicijska leta pri delitvi dobička smeli sodelovati člani nadzornih svetov in uprav, najbrž ni razloga, da bi se to preprečevalo zaposlenim, ki so glavni tvorci uspešnosti poslovanja podjetja, kar se v veliki meri tudi odraža v dobičku. V Krki za zdaj ostajajo nagrade iz uspešnosti V novomeški farmacevtski družbi Krka, kjer so delničarji družbe pred dvema tednoma na skupščini izglasovali spremembe statuta, ki bodo omogočale delitev dobička med zaposlene, so nam pojasnili, da vsem sodelavcem v Sloveniji poleg redne plače izplačajo še regres za letni dopust, božičnico in nagrado na osnovi uspešnosti poslovanja celotnega podjetja. Pri tem se regres in božičnica vsem zaposlenim izplačata v enakem bruto znesku, uspešnost pa se obračuna kot odstotek od plače posameznika. "Na osnovi vnaprej določenih meril se izračuna uspešnost ob polletnih rezultatih poslovanja in se izplača kot akontacija, po znanih letnih rezultatih izplačamo še drugi del oziroma končni poračun uspešnosti. Ob navedenih izplačilih imamo še dodatne oblike nagrajevanja posameznikov, ki pri delu dosegajo nadpovprečne rezultate. Če bi se odločili za udeležbo delavcev v dobičku, bi morali ustrezno spremeniti nekatere obstoječe oblike nagrajevanja - namesto nagrade iz naslova uspešnosti bi na primer izplačali udeležbo v dobičku," je prepričana Elvira Medved, pri Krki vodja službe za odnose z javnostmi. In kako daleč so v Krki pogajanja med vodstvom in predstavniki sindikatov in o kakšnem znesku v odstotku od celotnega dobička se bodo pogajali? "Za zdaj pogajanja še ne potekajo, ker predstavniki obeh sindikatov (KNG Krka in Krka, op. p.) in sveta delavcev smatrajo, da je obstoječi način nagrajevanja naših zaposlenih ustrezen in zato navkljub sprejetemu zakonu o udeležbi zaposlenih pri dobičku ne predlagajo sprememb," zatrjuje Medvedova, ki zatorej ni mogla odgovoriti na vprašanje, kdaj bi lahko bila v Krki, katera v celotni skupini zaposluje približno 7500 ljudi (od tega slabih 4000 v Sloveniji), podpisana ustrezna tozadevna pogodba med vodstvom in predstavniki sindikatov. Vodstvo Krke na splošno meni, da je prav, da družbe, ki dobro poslujejo, vpeljejo sistem nagrajevanja (bodisi kot udeležbo v dobičku ali kot nagrajevanje v okviru planiranih stroškov dela), ki je odvisen od doseženih poslovnih rezultatov. Takšno nagrajevanje po mnenju vodstva Krke spodbuja zaposlene k doseganju še boljših rezultatov in je torej v motivacijskem smislu zelo pozitivno. Tudi z vidika podjetja je smiselno, da se nagrajuje takrat, ko so ustrezni rezultati. V Heliosu do ustrezne pogodbe že jeseni V domžalskem Heliosu so poleg mesečne plače do zdaj izplačevali tudi trinajsto plačo, ki je bila odraz izpolnjenih letnih načrtov oziroma doseženega dobička. "Davčne ugodnosti, ki jih zakon prinaša, predstavljajo razlog za spremembo dosedanjega načina nagrajevanja zaposlenih za njihov prispevek k uspehu podjetja, ker bo znesek, ki ga bodo zaposleni prejeli, lahko višji," meni Uroš Slavinec, predsednik uprave domžalskega Heliosa. Doda, da bodo pogajanja s predstavniki sindikatov potekala po zaključku dopustov, pogodba pa naj bi bila predvidoma podpisana v jesenskih mesecih. Odstotek celotnega dobička, ki ga bodo izplačali zaposlenim, se bo gibal v zakonsko predpisanih okvirih in bo odvisen tudi od uspešnosti izpolnitve zastavljenih ciljev za poslovno leto. S tem povezane statutarne spremembe so na skupščini že sprejeli. "Možnost udeležbe na dobičku pozdravljamo, ker predstavlja standard, ki je razširjen po državah EU, in prav gotovo stimulativno vpliva na prizadevanje zaposlenih za doseganje boljših poslovnih rezultatov in večjega dobička podjetij," sklene Slavinec. http://www.vecer.si/clanek2008071905344761

/13/...zgoraj omenjenim podjetjem se pridružuje tudi ISKRA AVTOELEKTRIKA d.d.:

Dobiček Iskre Avtoelektrike tudi delavcem Leta 2010 bodo zaposleni delavci šempetrske družbe Iskre Avtoelektrike dobili del ustvarjenega dobička. Včeraj podpisana pogodba predvideva delitev dobička v obliki delnic Z včerajšnjim slavnostnim podpisom pogodbe sta se uprava družbe Iskra Avtoelektrika in Sindikat kovinarske in elektro industrije Slovenije (SKEI) zavezala, da se bodo v prihodnje ustvarjeni dobički v družbi delili tudi med delavce. S tem je ta šempetrska družba med prvimi v državi uresničila februarja letos izglasovan zakon o soudeležbi delavcev pri dobičku. Podoben predlog so sicer sindikalisti upravi Iskre Avtoelektrike predlagali že leta 1997, vendar pa zanj ni bilo pravne podlage, čeprav je bila predlogu uprava naklonjena. Takoj po letošnjem sprejetju zakona so že v začetku aprila na upravo naslovili novo pobudo, član uprave Tadej Vidic pa je pripravil osnutek pogodbe. O njeni vsebini so se nato usklajevali, 4. julija pa so lastniki družbe na skupščini delničarjev skoraj večinsko potrdili pogodbo. Tako je lahko prišlo tudi do podpisa pogodbe, s katerim sta se obe strani zavezali k dobremu delu in ustvarjanju dobičkov tudi v prihodnje. Delavci bodo lahko dobili 20 odstotkov celotnega ustvarjenega dobička oziroma največ 1,2 milijona evrov, prvič pa bodo delili dobiček iz leta 2009 v letu 2010. Do izplačila dobička bodo upravičeni le zaposleni v družbi in njenih hčerinskih podjetjih v Sloveniji. Delavci bodo upravičeni do izplačila le, če bodo redno zaposleni v družbi najmanj šest mesecev. Pogodba predvideva izplačilo dobička v obliki delnic, polovica vrednosti vsote bo izračunana na osnovi prisotnosti pri delu, druga polovica pa bo odvisna od višine plače. Višina, ki jo bo prejel posameznik, bo tako zapisana pri Klirinško depotni družbi, po treh letih pa bodo z delnicami lahko lastniki prosto razpolagali, saj bodo tako oproščeni vseh davčnih obremenitev. Nenazadnje pa se bo družba na takšen način lahko tudi dokapitalizirala, ne da bi ob tem odlivala sredstva izven matične družbe. Po sedanjih podatkih naj bi bilo do takšne delitve dobička upravičenih okrog 2400 delavcev. Znesek, ki je bil tokrat postavljen v pogodbi, pa ni fiksen in se bo v prihodnjih letih usklajeval oziroma ustrezno povečeval. "Upam, da bo ta pogodba pomenila nov zagon in spodbudo za dobro delo tudi v prihodnje. Prav tako pa naj bi to pomenilo večjo zavzetost in pripadnost zaposlenih skupnim vrednotam družbe, med katerimi je najpomembnejša vrednota razvoj za prihodnost," je ob podpisu pogodbe poudaril predsednik uprave Aleš Nemec. S podpisom dogovora so zadovoljni tudi sindikati, je povedal podpredsednik SKEI Slovenije in predsednik podružnice SKEI v Iskri Avtoelektriki Valter Bensa, saj jim je v Iskri Avtoelektriki med prvimi v Sloveniji uspelo doseči cilj za delitev dobička zaposlenim. "Naša družba se pomlajuje. Mogoče bo to še eden od dodatnih razlogov ob razmišljanju za zaposlitev, saj solastništvo družbe, v kateri delaš, pomeni posredne možnosti vpliva na vodenje," je ob podpisu še dodal Valter Bensa.
http://www.vecer.si/clanek2008072505346388

SEZNAM PODJETIJ, kjer so delavci že dobili izplačilo dobička:
* BTC
http://www.btc.si/
* BUSSINESS SOLUTIONS
http://www.b-s.si/uvod
* ELEKTROSERVISI TACEN
http://www.elektroservisi.si/Aktualno.aspx?id=29
* ISKRA AVTOELEKTRIKA
http://www.iskra-ae.com/slo/index.php
* IZI
http://www.izimobil.si/main.cp2

/13/...malo bolj obširna primerjalna analiza:

Prva junaka, ki bosta delila dobiček
Kljub kriznim časom bosta dve podjetji med delavce delili že lanski dobiček. Kljub kriznim časom bosta dve podjetji, Business Solutions in Elektroservisi , med delavce delili že lanski dobiček. Zaposleni v prvem bo dobil v povprečju 1750 evrov neto, v drugem okoli 1630 evrov. Prvi pa naj bi denar v roke dobili zaposleni v BTC . Vreme je bilo primerno temi. Sonce je sredi decembra pritiskalo s skorajda poznospomladansko močjo, ko je v Solkanu pri Novi Gorici direktor podjetja Business Solutions Peter Černe pojasnjeval razloge za delitev že lanskega dobička zaposlenim, v skladu z dolgo pričakovanim in marca lani sprejetim zakonom o udeležbi delavcev pri dobičku. Razdelili bodo največ, kar omogoča zakon, to je 20 odstotkov čistega poslovnega izida obračunskega obdobja; zakonski omejitvi sta sicer še največ 10 odstotkov letnega bruto zneska mase plač v poslovnem letu in največ 5000 evrov na zaposlenega. Denar bodo zaposleni videli leta 2012 (delitev bo dokončno potrjena letos), saj so se v podjetju odločili za izplačilo po treh letih (tako imenovana triletna denarna shema), saj to prinaša stoodstotno olajšavo pri davku od dohodka pravnih oseb. Pri enoletni denarni shemi podjetje lahko uveljavlja 70-odstotno olajšavo, posamezniku pa se 70 odstotkov tega dohodka ne všteva v davčno osnovo, prispevki za socialno varnost se mu obračunajo samo od 30 odstotkov. Če bi zaposleni zahteval izplačilo prej kot v letu dni, niti podjetje niti posameznik olajšave ne bi mogla uveljaviti. Lani so v Business Solutions na veselje zaposlenih imeli okoli 200.000 evrov čistega dobička in jim ga torej namenili okoli 40.000 evrov. "Vsak ‘soud’ je dobrodošel. Bomo videli, koliko bo naneslo," se je od računalniškega zaslona za trenutek odtrgal Uroš Brešan, vodja razvoja. V Business Solutions se 23 zaposlenih (trije člani vodstva si dobička ne morejo razdeliti, saj v skladu z zakonom udeležbe pri dobičku niso deležni člani poslovodstva, prokurist, izvršni direktor ali delavec, ki je hkrati pretežni lastnik) čez tri leta nadeja v povprečju 1750 evrov neto.
* Izplačilo dela dobička kot božičnice: 1.000 €/zaposlenega
* Izplačilo dela dobička po novem zakonu (po 3 letih): 1.750 €/zaposlenega
No, nekoliko več, saj mora podjetje zaposlenemu za ta tri leta izplačati še obresti najmanj po obrestni meri, kot veljajo za dolgoročne vezane vloge pri komercialnih bankah ob podpisu pogodbe. Solidna finančna spodbuda, če upoštevamo, da je v podjetju povprečna bruto plača na zaposlenega slabih 2200 evrov. Prek tega zakona bodo tako zaposleni skupaj dobili izplačanih okoli 17.000 evrov več, kot bi jih dobili sicer. Nekateri zaposleni v podjetju Elektroservisi, ki ga vodi Ivan Hozjan, se lahko nadejajo celo 3000 evrov od udeležbe pri letošnjem dobičku, v povprečju pa okoli 1630 evrov. Olajšavo lahko po treh letih uveljavlja tudi delodajalec, saj v primeru Business Solutions podjetje za 40.000 evrov, ki jih razdeli zaposlenim, ne plača davka na dobiček, ki znaša 22 odstotkov oziroma 8000 evrov, čeprav bodo nekaj nanesle obresti na dobiček, izplačan po treh letih. Če nič ne daš, tudi nič ne dobiš Dvainštiridesetletni Černe želi, da so zaposleni zadovoljni, da radi prihajajo v službo, kar se odraža tudi pri njihovem odnosu do strank, kar je za uspešnost solkanskega podjetja zelo pomembno, saj se ukvarja s poslovnimi informacijskimi sistemi, razvojem lastnih rešitev na sistemih Microsoft Dynamics NAV (Navision) in SAP, računalniško infrastrukturo in "zunanjim računovodstvom" za podjetja, ki imajo njihove sisteme. Njihove stranke so v Sloveniji, Italiji, Grčiji in državah nekdanje Jugoslavije. "Če ne daješ, tudi dobivati ne moreš," je prepričan Peter Černe, direktor solkanskega podjetja Business Solutions. Zato bodo med zaposlene delili že letošnji dobiček. Černetu se sicer omejitev deleža dobička za delitev zdi nesmiselna. Če je ne bi bilo, pravi, bi razdelili okoli tretjino lanskega dobička. Zaposleni bodo dobička deležni proporcionalno glede na plače. Pred osmimi leti ustanovljeno podjetje Business Solutions je svetel zgled tudi zato, ker lanski dobiček, ki ga bodo razdelili, ne bo povsem nadomestil 13. plače ali božičnice, kot napovedujejo v nekaterih drugih podjetjih, saj so lani zaposlenim izplačali tudi še del božičnice. Černe zakon pozdravlja tudi zato, ker po njegovem prepričanju delodajalce vsaj spodbudi k razmišljanju o tem. "Če ne daješ, tudi dobivati ne moreš," je prepričan. "Ljudje so tisti, ki ustvarjajo podjetje, oni prinašajo denar, mi le malce dirigiramo." Pri nagrajevanju za Černeta kriza ni nikakršna ovira. Pravi, da je treba misli usmeriti drugam - tja, kamor želiš, ne pa v tisto, česar nočeš. "Bolj o krizi razmišljaš, bolj vanjo bredeš in jo generiraš," je prepričan. V elektroservisih vsak deseti celo do 3000 evrov Zanimivo je, da so se za delitev dela dobička med zaposlene odločili tudi v podjetju Elektroservisi, ki je precej vpeto tudi v gradbene in nepremičninske posle, ki so med najbolj na udaru krize. Vendar v podjetju pričakujejo rast v njihovih tradicionalnih dejavnostih, to so gradnja elektroenergetskega omrežja, proizvodnja jeklenih konstrukcij in servisiranje laboratorijskih merilnih naprav. Lani je bilo čistega dobička približno 1,1 milijona evrov, predvidoma naj bi izkoristili maksimum, ki ga določa zakon, in ga 135 zaposlenim (približno toliko je tistih, ki so v obračunskem letu v podjetju zaposleni vsaj 6 mesecev, kot zahteva zakon) razdelili okoli 220.000 evrov. Če bo Jože Mermal iz Btc v skladu z načrti letos delil dobiček, bodo njegovi zaposleni prvi, ki ga bodo tudi prejeli, saj so se v podjetju odločili za enoletno denarno shemo. Pri dobičku, ki bo v denarju izplačan čez tri leta, ne bodo udeleženi vsi zaposleni enako, temveč bodo v skladu z merili (delavce bodo razvrstili po višini bruto plače in bruto prejemkov iz naslova nagrad za inovacije ter druge izjemne prispevke) razdeljeni v 10 skupin. Prvim 10 odstotkom delavcev pripada udeležba pri dobičku v višini 5000 evrov, drugi desetini pripada udeležba pri dobičku v višini 4500 evrov in tako dalje. Če bo tako izračunan obseg vseh izplačil presegal zakonsko dovoljenega (10 odstotkov bruto plač in 20 odstotkov čistega dobička), se zneski vsem delavcem sorazmerno znižajo za odstotek preseganja. Po informativnih izračunih podjetja bi bil tako za leto 2008 najvišji obračunan znesek udeležbe okoli 3000 evrov neto, v povprečju pa okoli 1630 evrov. Izplačilo dela dobička prek novega zakona dopolnjuje njihov sistem nagrajevanja, pojasnjuje direktor Ivan Hozjan. Božičnico bodo delili do leta 2012, ko bo zaposlenim prvič izplačan dobiček. Zaposleni v Btc prvi z denarjem v roki? Drugi, ki so oddali vloge, poleg omenjenih podjetij še BTC, SKB , Iskra Avtoelektrika in Kladivar Žiri , bodo, če sploh, delili dobiček iz poslovnega leta 2009. V bližnji prihodnosti naj bi vlogo oddali tudi v podjetju DataLab . Medtem ko v Kladivarju niso hoteli govoriti z nami, je bil zgovornejši Rajko Čvorovič iz BTC. Na skupščini junija lani so potrdili, da bodo delili do 10 odstotkov dobička, shema pa bo denarna in enoletna. Čeprav Čvorovič zaradi velike negotovosti še ni mogel napovedati dobička za letos, si bodo v družbi prizadevali, da bi okoli 340 zaposlenih leta 2011 prejelo približno še eno osnovno neto plačo, ki bo tudi kriterij za delitev. V iskri avtoelektriki pod vodstvom Aleša Nemca bodo zaposlenim drugače kot drugod delili delnice. Delavec pa lahko zahteva izplačilo pripadajočega zneska dobička in obresti pred potekom roka, določenega v pogodbi, vendar v tem primeru odpadejo vse davčne olajšave. Nina Globočnik, vodja pravne službe na GZS , pravi, da bodo skupaj z Združenjem delodajalcev in Združenjem Manager zahtevali spremembo zakona v tem delu, saj mora podjetje zagotoviti denar za izplačilo, kar pa je lahko težava, če predčasno izplačilo zahteva več zaposlenih. Do zakona je kritičen tudi Robert Ličen iz Gorenja [GRVG 11,37 -3,48%]. Po njegovem mnenju bi moral biti dobiček izplačan po zaključnem računu v vsakem podjetju za predhodno leto, tako kot drugim finančnim lastnikom podjetja. Tri leta za neobdavčeno udeležbo pri dobičku se Ličnu zdi čisto predolgo obdobje, ne nazadnje gre podjetje medtem lahko v stečaj, pravi. Kljub kritikam Čvorovič, Hozjan in Černe menijo, da je bil s tem zakonom določen napredek vendarle narejen. V iskri avtoelektriki bodo delili delnice Poleg denarja (denarna shema) je mogoče dobiček izplačati tudi v delnicah družbe (delniška shema). V tem primeru cena za nakup delnic ne sme biti nižja od zadnje tržne cene. Kot zadnja tržna cena se šteje povprečna cena že izdanih delnic družbe, dosežena pri trgovanju z njimi na organiziranem trgu v zadnjih 12 mesecih pred pridobitvijo pravice do pripadajočega deleža. Za takšen način so se odločili v Iskri Avtoelektriki, kjer načrtujejo deliti dobiček iz poslovnega leta 2009. Družba lahko zagotovi delnice s povečanjem osnovnega kapitala ali s pridobivanjem lastnih delnic. V Iskri Avtoelektriki so se odločili za prvo možnost. Zaposleni z delnicami, ki jih pridobi na tak način, ne sme razpolagati tri leta. Tudi v Šempetru pri Gorici seveda še niso mogli napovedati, ali bodo letošnji dobiček gotovo delili, a če ga bodo, bo okoli 1850 zaposlenih prejelo do 26.000 novih delnic te družbe. Polovica vrednosti dobička, ki bo namenjen delitvi, se bo obračunala za vse delavce enako, polovica pa v odvisnosti od delavčeve plače. Kot je pojasnil član uprave Tadej Vidic, je uspešnost dogovora s sindikatom in lastniki temeljila na izhodišču, da ugotovljeni delež iz dobička v letu 2009 ne bo predstavljal odliva sredstev iz družbe, in na tem, da ob koncu leta 2009 Iskra Avtoelektrika zaradi udeležbe na dobičku zaposlenim ne bo izplačala trinajste plače. Halcom: zakon naj zajame tudi nejavne delniške družbe Na takšen način bi si želeli dobiček deliti tudi v Halcomu , vendar zakon omogoča udeležbo pri lastništvu družbe prek delniške sheme le za javne delniške družbe. Zato vztrajajo pri svojem modelu. V družbi Halcom so namreč več kot leto dni pred sprejetjem zakona kot prvi v Sloveniji uvedli Program dolgoročnih premoženjskih spodbud (Halcom PDPS), ki zaposlenim omogoča, da na selektiven, nadzorovan in postopen način pridobivajo delnice družbe Halcom. Nagrajevanje prek delnic je pri PDPS zagotovljeno posredno; zaposleni prejemajo dividende, ki jih družba letno izplačuje v skladu s poslovno uspešnostjo. "Nadejamo se, da bo zakonodajalec nadaljeval s spodbujanjem pri davčno ugodnem nagrajevanju sodelavcev in pripravil ustrezne nove zakonske okvire tudi za nejavne delniške družbe," upa finančni direktor Janez Pušnik. "Želimo si, da bi se pri tem zgledoval po okoljih, kjer so programi takega nagrajevanja ne samo dovoljeni," je še povedal Pušnik, "temveč tudi davčno spodbujeni. Pri oblikovanju našega programa smo se ravnali po pozitivnih vzorih na trgu Velike Britanije, ki ima zelo dolgo tradicijo." Multinacionalke na hladnem: V SKB in še kje čakajo na spremembo zakona Edino podjetje, ki mu je doslej ministrstvo za gospodarstvo zavrnilo vlogo za registracijo pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku, je banka SKB. Zgodba je posebna, saj je delodajalec multinacionalka Societe Generale oziroma matična družba slovenskega podjetja. Poleg tega delodajalec zaposlenim delnic ne da, temveč ponudi v odkup, resda po zelo ugodni ceni. Za takšne primere pa v zakonu, vsaj za zdaj, ni prostora. "Zaposleni v SKB smo v primerjavi denimo s francoskimi kolegi diskriminirani," pravi Božo Truden iz te banke, "saj moramo ob delitvi dobička prek delavskega delničarstva plačati kup davkov in prispevkov, ki jih v Franciji ne." "Zato smo tudi oddali vlogo s prošnjo, naj jo ministrstvo za gospodarstvo obravnava v duhu zakona, ne po črki in v skladu z zagotovili, danimi v času sprejemanja zakona, da zakon omogoča izvedbo našega programa," pojasnjuje Božo Truden, direktor sektorja človeških virov v banki SKB. Za kaj gre? V SKB že pet let - vmes eno leto niso mogli, ker je Slovenija zamujala z implementacijo evropske direktive o prospektu - sodelujejo v delavskem delničarstvu njihovega francoskega matičnega podjetja, kjer so takšno shemo udeležbe delavcev pri dobičku uvedli v času predsednika Charlesa de Gaulla. Ta je v 60. letih minulega stoletja z uvedbo obvezne udeležbe zaposlenih v dobičku želel krepiti francosko gospodarstvo, saj so zaposleni tako povečevali kapital podjetij, hkrati pa ljudi spodbuditi k dolgoročnemu varčevanju. Danes okoli 90 odstotkov zaposlenih skupine Societe Generale sodeluje v delavskem delničarstvu, v njihovih rokah je približno osem odstotkov celotnega kapitala te francoske bančne skupine. Zaposleni v Sloveniji diskriminirani Kako deluje sistem? Skupščina te finančne ustanove za nekaj let vnaprej odloči, koliko novih delnic bo na voljo delavcem. Za to družbi ni potrebno izdelati javnega prospekta. Delavci delnice kupujejo po znižani ceni (za petino nižje od povprečja zadnjih dveh tednov trgovanja na borzi), od tega podjetje financira polovico. Za delnico, vredno 100 evrov, zaposleni plača 40 evrov, delnice so zamrznjene pet let, delavec jih lahko unovči prej le izjemoma, denimo ob smrti, poroki, nakupu stanovanja itd. - zakon določa 13 izjem. Vendar so zaposleni v SKB, ki so lani na primer kupili za okoli 350.000 evrov delnic Societe Generale, v primerjavi s francoskimi kolegi diskriminirani, saj se pri nas popust na nakupno ceno delnice šteje kot boniteta, za katero zaposleni plača dohodnino. Poleg tega se sofinanciranje delodajalca pri nas z davčnega vidika obravnava kot plača, kar pomeni, da delavec in delodajalec na to plačata prispevke ter dajatve. Truden je izračunal razliko: za 500.000 evrov delnic v Franciji jih je pri nas mogoče dobiti le za okoli 400.000 evrov - preostalih 100.000 evrov pobere država, tako od delavca kot delodajalca. V Franciji ni nobenega takšnega davka, povrhu delavec plača še davek na dividende in ko delnico proda, še davek na kapitalski dobiček. Pri tem ne smemo pozabiti, da je slovenski delavec plačal boniteto za popust pri ceni delnice takoj, ko je delnice kupil, vendar teh delnic še pet let ne sme prodati. "Absurd je viden zlasti zdaj," poudarja Truden, "ko so cene vseh delnic, pa tudi delnic Societe Generale padle in je bil tako davek plačan na dvakrat višjo ceno delnice, ki je delavec tako ali tako ne sme prodati." Ker je obveljala črka in ne duh zakona, so na ministrstvu za gospodarstvo vlogo SKB zavrnili. V tej banki tako čakajo na spremembo zakona, ki jim bo omogočala delavsko participacijo, ki jo sicer že izvajajo, pod ugodnejšimi pogoji pa tudi omogočala takšno delniško shemo.
Argumenti Zakaj finančna participacija (po Nini Globočnik, GZS)

Vidik delavca:
• motivacija
• pripadnost
• del sistema nagrajevanja

Vidik delodajalca:
• boljše poslovanje
• večja vrednost družbe
• večja zaposlitvena ponudba (delodajalec, ki bo delil dobiček, bo na svojih razpisih prejel več ponudb in boljše kadre)
• manjša fluktuacija delavcev

POTREBNI KORAKI ZA IZPLAČILO DOBIČKA:
http://beta.finance-on.net/pics/cache_Un/Untitled-14.1231359870.jpg http://www.finance.si/237017/Prva_junaka_ki_bosta_delila_dobi%E8ek

/13/...obeta se ohranitev načela prostovoljnosti pri delitvi dobička, saj je do sedaj komaj 21 družb vključilo delitev dobička v statut in druge akte, ob tem pa je potrebno urediti tudi ugodnejšo davčno obravnavo udeležbe zaposlenih pri dobičku:

Lahovnikova prva zmaga nad SD in Zares: gospodarski svet podprl prostovoljno udeležbo pri dobičku Strateški gospodarski svet je na včerajšnji seji zavrnil predlog stranke SD, ki ga podpira tudi Zares, za obvezno udeležbo zaposlenih pri dobičku ter podprl ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, ki se je zavzemal za ohranitev prostovoljnosti. Podprli so predlog novele zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki ga je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo, in ne tistega, ki ga je v koalicijsko usklajevanje konec oktobra vložila SD. Strateški gospodarski svet, ki deluje pod vodstvom predsednika vlade Boruta Pahorja, je na včerajšnji seji podprl ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika pri vprašanju udeležbe delavcev pri dobičku. Lahovnik se v nasprotju z zakonskim predlogom SD zavzema za ohranitev prostovoljnosti pri odločanju o udeležbi delavcev pri dobičku in sočasno spremembo davčne zakonodaje, ki bi spodbujala podjetja k nagrajevanju zaposlenih. Lahovnik je po seji pojasnil, da so člani sveta enotno podpirali predlog, da se ohrani načelo prostovoljnosti, saj bi sicer podjetja začela uporabljati kreativno računovodstvo ter bi umetno zniževala dobiček. Tuji vlagatelji bi prek transfernih cen odnesli dobiček iz Slovenije, hkrati pa bi država pobrala manj davka na dobiček. "Tudi zaposleni ne bodo dobili dobička v tistem deležu, ki so ga ustvarili," je dodal Lahovnik. Poročali smo že, da je predlog SD, ki sicer ni novost, saj ga je leta 2005 koalicijska večina Janeza Janše večkrat zavrnila, predvideval obvezno delitev dobička v podjetjih z več kot 30 zaposlenimi. Po naših informacijah je predlog napisal Rado Bohinc, gospodarstveniki pa mu ostro nasprotujejo, saj ni vključeval bremena tveganja pri zaposlenih. Torej, če bi bila udeležba zaposlenih pri dobičku obvezna, bi bilo logično, da zaposleni tudi "sodelujejo pri pokritju izgube". Kot že rečeno, je vladni strateški gospodarski svet podprl predlog novele zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, saj je, kot je pojasnil Lahovnik, trenutni sistem neprivlačen, zaradi česar je v shemo vključenih le 21 podjetij. "Podprli so rešitve, da je treba prilagoditi predvsem davčno obravnavo udeležbe zaposlenih pri dobičku. Izplačilo dobička lastnikom kapitala je namreč trenutno manj obdavčeno kot izplačilo dobička zaposlenim," je povedal Lahovnik. Svet se tako strinja s predlogom ministrstva za gospodarstvo, da naj bodo vsi udeleženci obravnavani na enak način oziroma, da dobi izplačilo dobička zaposlenim ugodnejšo obravnavo, kot je trenutno, ko je obdavčeno po principu prejemkov iz delovnega razmerja. Predlagali so tudi, da se kot osnova vzame bilančni in ne čisti dobiček, ter podprli še odpravo odloga pri izplačilu dobička zaposlenim. Premier Borut Pahor pa se je po seji strateškega sveta dotaknil trenutnih razmer v gospodarstvu in povedal, da je Slovenija trenutno med "polčasoma". "Za nami je prvi polčas, v katerem smo v Sloveniji razmeroma uspešno ublažili posledice krize, v trenutnem premoru pa moramo premisliti strategijo za drugi polčas," je komentiral. Po njegovih besedah si strokovnjaki niso enotni, kaj se bo zgodilo v drugem polčasu. Po prvem scenariju bo sledilo obdobje zastajanja s počasnim dvigom gospodarske rasti, po drugem scenariju pa utegne priti do ponovne ustavitve ekonomske aktivnosti. Vlada mora tako zdaj z izstopno strategijo pripraviti slovensko gospodarstvo, da bo konkurenčno. "Drugi polčas bo tekma nacionalnih ekonomij, ne glede na to, da smo vsi skupaj na enotnem trgu Evropske unije," je dodal. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042316950

PRAVICA DO DOBIČKA

Vrtenje okrog vprašanja, ali obvezno ali neobvezno, bi lahko preprosto ustavili, če bi pogumno obrnili ploščo in se odločili: delitev dobička delavcem je v naši državi njihova temeljna pravica in konkurenčna prednost za tiste, ki ga delijo. Kakšna naj bo udeležba zaposlenih pri dobičkih podjetij - obvezna, ali neobvezna, ali nekaj vmes, ali kar nič, kakor je pri nas zdaj? Medtem ko se poslanska skupina SD skupaj s sindikati (ZSSS) in Združenjem svetov delavcev zavzema za načelo obveznosti, druge koalicijske stranke niso videti tako širokogrudne. Dale bi, a prostovoljno. Vsi so si edini, da bi dobiček porazdelili med zaposlene, različna je le stopnja zavzetosti, kako bi to izvedli; da o kreativnosti sploh ne govorimo. Nov zalet razmišljanju o teh vprašanjih je dala poslanska skupina SD, ki je v obtok poslala predlog zakona o obvezni udeležbi zaposlenih pri dobičku in hkratni ureditvi delavskega delničarstva. Drugi pol, enako koalicijski, se je v zadnjih mesecih zbiral okrog ministra za gospodarstvo in razmišljal predvsem, kako bi veljavni zakon o finančni participaciji zaposlenih spremenili, da bi se podjetja, če poenostavimo, za tovrstno delitev dobička tudi med zaposlene vendarle bolj junaško odločala, če ne že tekmovala, katero bo svojim delavcem dalo več; seveda, strogo prostovoljno. Medtem ko poslansko skupino SD z Bojanom Kontičem na čelu jasno podpirajo največji sindikati in združenje svetov delavcev, so na strani ministra Mateja Lahovnika znani direktorji, gospodarska zbornica in delodajalci. In, ugibamo, bolj ali manj najbrž tudi druge koalicijske stranke. Doslej je svoje stališče, kaj meni o predlogu, ki ga je med koalicijske stranke že oktobra razposlal Bojan Kontič, razkrila le stranka Zares. V njem so povedali, da zagovarjajo načelo prostovoljnosti. Že na strankini sobotni konvenciji pa so razkrili, da jim je blizu koncept ekonomske demokracije, ki se zaveda pomena in vrednosti človeškega kapitala. A na to, da v današnjem času nima vrednosti le navadni, ampak še zlasti človeški kapital (znanje, motivacija, pripadnost), zagovorniki obvezne finančne participacije zaposlenih - skratka višje stopnje ekonomske demokracije - opozarjajo že leta. Združenje svetov delavcev celo meni, da bi pravico do dobička tudi za zaposlene v času sodobnih produkcijskih procesov, v eri znanja, morali ne le obvezno priznati, ampak celo uzakoniti kot naravno pravico. Če poenostavimo: kot eno od človekovih pravic. In kaj imamo zdaj? Tako rekoč prazen register podjetij, ki bi se za finančno udeležbo zaposlenih odločila. Imamo stališče, ki je nastalo v širšem krogu ministra za gospodarstvo in stavi na privlačnost finančne participacije, ki bi jo dosegli tako, da bi obdavčitev dobička za zaposlene izenačili z obdavčitvijo dividend. Zdaj veljavna obdavčitev, ki temelji na davkih iz delovnega razmerja, je menda neprivlačna. A druga stran zlasti ne verjame v omenjene davčne popravke zakona in celo meni, da bi lahko bili zavajajoči. Kakor koli: zanimivo je ostro nasprotovanje obvezni delitvi dobička delavcem. Ker bi se menda lahko tako še bolj razživelo kreativno računovodstvo, še bolj bi dobički švigali prek transfernih cen v tujino, še bolj bi se nas izogibali že tako redki potencialni investitorji. A podobni kreativnosti smo bili priča tudi doslej, ko udeležbe delavcev pri dobičku ni bilo niti za vzorec, čeprav so se zanjo podjetja lahko odločala - prostovoljno. Dobiček pa se je, brez zadržkov, delil vsem drugim, le zaposlenim ne. Vrtenje okrog vprašanja, ali obvezno ali neobvezno, bi lahko preprosto ustavili, če bi pogumno obrnili ploščo in se odločili: delitev dobička delavcem je v naši državi njihova temeljna pravica in konkurenčna prednost za tiste, ki ga delijo.
http://www.delo.si/clanek/93438

NOVI PREDLOG

Pripravljen predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku Delodajalci bodo lahko uveljavljali manjše davčne osnove, delavci pa bodo lahko prejeli do pet tisoč evrov bruto Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Matej Lahovnik, je danes na svoji spletni strani objavilo predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku in pozvalo zainteresirano javnost, da do vključno 14. decembra poda pripombe na objavljeni predlog. S predlogom naj bi poenostavili postopke ter spodbudili deležnike k čim večji uporabi zakona ter delitvi dobička med delavce. Spodbudili bodo k delitvi dobička med delavce Glede na ugotovljene pomanjkljivosti zakona ter glede na majhno število družb, ki so sklenile pogodbo o udeležbi delavcev pri dobičku in jo tudi registriralo, se je ministrstvo za gospodarstvo odločilo za novelo zakona. S predlogom zakona naj bi poenostavili postopke, odpravili odlog izplačila in drugačno davčno obravnavo izplačanega dobička delavcem ter posledično spodbudili deležnike k čim večji uporabi zakona ter delitvi dobička med delavce, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo. Delili bodo lahko tudi bilančni dobiček Med poglavitnimi rešitvami predloga zakona je, da družbe na podlagi pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku lahko delijo med zaposlene bilančni dobiček. S predlogom zakona se odpravlja eno- oziroma triletni odlog izplačila kot pogoj za pridobitev davčnih olajšav oz. drugačno davčno obravnavo, pripadajoči delež dobička, izplačan delavcem, pa se ne šteje več kot dohodek iz delovnega razmerje, temveč kot dohodek iz kapitala. Delavec bo iz naslova dobička lahko dobil do 5000 evrov Po predlogu zakona bodo družbe, ki bodo imele sklenjeno pogodbo o udeležbi delavcev pri dobičku, lahko uveljavljale zmanjšanje davčne osnove po zakonu od dohodka pravnih oseb za 20 odstotkov pripadajočega zneska dobička, ki ga po tem zakonu v poslovnem letu izplača delavcem, obenem pa se poenostavlja tudi postopek sklenitev pogodbe. Obvezna registracija pogodbe se v novem predlogu zakona nadomešča zgolj s posredovanjem pogodbe davčni upravi. Na podlagi predloga zakona bo delavec lahko v obliki udeležbe v dobičku prejel največ dve mesečni bruto plači oziroma največ 5.000 evrov bruto.
http://www.finance.si/265110/Pripravljen-predlog-zakona-o-udele%BEbi-delavcev-pri-dobi%E8ku

JAVNA OBRAVNAVA

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/DNT/zakon_dobicek_Javna_obravnava_30-11-09.pdf NIČ OD NIČ

/13/...žalosti dejstvo, da poslanci, ki so bili izvoljeni s strani ljudstva in naj bi delali za ljudstvo, glasovali proti delitvi dobička za tiste, ki ga ustvarjajo, torej vsem zaposlenim. Glasovali so torej sami proti sebi. Kajti predlagan zakon, ki je nalagal obvezno delitev vsaj 25% bilančnega dobička, bi premeteni lastniki zlahka obšli, saj bi razdelili zgolj in samo 24,99% bilančnega dobička. Saj bi ob tem nihče od zaposlenih ne postal bogatun, a vendar bi teh maksimalno 5000€ marsikomu pomagalo k izboljšanju družinske bilance. Tako bi samo še bolj vzpodbudili zaposlene, da je pomemben tudi njihov prispevek in da se vsaj zaman ne trudijo v gospodarski družbi. Tako pa obstaja samo zato, da večinski ali edini lastnik, sebi v nedogled izplačuje mastno dividendo, katero so tako ali tako pomagali ustvarjati tudi vsi zaposleni:

Obvezne delitve dobička delavcem ne bo Objavljamo seznam tistih, ki so glasovali za in tistih, ki so glasovali proti Kako so glasovali poslanci (27,0 kB) Državni zbor v drugo ni potrdil zakona, ki predvideva obvezno delitev dobička med delavce. Od 71 prisotnih poslancev je v prid zakonu glasovalo 39 poslancev, za vnovično potrditev zakona bi jih moralo zanj glasovati 46. Proti zakonu se je, kot je znano, opredelila tudi vlada in premier Borut Pahor osebno. Kljub temu so ga poslanci iz njegove SD podprli. Kdo je glasoval za, kdo proti in kdo se je vzdržal, si lahko ogledate v pripeti datoteki. (oznaka "K" pomeni prisotnost poslanca, "Z" glasovanje za in "P" proti). Prvotni predlog vlade je predvideval prostovoljno udeležbo delavcev pri dobičku, poslanci pa so zakon dopolnili tako, da bi bilo treba v primerih, ko bi se lastniki odločili deliti več kot 25 odstotkov bilančnega dobička, delavcem nameniti vsaj četrtino dobička, ki bi se delil. Državni svet je na zakon izglasoval odložilni veto, saj da bi obvezna udeležba negativno vplivala na gospodarstvo. Za prostovoljnost se je zavzemala tudi vlada.
* Kdo je glasoval za, kdo proti in kdo se je vzdržal, si lahko ogledate v pripeti datoteki. (oznaka "K" pomeni prisotnost poslanca, "Z" glasovanje za in "P" proti).
ANDERLIČ ANTON*K*P
BAROVIČ BOGDAN*K*Z
BATTELLI ROBERTO*-*-
BEVK SAMO*K*Z
BEZJAK MARJAN*-*-
BIZJAK MLAKAR JULIJANA*K*Z
BOGOVIČ FRANC*K*-
BRULC MIRKO*K*Z
BRUNSKOLE RENATA*K*Z
BUKOVNIK ALAN*K*Z
COLARIČ ANTON *K *Z
CUKJATI FRANCE*K *-
ČADEŽ MILAN*K*-
ČEPIČ BOGDAN*K*Z
ČERNAČ ZVONKO *K *-
ČRNAK MEGLIČ ANDREJA *K *Z
ČRNUGELJ SILVA *K *Z
FRANGEŽ MATEVŽ *K *Z
GANTAR PAVEL *K *-
GERMIČ LJUBO *- *-
GODEC JOŠKO *K *Z
GÖNCZ LASZLO *- *-
GORENAK VINKO *K *P
GRILL IVAN *- *-
GRIMS BRANKO *- *-
GUMZAR MILAN *K *P
GYÖREK MIRAN *K *Z
HAN MATJAŽ *K *Z
HROVAT ROBERT *K *-
IRGL EVA *K *-
JANŠA JANEZ *K *-
JELINČIČ P. ZMAGO *- *-
JERAJ ALENKA *K *-
JERIČ MIRAN *K *P
JEROVŠEK JOŽEF *- *-
JURI FRANCO *K *Z
JURI LUKA *K *Z
JURŠA FRANC *K *Z
KAMPUŠ ANTON *K *Z
KEK FRANCI *K *P
KLASINC JANJA *K *Z
KLAVORA VASJA *- *-
KLUN MIROSLAV *K *Z
KONTIČ BOJAN *K *Z
KRES GVIDO *- *-
KRIVEC DANIJEL *K *-
KRIŽMAN MARIJAN *K *Z
KUMER DUŠAN *K *Z
LAH ZVONKO *K *-
LAVTIŽAR BEBLER DARJA *K *Z
LEVANIČ DEJAN *K *Z
LIKAR RADO *K *-
MAGAJNA ANDREJ *K *Z
MAJHENIČ SILVEN *K *Z
MARINIČ BRANKO *K *-
MENCINGER TOMAŽ TOM *K *Z
MENIH DARKO *K *-
PEČAN BREDA *K *Z
PETAN RUDOLF *K *-
PETEK MIRO *- *-
PODKRIŽNIK IZTOK *K *-
POJBIČ MARIJAN *K *- P
OSEDEL LOJZE *K *P
POTOČNIK ALOJZIJ *K *P
POTRATA MAJDA *K *Z
POTRČ MIRAN *K *Z
PRESEČNIK JAKOB *K *-
PRIJATELJ SREČKO *- *-
PUKŠIČ FRANC *K *Z
REZMAN VILI *K *Z
RIBIČ JANEZ *K *Z
RIHTER ANDREJA *K *Z
ROP ANTON *- *-
ROŽEJ VITO *- *-
SAJOVIC BORUT *K *P
SLAPNIK TADEJ *- *-
TANKO JOŽE *K *-
TISEL ŠTEFAN *K *-
TROFENIK VILI *K *P
URH ANTON *K *Z
VEBER JANKO *K *Z
VERLIČ PETER *K *-
VIZJAK ANDREJ *K *-
ZALOKAR ORAŽEM CVETKA *K *P
ZANOŠKAR MATJAŽ *K *Z
ZIHERL MILENKO *- *-
ZORN ALEKSANDER *- *-
ŽERJAV RADOVAN *- *-
ŽNIDARŠIČ FRANC *K *Z
ŽUPEVC MELITA *- *-
http://www.finance.si/282787/Obvezne-delitve-dobi%E8ka-delavcem-ne-bo
Nazadnje urejal/a zoran13 Sob Jun 19, 2010 12:07 pm; skupaj popravljeno 39 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Nov 08, 2007 10:24 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KLI LOGATEC d.d.

/13/...danes je pet lastnikov podjetja KLI LOGATEC d.d.objavilo javno zbiranje ponudb za odkup celotnega paketa 749.510 delnic, kar predstavlja 57,97% družbe in tako jih na KAD-u pričakujejo do 20 novembra 2007: http://www.finance.si/195947
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Feb 17, 2009 7:34 pm; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Nov 08, 2007 8:04 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DAVČNE OAZE

/13/...le kaj imajo skupnega podjetja kot so:
Studio moderna,
Poteza,
Triglav Netherlands,
Zvon BV,
Iskra Investments BV,
Breukeleveensche Port,
Skupina KD,
Beheeren Beleggingsmaatschappij,
Alovitis in Eliterp,
naslov namreč, saj je že nekaj časa jasno, da Nizozemska sodi med t.i.DAVČNE OAZE,kjer je registriranih veliko podjetij in podjetnikov tudi iz Slovenije:
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//279117/

Nizozemska zakonodaja je prijaznejša

Po podatkih iz registra je nizozemska družba v Studio Moderna vstopila aprila lani z 1,3 milijona evrov osnovnega kapitala, v slovenskem Uradnem listu pa je bila objava šele pred kratkim. Kot je za Dnevnik pojasnil Sandi Češko, so holding oblikovali že pred nekaj leti, od takrat pa nanj postopoma prenašajo kapital družb. V lasti nizozemske družbe Studio Moderna Brands je že podjetje Studio Moderna storitve, ki izdaja mesečnik Viva. "Za ta korak smo se odločili, ker je nizozemska holdinška zakonodaja prijaznejša in preglednejša od slovenske," je povedal Češko. "Nizozemska zakonodaja pri prenosu kapitalskih dobičkov ne pozna davkov. Če denimo holding proda eno družbo, mora v Sloveniji plačati davek na kapitalski dobiček, na Nizozemskem pa ne," je pojasnil Češko, ki je znan tudi kot nekdanji član upravnega odbora Foruma 21. Na vprašanje, ali so sedež holdinga locirali na Nizozemskem tudi zaradi ugodnejše zakonodaje na področju davka na dobiček, je Češko odgovoril, da pri tem med slovensko in nizozemsko zakonodajo ni razlike.

/13/...glede mit-ov in legend, ki se razširjajo o davčnih oazah ter njihovi uporabi,si lahko pogledamo tudi nekaj konkretnih prispevkov o njihovih lokacijah:

Vse bolj kruta davčna politika tako v svetu kot tudi v EU sili podjetja in posameznike, da svoje premoženje preusmerijo preko offshore podjetij in njim sorodnih opcij. S tem si zagotovijo pravični delež, ki so ga pridobili s prodajo blaga, storitev...

JURE VALANT

Smisel omenjenega ravnanja pa je predvsem v anonimnosti lastnikov podjetij v offshore področjih ter nizkega davka. Pri strateškem načrtovanju uresničevanja neke podjetniške ideje ali pa tudi pri reorganizaciji obstoječega podjetja, se mi zdi nujno vključiti pravilne opcije, ki pripomorejo k zmanjševanju plačila davka tako doma kot v svetu. S tem namenom lastniki podjetij uporabljajo holding družbe držav, ki imajo podpisane sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Tako lahko prihranite nad 5% davka na dobiček. Zanimivost pri tem je, da je lastnik holding družbe offshore podjetje. Na ta način se zavaruje interese lastnikov. Holding družba nastopa predvsem kot lastnica drugih podjetij. Sama po sebi ne opravlja praktično nobene druge pridobitne dejavnosti.

LETNI DAVEK.

Dejavnosti, ki jih lahko opravljate preko offshore podjetij so vse, ki si jih zamislite. Praktično ni omejitev. Lahko trgujete z blagom, tržite svetovanja, investirate v vrednostne papirje, prodajate avtomobile, hiše...
Aktualna uporaba offshore podjetij je nastala z uporabo interneta, kjer internetni trgovci še dodatno izkoristijo možnost anonimnosti. Tako v svetu preko interneta tržijo svetovanja, e-knjige, zavarovanja, pornografijo, računalniške programe, pohištvo, letalske vozovnice...
Letni davek, ki ga plača offshore podjetje državi gostiteljici je izredno nizek. Na Panami znaša letni davek 250 USD, na Sejšelih 100 USD itd. Ti zneski so v primerjavi z davkom na dobiček v Sloveniji zanemarljivi. Ko nek podjetnik ugotovi, kakšna davčna nebesa ga čakajo na omenjenih področjih, potrebuje le še pogum in pravega svetovalca.

STROŠKI.

Zahteve, ki jih imajo države gostiteljice so zelo različne. Od tega, da je potrebno voditi sestanke lastnikov v državi gostiteljici, do najema lokalnih odvetnikov, pisarn, tajnic...

Običajno se zalomi, ko nekdo želi odpreti offshore podjetje, pa ne ve, kakšni so letni stroški. Na internetu najdemo ogromno ponudnikov ustanavljanja omenjenih podjetij. Največkrat je večina stroškov skrita, tako da nastopijo težave že pri osnovnem nakupu. Poleg vsega se je sistem pridobitve lastništva po napadu na WTC še dodatno zaostril. Tako danes od vas zahtevajo različne dokumente: bančne izpiske, potrdila bank, kopije osebnih dokumentov, priporočila podjetij...

V PRIHODNOSTI

Prepričan sem, da bo v prihodnosti zavladalo offshore podjetništvo. Že danes namreč preko 50% svetovnih transakcij poteka preko omenjenega sistema podjetništva. Vse velike multinacionalke so lastnice tudi po več 100 majhnih offshore podjetij, preko katerih zmanjšujejo davke, prikrivajo dejansko stanje lastnikom, načrtujejo prevzeme...
In če bo internetni razvoj šel naprej s tempom, kot ga ima danes, pričakujem tudi virtualne davčne oaze.
4 osnovni deli Offshore področja delimo na:

* Afrika (Liberia, Sejšeli, Mauritius, Kapverdski otoki),
* Evropa (Gibraltar, Ciper, Malta, Otok Man, Liechtenstein, Luksemburg, Nizozemska, Danska, Islandija...),
* Amerika (ZDA, Bahami, Barbados, Belize, Panama, St.Vincent, Nevis, Aruba, Grenada...),
* Pacifik (Samoa, Cook-ovi otoki, Vanuatu...).

POSEBNOSTI:

* Sejšeli: 100 USD letnega davka; posebnost je podjetje, ki se uporablja za izogibanje dvojnega obdavčevanja (v tem primeru le 1,5% davka na dobiček).
* Vanuatu: 300 USD letnega davka; visoka stopnja anonimnosti; nima MLAT* sporazuma, zato je bila dolgo časa na raznih črnih listah; ena izmed redkih držav, kjer je še možno dobiti bančno licenco, v primeru, da so lastniki fizične osebe.
* Samoa: 300 USD letnega davka; popularna lokacija za kitajsko tržišče; možnost plačila davka za več let v naprej, s tem posledično se znesek na leto zmanjša.
* Marshallovi otoki: zelo popularna lokacija za registracijo plovil.
* Ciper: ni več pravo offshore področje, kot smo jih vajeni v Pacifiku in na Karibih; podjetja so obdavčena z 10% davka na dobiček; država ima podpisane sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja z večimi državami; zelo dobra lokacija za holding družbe.
* Danska in Nizozemska: zelo dobri lokaciji za holding družbe.
* Liechtenstein: popularna lokacija za ustanavljanje fundacij za zaščito premož enja.
* Panama: 250 USD letnega davka; visoka stopnja anonimnosti, dobre alternative za Liechtensteinske fundacije.
* Belize: 100 USD letnega davka; dobra lokacija za truste.
* Nevis: ena izmed redkih držav, kjer je možna registracija LLC-jev** ; visoka stopnja anonimnosti.
* Antigua: zelo popularna lokacija za prestižne internetne igralnice.
* St. Vincent: zelo dobra lokacija za zavarovalna podjetja.
*MLAT sporazum: Mutual Legal Assistence Treaty je sporazum med državami ZDA in večimi Karibskimi državami za izmenjavo podatkov pri uveljavljanju zakonodaje o kriminalnih dejanjih.
**LLC: Limited Liability Company oziroma družba z omejeno odgovornostjo.
http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=3154

/13/...finančnonepremičninski imperij Igorja Laha je tudi iz teh logov:

Mreža Lahovih podjetij: od Cipra do Belizeja Vse poti lastništva in upravljanja finančno-nepremičninskega imperija Igorja Laha, ki ga je revija Menedžer uvrstila na drugo mesto lestvice najbogatejših Slovencev, vodijo v srednjeameriške davčne oaze. Tam namreč domujeta dve podjetji, ki imata ključno vlogo v mreži tujih in domačih družb, povezanih z Lahom. Tako je podjetje Bellytown Business Ltd., ki je uradno registrirano na Britanskih Deviških otokih, po javno dostopnih podatkih edini lastnik družbe Aluber, ki domuje v Luksemburgu. Omenjena luksemburška družba s 3,6 milijona evrov osnovnega kapitala lastniško povsem obvladuje družbo Ceeref, ki upravlja Lahov nepremičninski sklad za območje srednje in vzhodne Evrope. Ceeref je sicer tudi lastnik ljubljanske stolpnice TR3. Drugo ključno podjetje v Lahovi mreži je Corient Management Ltd., ki domuje v Belizeju. Podjetje je uradno registrirano kot direktor Aluberja, pred mesecem dni pa je prevzelo posle tudi v družbi Emerging Europe Real Estate Trust, ki je eden od členov v Lahovi verigi luksemburških podjetij. Več neimenovanih sogovornikov nam je v minulih dneh potrdilo, da je imenovanje podjetja iz off-shore države za vodenje gospodarske družbe običajen način brisanja sledi za pravim lastnikom in vodstvom te družbe. O Corient Management namreč iz javno dostopnih listin ni mogoče izvedeti ničesar. Kljub temu velja poudariti, da sta podjetji v Belizeju in na Britanskih Deviških otokih registrirani na naslovih tamkajšnjih podružnic svetovno znane odvetniške hiše Morgan $amp; Morgan. Tudi sicer so direktorji Lahovih luksemburških družb v večini primerov podjetja, registrirana na naslovih davčnosvetovalnih družb. Čeprav iz dostopnih virov ni mogoče pridobiti uradnih podatkov, ki bi dokazovali Lahovo lastništvo nad mednarodno mrežo podjetij, obstaja več indicev, ki nakazujejo, da je pravi lastnik Aluberja prav domnevno drugo najbogatejši Slovenec. Prvič, Aluber je kot edinega lastnika slovenske družbe Mnp-f, ki je imela lani za dobrih 64 milijonov evrov sredstev, na zadnji skupščini delničarjev zastopal Janez Štrumbelj, ki je skupaj z Lahom še lani sedel v nadzornem svetu podjetja. Štrumbelj je bil še do marca 2008 član uprave Ceerefa, pred časom pa je zastopal tudi ciprski Ampelus holding, ki ga neuradno povezujejo z Lahom. Drugič, Bellytown Business Ltd. je postal večinski lastnik Aluberja po povečanju kapitala, pri katerem je kot stvarni vložek vpisal paket delnic Megafina, nekoč najbolj znanega Lahovega slovenskega podjetja, ki ga je Aluber kot zadnji javno znani uradni lastnik predlani likvidiral. Še do januarja 2006 je bil zastopnik Megafina prav Lah. In tretjič, slovenska podjetja, ki so tako ali drugače povezana z Aluberjem, vodijo dolgoletni Lahovi sodelavci. Družbo Mnp-f, ki je imela za dobrih 64 milijonov evrov sredstev, vodi Marko Mikuž, nekdanji ustanovitelj Megafina in zastopnik množice "ugaslih" Lahovih podjetij (NK2 naložbe V52, KS4 naložbe). Zastopnik več slovenskih podjetij v lasti Ceerefa pa je Daniel Viljevac, ki je nekoč skupaj z Lahom zastopal Holding IMV. Igor Lah nam je včeraj prek predstavnice za odnose z javnostmi sporočil le, da s podjetjem Corient Management ni povezan, na preostala vprašanja pa je odgovoril, da "poslovnih potez javno ne komentira". "Davčno optimizirana" podjetja Že s seznama tujih podjetij, ki so tako ali drugače povezana z Lahom, je razbrati, da so bila ustanovljena tudi zaradi "davčne optimizacije" poslovanja. Britanski Deviški otoki so davčna oaza v Karibskem otočju, tamkajšnja podjetja v lasti tujih državljanov pa so oproščena plačila davka na kapitalske dobičke, ki jih ustvarijo v tujini. Luksemburg je za tuje lastnike podjetij privlačen zaradi davčnih ugodnosti (tudi pri poslih z nepremičninami v tujih državah), razvitega bančnega sistema in ohlapnih pogojev za ustanovitev podjetij. Tudi Ciper je z najnižjo stopnjo davka na kapitalski dobiček (10 odstotkov) v EU in obilo možnosti za prikritje resničnih lastnikov podjetij še vedno priljubljeno domovanje podjetij iz poštnih nabiralnikov, predvsem ruskih, ki upravljajo premoženje v drugih državah.

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/321248

/13/...tudi za naša podjetja postajajo davčne oaze vedno bolj preiljubljena destinacija:

Imate milijon dobička?
Pojdite v davčno oazo. Pozor, davčne oaze niso tako ugodne, kot je videti na prvi pogled. Če pa imate vsaj milijon evrov čistega dobička na leto, se vam že izplača lastništvo prenesti v davčno ugodnejše države. Slovenskih podjetij, ki to delajo, je vse več. Slike, kako, pa so marsikdaj, milo rečeno, sporne. Seznam podjetij, ki se odločajo za prenos lastništva v davčno prijaznejše države, je vse daljši. Največji val odhodov slovenskih podjetnikov na tuje je povzročila Mramorjeva davčna reforma, ki je začela veljati leta 2005 in bi, če je nova vlada ne bi zadnji trenutek nekoliko popravila, kapitalske dobičke obdavčila po 50- odstotni stopnji. Veliko podjetij se je za selitev tako odločilo pred koncem leta 2004. Kljub znižanju obdavčitve kapitalskih dobičkov se za selitev podjetij v države s še nižjimi stopnjami odločajo nova in nova podjetja. Še vedno se izplača. Psihološko mejo davčne stopnje strokovnjaki določajo pri 10 do 15 odstotkih. Poglejmo primer podjetja Elektronček. Podjetje za razvoj igralnih avtomatov je bilo med tistimi, ki so družbo na Nizozemskem, Elektronček Group B. V., ustanovili tik pred začetkom veljavnosti Mramorjeve reforme. Tomaž Žvipelj, generalni direktor Skupine Elektronček, je pojasnil, da zaradi tedaj nerazumno visoke obdavčitve kapitalskih dobičkov pri nas, s čimer sta se z Jocom Pečečnikom pripravila za prihodnost. "Če bi tedaj veljala današnja, 20-odstotna obdavčitev, tega gotovo ne bi počeli," je dejal Žvipelj. Čeprav se je izplačalo. Polovico Elektrončka sta Avstralcem za okoli 40 milijonov evrov prodala leta 2006, ko je bila stopnja že znižana na 20 odstotkov, še vedno pa sta s tem privarčevala okoli 8 milijonov evrov. Del kupnine sta si izplačala prek dividend in jih seveda prijavila v dohodnini, preostalo pa namenila za druge naložbe. Zgodba ima vsaj dve plati. Po eni to pomeni, da so bili slovenski davkoplačevalci "oškodovani" za osem milijonov evrov. Po drugi se je lep del tako "privarčevanega " denarja prelil v nove posle, z novimi delovnimi mesti in še več poslovnega dobička, od katerega bo davek plačan v Sloveniji, pravi Žvipelj. Drugih koristi nimajo, "vzdrževanje" nizozemske družbe pa jih stane okoli 50.000 evrov na leto. Javnost si pogosto napačno razlaga, da lastniki podjetja selijo v tujino zato, da bi se izognili plačilu davka na dobiček. A ni tako. Večina slovenskih podjetij, ki so lastništvo prenesla na Nizozemsko, Ciper ali Luksemburg, davek na ustvarjeni dobiček plača v Sloveniji, saj tu opravlja dejavnost in fiktivna selitev v tujino jih plačila tega davka ne odveže. Poleg tega je v nekaterih od teh držav davek na poslovni dobiček celo višji kot pri nas. Res pa je, da je v teh državah nižji davek na kapitalski dobiček in dividende ali pa ga sploh ni, zato lahko prihranijo tisti, ki prodajajo naložbe. V nadaljevanju s pomočjo davčnih strokovnjakov pojasnjujemo razloge za prenos lastništva v davčne oaze, načine in komu se to izplača. Razvojniki v oaze zaradi mnogih koristi Glede na dosedanje izkušnje sta v grobem dva razloga za prenos lastništva v davčne oaze: tehnološka in razvojno naravnana podjetja predvsem zaradi ugodnejšega financiranja, bistveno več poslovnih stikov, prodora na bolj oddaljene trge, boljšega obvladovanja tveganj, večje izbire svetovalcev in podobno, pojasnjujejo davčni strokovnjaki. Med takšna podjetja sodi visokotehnološko podjetje na področju telekomunikacij, brezgotovinskega plačevanja in naftne industrije Ultra, ki se je pred kratkim odločilo za prenos lastništva na Nizozemsko. Njegov direktor in solastnik Miloš Urbanija nam je pojasnil, da je glavni razlog za to resno pozicioniranje Ultre v svetu prihodnje leto. Razmišljajo o pritegnitvi strateškega partnerja, primarni izdaji delnic in verjamejo, da kot nizozemska družba lažje najdejo investitorje. Prav tako bodo na tak način dosegali višje cene, razlaga Urbanija, saj marsikje v svetu pričakujejo poceni blago, če prihajaš iz tega dela Evrope. "Poleg tega je na Nizozemskem precej bolj stabilno poslovno okolje," dodaja. Morebitno privarčevanje pri davkih ni bil razlog, še pravi Urbanija, saj ne prodajajo naložb in jih niti ne nameravajo, prav tako si doslej niso in si tudi ne načrtujejo izplačevati dividend, saj "imamo čisto preveč razvojnih projektov". Če pa bi si želel izplačati dividende, bi kot rezident v Sloveniji po načelu svetovnega dohodka moral v Sloveniji dobiček prijaviti v dohodninski napovedi, saj je sam 60-odstotni lastnik nizozemske družbe Ultra Sum B. V., in tega ne skriva, ta pa 70 odstotkov slovenske Ultre (preostalih 30 odstotkov je v rokah Urbanije). Sandi Češko iz Studia Moderna pravi, da je bila Nizozemska povsem logična odločitev, "ker je med tistimi zahodnimi državami, ki ima zelo prijazno in enostavno zakonodajo za holdinge. Poslovni sistem Studio Moderna združuje več deset podjetij po vsem svetu. V dinamičnem okolju, polnem vsakodnevnih sprememb, se mora podjetje odzivati hitro in brez velikih stroškov ter birokratskih ovir. To pomeni številna nova partnerstva in reorganizacije. Teh pa v slovenskem okolju ni mogoče izpeljati enostavno in tudi ne brez številnih davčnih stroškov (davka na kapitalski dobiček) in tudi še vedno zapletenih zakonodajnih procesov." Češko, tako kot poznavalci, pravi, da nizozemska ali katera druga vlada sicer morda izgubi kakšen evro zaradi neobdavčenja kapitalskih dobičkov, a si to povrne z mnogimi delovnimi mesti v bančnem, notarskem, svetovalnem in odvetniškem sektorju. Nizozemska pa nima nobenih olajšav na davek iz poslovnega dobička. Večina drugih, zlasti finančne družbe, se je za ustanovitev podjetij v davčnih oazah odločila zaradi izognitve kapitalskemu dobičku. Finančniki tega niti ne skrivajo in to pojasnjujejo kot davčno optimizacijo svojega poslovanja. Mednje sodijo Matjaž Gantar, prvi mož Skupine KD, ki je leta 2004 svoje premoženje prenesel na družinsko fundacijo na nizozemskih Antilih. Po pisanju Mladine je fundacija tudi lastnica ciprske družbe Delany Holdings, ki ima v lasti skoraj 14 odstotkov KD Group in je njena največja lastnica. Drugi največji lastnik KD Group je liechtensteinski sklad Vegro Stiftung, za katerega se ugiba, da ima morda tudi slovenske lastnike. Letni stroški podjetja v tujini znašajo med 100.000 in 150.000 evri. KD Group ima v lasti nizozemski sklad KD Private Equity Fund ter ciprsko družbo Firsthouse Investments Ltd. Tudi zakonca Dari in Vesna Južna imata po našem mnenju del premoženja v liechtensteinski družbi Admark Trust (čeprav to zanikata), Bogdan Pušnik v luksemburški Towri (tudi on zanika lastniško povezavo), Branko Drobnak ima na Nizozemskem sklad Poteza Adriatic Fund. Prav tam ima glavno podjetje, Deed, tudi Alenka Žnidaršič Kranjc. Podjetnik Franc Gajšek pa ima na Cipru podjetje Facig. To seveda niso vsi. Na Nizozemskem so večinoma iz istega razloga družbe ustanovila tudi mnoga velika podjetja, kot so Zavarovalnica Triglav, BTC - v obeh družbah so pred časom pojasnili, da zato, ker sta tam registrirana tudi sklada Poteze in KD - Iskra, Tušmobil, Etol in druga. Lah in Horvat mojstra brisanja sledi Nekateri pa, da bi prikrili pravo lastništvo in se izognili davku na kapitalski dobiček in dividende, spletejo tako dolgo verigo podjetij, da ob slabem davčnem nadzoru zabrišejo sledi za sabo. Prava mojstra lastniškega zapletanja na tujem sta drugi in tretji najbogatejši Slovenec, Igor Lah in Darko Horvat. Horvatove poti vodijo prek Nizozemske in Luksemburga v Veliko Britanijo (slika 1), Lahove poti pa so še veliko bolj zavite. S pripojitvami in oddelitvami podjetij, ki so drug drugemu lastniki, je popolnoma zapletel štreno že doma. Poskušali smo narisati vsaj približno mrežo, ki jo je spletel, a smo obupali. Samo v Sloveniji se (je) lastniško prepleta(lo) blizu 80 podjetij, od katerih jih več kot 50 ne obstaja več. Od teh, ki so ostala, pa se niti vlečejo v več družb v tujini: na Ciper, v Luksemburg, na Britanske Deviške otoke, kot je poročal Dnevnik, in Belize - ta je na tako imenovanem črnem seznamu offshorov. Lah najbrž računa, da bodo tudi dacarji, če se bodo že lotili njegove mreže, prej ali slej obupali. Družba v tujini je lahko tudi prikladen način, da se nekdo skrije kot lastnik v nekem slovenskem podjetju. Tako se izogne neprijetnim vprašanjem različnih nadzornih ustanov, kot so varuh konkurence ali kapitalskega trga. Takšen primer je predsednik uprave borzne družbe Istrabenz Igor Bavčar, za katerega se do nedavnega ni vedelo, da prek družbe FB Investicije, registrirane na Nizozemskem, nadzoruje četrtino družbe, ki jo vodi. Bogdan Pušnik "prihranil" 40.000 evrov Še en način, kako se lahko zlasti finančne družbe izognejo davku na kapitalski dobiček, pa je prodaja deleža družbi v tujini in nato ponoven odkup od nje. Skrivnost je v tem, da delež najprej proda po nižji ceni, kot ga nato odkupi nazaj. Dobiček tako ostane v tujini, kjer je obdavčitev nižja, doma pa zaradi visoke nakupne cene prikaže nižji kapitalski dobiček ob morebitni kasnejši prodaji. Edini pogoj je, da prodaje in ponovnega nakupa ne opravi prej kot v 30 dneh, saj je ta potem neveljavna. Na podoben način je Bogdan Pušnik iz borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik (MP BPH) kapitalski dobiček prenesel na luksemburško družbo Towra. Po podatkih na spletni strani Ljubljanske borze Seonet je namreč 17. septembra 2004 prodal 2000 lotov MP BPH Towri za 167.000 evrov, 6. aprila 2007 jih od te družbe spet odkupil za 370.800 evrov (slika 2). Če pa bo Pušnik denimo delež prodal naprej po tej zadnji ceni, se bo torej izognil plačilu davka na 203.800 evrov kapitalskega dobička, kar znese dobrih 40.000 evrov, saj v Luksemburgu davka na kapitalski dobiček ni. Oblike družb, iz katerih ni mogoče prek javnih baz priti do lastnikov, so delniške družbe z delnicami na prinositelja in anonimne družbe, pojasnjujejo poznavalci. Pri prvih je tako delničar tisti, ki ima delnico trenutno v posesti, pri drugi pa je delničar dejansko neznan in ga ni mogoče zaslediti v uradnih registrih. Kako ubežati davku na dividende Ena od pogostih oblik v Luksemburgu je družba SOPARFI (Societe de participation financiere). Ta omogoča izplačilo dividend iz Slovenije prek Nizozemske ali Cipra, lahko pa tudi neposredno v Luksemburg brez plačila davka. Hipotetični primer: lastniki nekega slovenskega podjetja si želijo prek dividend izplačati čisti dobiček. Da bi se izognili 20- odstotnemu davku na dividende, ustanovijo družbo SOPARFI in nanjo prenesejo lastništvo. Ker čisti dobiček pripada lastniku, torej tej družbi, ta v skladu z evropsko direktivo Parent Subsidiary lahko čisti dobiček neobdavčeno izplača prek prenosa dividend slamnatemu fizičnemu lastniku, ki je rezident Luksemburga, ta pa v resnici zastopa slovenske lastnike. Denar se potem v domovino prekanalizira v kovčkih, z manjšimi nakazili na bančni račun ali kako drugače. Pogosto pa se zgodi, da v tujini tudi ostane. Znotraj EU sicer velja obvezno poročanje in izmenjava podatkov med državami, pravijo strokovnjaki, vendar pa so formalni lastniki podjetij v tujini pogosto domačini, poleg tega takšne kršitve zastarajo v petih letih. Po izkušnjah davčnih strokovnjakov je nadzor pri nas še precej slab. Komu se izplača Seveda prenos lastništva v tujino tudi stane, zato se manjšim podjetjem ta ne izplača. Poznavalci ocenjujejo, da je takšno početje smiselno pri približno 250.000 evrih davčnega prihranka oziroma vsaj milijonu evrov čistega dobička na letni ravni, saj letni stroški podjetja v tujini (za računovodske, odvetniške, notarske in druge storitve) znašajo med 100.000 in 150.000 evri. V davčno ugodnejših državah, opozarjajo poznavalci, sicer prihranite pri davkih, vendar pa denar od vas scufajo na druge načine. Nekatere države denimo zahtevajo, da zaposlite vsaj tajnico, s čimer rešujejo problem brezposelnosti, najamete prostore, opravljate seje in podobno. Poleg tega je od lani tudi v Sloveniji davčna zakonodaja nekoliko prijaznejša, saj družba ob prodaji naložb plača le polovico davka na ustvarjeni kapitalski dobiček, torej 10 odstotkov (letos še 11), če je prodani delež zagotavljal vsaj osemodstotno udeležbo in ga je imel lastnik vsaj šest mesecev. Rešitev? Koliko denarja na tak način odteče iz Slovenije, ni znano. Poznavalci davčnega področja so prepričani, da je rešitev v nižjih davkih v Sloveniji. Vsak se namreč zaveda, da mora cesarju dati, kar je cesarjevega, in si želi, da mu ne bi bilo treba seliti premoženja v tujino. Psihološko mejo davčne stopnje določajo pri 10 do 15 odstotkih. Višje stopnje pa že sprožajo kreativnost, kako se plačilu davka vsaj deloma izogniti. In treba se je seveda resno lotiti preiskave tam, kjer smrdi do neba. Namreč, ločevati bi bilo treba med tistimi, ki se davku zakonito izognejo s tem, da poiščejo davčno ugodnejšo lokacijo za svoja podjetja, in tistimi, ki s pletenjem mrež želijo povsem prikriti lastništvo in dobičke. Črni seznam Offshori, za katere je ugotovljeno, da služijo izključno izogibanju davkom, so se znašli na črnem seznamu Zanimivo je, da na njem na primer ni razvpitih Kajmanskih otokov in ameriške zvezne države Delaware. Tako imenovane davčne oaze znotraj EU, v kateri velja prost pretok kapitala, pa strokovnjaki razlagajo kot običajno konkurenco med državami na področju davkov. Bahami Barbados Belize Brunej Dominikanska republika Kostarika Liberija Liechtenstein Maldivi Maršalovi otoki Mauritius Oman Panama Saint Kitts in Nevis Saint Vincent in Grenadines Samoa Sejšeli Urugvaj Vanuatu Razlaga: Kaj je načelo svetovnega dohodka V skladu s tem načelom mora zavezanec za dohodnino prijaviti vse dohodke, ki jih je v enem letu zaslužil kjer koli na svetu. Če je davek na ta dohodek v tujini že plačal, mora doma plačati le razliko. Na primer, če je v neki državi plačal 10-odstotni davek, doma pa ta davek znaša 20 odstotkov, mora doma plačati še 10 odstotkov davka. http://www.finance.si/218575/Imate_milijon_dobi%E8ka_Pojdite_v_dav%E8no_oazo

/13/...v obstoječih davčnih oazah se tudi zaradi bančne tajnosti zadeve zaostrujejo:

Juncker: Velika Britanija ščiti evropske bogataše Luksemburški premier Jean-Claude Juncker je v današnjem pogovoru za švicarski časnik Le Temps obtožil Veliko Britanijo, da še naprej ščiti evropske bogataše pred davčnimi oblastmi v njihovih državah. "Od trenutka, ko se bo G20 odločil za pregled in zakonodajno regulacijo davčnih oaz, ne smejo članice skupine imeti nobenih grehov" Luksemburški premier Jean-Claude Juncker je v današnjem pogovoru za švicarski časnik Le Temps obtožil Veliko Britanijo, da še naprej ščiti evropske bogataše pred davčnimi oblastmi v njihovih državah. Pri tem je bil kritičen do nesodelujočih britanskih odvisnih ozemelj in posebnih skrivnostnih fundacij v Veliki Britaniji, ki omogočajo davčne utaje. Na spomladanskem vrhu EU v četrtek in petek bo tako Juncker od britanskega premiera Gordona Browna zahteval, da tudi britanska odvisna ozemlja pristanejo na izmenjavo bančnih podatkov. Pri tem je imel v mislih predvsem otoke Jersey, Guernsey in Isle of Man. "Od trenutka, ko se bo G20 odločil za pregled in zakonodajno regulacijo davčnih oaz, ne smejo članice skupine imeti nobenih grehov," je bil pred aprilskim vrhom skupine 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih držav jasen Juncker, ki je obenem predsedujoči finančnim ministrom članic območja evra, t.i. evroskupini. Na vrhu G20, kjer naj bi oblikovali okvirje nove svetovne finančne arhitekture, naj bi bilo pomembno vprašanje tudi odprava davčnih oaz kot anomalije svetovnega finančnega sistema. Švica, Liechtenstein, Andora ter članice EU Avstrija, Belgija in Luksemburg so minuli teden pod pritiskom Berlina, Pariza in Londona že napovedale omilitev oz. odpravo bančne tajnosti. Švica, Avstrija in Luksemburg so tako napovedale, da bodo v primerih utemeljenega in argumentiranega suma davčnih utaj delovale v skladu s standardi Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) glede izmenjave bančnih podatkov, a naj svoje zakonodaje ne bi spreminjale.
http://www.vecer.com/clanek2009031805417235

/13/...skupaj z Andoro in Liechtensteinom je pojem elitnega in igralniškega turizma uvrščen v NESODELUJOČE DAVČNE OAZE:

MONTECARLO

Nič več davčna oaza: Monako krepi zakonodajo proti pranju denarja Parlament sredozemske kneževine Monako je ta teden potrdil nov strožji zakon proti pranju denarja, financiranju terorizma in korupciji, da bi se miniaturna državica ob Azurni obali, ki je dolgo veljala za davčno oazo, "prilagodila mednarodnim standardom", je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala monaška ministrica za finance Sophie Thevenoux. Parlament sredozemske kneževine Monako je ta teden potrdil nov strožji zakon proti pranju denarja, financiranju terorizma in korupciji, da bi se miniaturna državica ob Azurni obali, ki je dolgo veljala za davčno oazo, "prilagodila mednarodnim standardom. "Besedilo vsebuje več novosti, njegov poglavitni cilj pa je zbrati in urediti že obstoječe predpise in kopico sprememb, ki so se nabrale v letih, ter zakonodajni celoti dati bolj pomensko enoten videz," je povedala Thevenouxjeva. Med novostmi novega zakona je med drugim določilo, da bodo morali odslej tudi zavarovalničarji, računovodski strokovnjaki, notarji, trgovci z luksuznim blagom in odvetniki v finančnih in nepremičninskih primerih preverjati in bdeti nad svojimi strankami, ko gre za pregon pranja denarja, financiranja terorizma in korupcije. Do sedaj k temu niso bili obvezani. Obenem zakon prinaša tudi omejitev gotovinskih izplačil v kneževini na 30.000 evrov, okrepila pa se je tudi vloga finančnega nadzornika SICCFIN. Od začetka leta je sicer ta nadzorni organ podvojil število nadzorov nad finančnimi ustanovami in igralnicami v kneževini, okrepil pa se je tudi tehnično in kadrovsko. Monako je na tak način izpolnil priporočila projektne skupine za finančno ukrepanje in boj proti pranju denarja (FATF) ter Moneyvala, posebnega organa Sveta Evrope za boj proti pranju denarja, sama pogajanja o spremembi zakonodaji pa so bila po zagotovilih Thenevouxjeve naporna, saj se v Monaku mnogi bojijo, da kneževina na ta način izgublja svojo privlačnost med mednarodnimi bogataši. Monako po klasifikaciji OECD "nesodelujoča davčna oaza" Monako je bil skupaj z Andoro in Liechtensteinom dlje časa uvrščen med nesodelujoče davčne oaze na seznamu Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Potem ko je skupina 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih gospodarstev na svetu (G20) na aprilskem vrhu v Londonu napovedala okrepljen boj proti nesodelujočim davčnim jurisdikcijam, je OECD objavila nov seznam, na katerem so se med nesodelujočimi davčnimi jurisdikcijami, ki se po njenem mnenju niso zavezale k mednarodno dogovorjenemu davčnemu standardu, znašli Kostarika, Malezija, Filipini in Urugvaj. Poleg tega je organizacija objavila seznam 38 davčnih jurisdikcij, ki so se zavezale k mednarodno dogovorjenemu davčnemu standardu, a zaenkrat še niso v večjem merilu uvedle ustreznih ukrepov. Ta seznam je razdeljen na t.i. davčne oaze in na druge finančne centre, na njem pa so na primer Avstrija, Belgija, Brunej, Čile, Liechtenstein, Luksemburg, Monako, Singapur, Švica, Bahami idr. Vsaj evropske države na tem sivem seznamu so že napovedale, da bodo omilile pravila o bančni tajnosti in preko sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčenja začele sodelovati z davčnimi oblastmi v drugih državah. V zadnjem času so tako sklenile številne bilateralne sporazume, ukrep Monaka pa je tudi treba razumeti v tem kontekstu.
http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042286319

/13/...Švica se je končno le izzvila:

Švica ni več davčna oaza OECD je Švico odstranila s sive liste davčnih oaz in nekoliko sprostila pritisk na to državo Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je Švico odstranila s sive liste davčnih oaz, poroča WSJ. Za to je morala Švica tujim davčnim upravam omogočiti dostop do podatkov o tujcih in njihovih bančnih računih ter sprejeti določena pravila glede deljenja davčnih informacij. S to potezo je OECD nekoliko sprostila pritisk na Švico, ki se je zaradi močnega varstva podatkov o bančnih računih vedno bolj stopnjeval.
http://www.finance.si/258797/%A9vica_ni_ve%E8_dav%E8na_oaza
Nazadnje urejal/a zoran13 Ned Sep 27, 2009 3:53 pm; skupaj popravljeno 13 krat

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 13 Jul 2024 14:43; skupaj popravljeno 6 krat

zora n13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Čet Nov 08, 2007 10:17 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

IPO NA HRVAŠKEM IN ZANIMIVOSTI IZ BORZE IN OKOLI NJE

/13/...pri sosedih na Hrvaškem in po precejšnjih ter prvih odmevnih javnih prodajah IPO v podjetjih (Ina d.d.,Magma d.d.,T-HT d.d.,Veterina d.d.,Atlantic grupa d.d.,) se obenem že približujemo letošnji zadnji IPO ,ki je tako druga telekomunikacijska družba Optima Telekom d.d.,kar pomeni za naše male delničarje in tudi institucionalne vlagatelje, kar lepo priložnost za povečanje in razpršenost portfeljev: http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=29966

...še ena zanimivost iz IPO privatizacije naftnega koncerna INA d.d.,da bo kar 81% delničarjev lastnikov svojih delnic več kot eno leto in si na tak način pribobilo pravico do dodatnih 2 bonus delnic.Celotni paket 22 delnic,po ceni 1690kun(231,50EUR),ki je bil ob nakupu vreden 37.180kun(5093EUR),ob že dodatnih dveh delnicah,pridobi še dodatnih 5300kun(723EUR).Vključno s temi delnicami se po sedanji borzni ceni delnice vrednost paketa poveča na 66000kun(9041EUR).Ob tem moramo prišteti tudi izplačilo letošnje dividende 287kun(39,31EUR),tako da bi znašal zaslužek na že omenjeni paket delnic 29000kun(3972EUR),kar da porast cene za 80% na delnico: :
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=29457

...za zadnjo IPO Atlantic Grupa d.d. je cena postavljena na 935kun (128,08EUR) so znani tudi devetmesečni rezultati poslovanja saj je dosežen neto dobiček v višini 42miokun(5,75mioEUR),znano pa je že tudi ,da bo kotacija delnic 19.11.2007 na Zagrebški borzi (ZSE): http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=30750
http://www.poslovni.hr/60909.aspx

...intervju s predsednikom uprave Atlantic grupa d.d. g.Emil-om Tedeschi-jem o razvoju družbe in drugih njenih značilnostih ter posebnostih živilske industrije:
http://www.jutarnji.hr/nedjeljni_jutarnji/clanak/art-2007,11,18,EMIL_TEDESCHI,98508.jl

...objavljenih je tudi nekaj prvih števik za IPO Atlantic grupa d.d.,saj je bil skupni interes za nakup delnic v višini 3,5mrdkun (479,45mioEUR),saj so institucionalni vlagatelji hoteli za 2,2mrdkun(301,36mioEUR),ostalih 1,3mrd.kun(178,08mioEUR) je vplačalo 24860 malih delničarjev.Tako so mali vlagatelji dobili samo za 16,5% delnic od zneska,ki so ga vplačali.Poleg tega je bilo v IPO tako 716,2miokun(98,10mio €),kar je več kot je bilo letos razpisanega v vseh privatnih IPO v državi http://www.poslovni.hr/61172.aspx
19.11.- 935 kun (128,08 €)
20.11.- 880 kun (120,54 €)
21.11.- 875 kun (119,86€)
22.11.- 860 kun (117,80€)
23.11.- 864 kun (118,35€)
26.11.- 866 kun (118,63€)
27.11.- 856 kun (117,26€)
28.11.- 854 kun (117,26€)
29.11.- 836 kun (114,52€)
30.11.- 837 kun (114,65€)
10.01.- 874 kun (119,72€)
15.01.- 938 kun (128,49€)= (prvič presežena cena iz javne prodaje) 16.01.- 917 kun (125,61€)
25.01.- 851 kun (116,67€)
31.01.- 860 kun (117,80€)
01.02.- 877 kun (120,13€)
07.02.- 810 kun (110,95€)
08.02.- 814 kun (111,50€)
11.02.- 808 kun (110,68€)
12.02.- 830 kun (113,69€)
14.02.- 790 kun (108,21€)
15.02.- 798 kun (109,31€)
18.02.- 787 kun (107,80€)
21.02.- 809 kun (110,82€)
27.02.- 807 kun (110,54€)
29.02.- 815 kun (111,64€)
03.03.- 802 kun (109,86€)
06.03.- 811 kun (111,09€)
07.03.- 806 kun (110,41€)
14.03.- 808 kun (110,68€)
17.03.- 820 kun (112,32€)
21.03.- 776 kun (106,30€)
26.03.- 777 kun (106,43€)
04.04.- 775 kun (106,41€)
07.04.- 751 kun (103,11€)
11.04.- 750 kun (102,97€)
16.04.- 730 kun (100,23 €)
17.04.- 720 kun (98,86 €) - zgodovinski minimum=-215kun (29,52 €) * (-29,9%)
18.04.- 749,99 kun (102,97 €)
24.04.- 735 kun (100,91 €)
29.04.- 723 kun (99,27 €)
30.04.- 748 kun (102,70 €)
05.05.- 729 kun (100,09 €)
09.05.- 747 kun (102,56 €)
15.05.- 750 kun (102,97 €)
20.05.- 749,99 kun (102,97 €)
30.05.- 738,79 kun (101,44 €)
17.05. -754,00 kun (103,52 €)
03.07. - 720,00 kun (98,86 €) - dividenda 4,70 kun (0,64 €)
28.07. - 718,00 kun (98,58 €)
01.08. - 705,10 kun (96,81 €)
06.08. - 715,00 kun (98,17 €)
07.08. - 714,99 kun (98,17 €)
08.08. - 710,00 kun (97,48 €)
20.08. - 712,00 kun (97,76 €)
29.08. - 709,00 kun (97,34 €)
05.09. - 705,00 kun (96,81 €)
15.09. - 703,00 kun (95,52 €)
17.09. - 678,00 kun (93,09 €)
29.09. - 608,00 kun (83,48 €)
30.09. - 584,90 kun (80,31 €)
09.10. - 478,50 kun (65,70 €)
10.10. - 440,00 kun (61,91 €)
14.10. - 570,00 kun (80,21 €)
23.10. - 535,00 kun (75,28 €)
29.10. - 507,99 kun (71,48 €)
07.11. - 519,39 kun (73,09 €)
14.11. - 499,00 kun (70,22 €)
20.11. - 401,08 kun (56,44 €)
21.11. - 413,00 kun (58,11 €)
27.11. - 409,99 kun (57,69 €)
02.12. - 371,13 kun (52,22 €)
19.12. - 424,00 kun (59,66 €)
23.01.2009 - 474,99 kun (64,01 €) - srednji tečaj EMU (7,42)
09.02.2009 - 448,99 kun (60,51 €)
13.02.2009 - 437,95 kun (59,02 €)
27.02.2009 - 359,70 kun (48,47 €)
08.03.2009 - 339,96 kun (45,81 €) - zgodovinski minimum
18.03.2009 - 373,00 kun (50,26 €)
23.03.2009 - 395,98 kun (53,36 €)
27.03.2009 - 405,98 kun (54,42 €) - srednji tečaj EMU 7,46
25.05.2009 - 539,99 kun (72,38 €)
01.07.2009 - 515,00 kun (69,40 €)
24.07.2009 - 522,06 kun (71,41 €) - srednji tečaj EMU 7,31
08.09.2009 - 610,00 kun (83,44 €)
09.10.2009 - 729,99 kun (99,72 €)
06.11.2009 - 675,00 kun (92,21 €)
23.01.2010 - 694,59 kun (95,14 €)
26.01.2010 - 720,45 kun (98,69 €)
03.02.2010 - 743,98 kun (101,63 €)
16.02.2010 - 713,50 kun (97,47 €)
03.03.2010 - 681,00 kun (93,03 €)
26.03.2010 - 715,00 kun (97,67 €)
08.04.2010 - 694,00 kun (94,80 €)
24.04.2010 - 729,00 kun (99,59 €)
07.05.2010 - 687,00 kun (95,41 €)
28.05.2010 - 710,00 kun (98,61 €)
08.06.2010 - 684,03 kun (94,86 €)
01.07.2010 - 657,10 kun (91,25 €)
23.07.2010 - 705,10 kun (104,30 €)
10.08.2010 - 695,10 kun (96,54 €)
03.09.2010 - 769,50 kun (106,87 €)
04.10.2010 - 816,00 kun (113,33 €)
06.10.2010 - 820,00 kun (113,88 €)
25.08.2014 - 1.040,00 kun (138,66 €)
23.02.2017 - 1.001,01 kun (133,46 €)
16.08.2017 - 815,11 kun (108,68 €)
23.10.2019 - 1.390,00 kun (185,22 €) - maksimalna vrednost delnice
02.01.2020 - 1.320,00 kun (176,00 €)
10.01.2020 - 1.300,00 kun (173,33 €)

* 09.07.2024 - 55,00 €

Dividenda:
12.07.2024 - 1,20 €

http://www.zse.hr/default.aspx?id=10006&dionica=ATGR-R-A

DOKAPITALIZACIJA II

V že omenjeni dokapitalizaciji je Atlantic Grupa d.d. - ATGR-R-A pridobila 605mio kun(84mio€) in pridobila novo delničarsko strukturo in sicer drugega delničarja družbe EBRD z 8,53% kapitala in nemško banko DEG z 8,49% kapitala. Tako je EBRD sodeloval z 27,58mio€ in DEG z 10,35mio€. Še vedno ostaja največji delničar tudi predsednik uprave Emil Tedeschi in sicer z deležem 50,2%. Tako so v dokapitalizaciji sodelovali 4 obvezni pokojninski skladi, ki imajo lastniški delež več kot 13%. Tako so v dokapitalizaciji izdali 864.305 rednih delnic nominalne vrednosti 40 kun (5,55 €), kar je osnovni kapital družbe iz prethodnih 98,8 mio kun povečan za 34,57 mio kun na 133,37mio kun. Prodajna cena novih dokapitalizacijskih delnic je bila 700kun (97,2€) in bodo uvrščene na borzo v septembru po odobritvi Prospekta še HANFA. www.liderpress.hr/De...sid=106080
Lastniški deleži pred dokapitalizacijo ATGR-R-A:

TOP 10

1.Tedeschi Emil - 1.298.390 delnic - 52,57% - Osnovni račun- Zagreb, Hrvaška
2.Hypo Alpe-Adria-Bank D.D./Raiffeisen Obvezni Mirovinski Fond -220.619 delnic - 8,93% - Skrb. račun - Zagreb, Hrvaška
3.Tedeschi Fiorio Lada -191.013 delnic -7,73% - Osnovni račun Zagreb, Hrvaška
4.Deg-Deutsche Investitionis-Und Enewicklungsleells 176.461 delnic - 7,14% - Osnovni račun -Koeln,Nemčija
5.Societe Generale-Splitska Banka D.D./AZ Obvezni Mirovinski Fond - 78.325 delnic -3,17% - Skrb. račun - Split, Hrvaška
6.Hypo Alpe-Adria-Bank D.D./Raiffeisen Dobrovoljni Mirovinski Fond - 46.512 delnic -1,88% - Skrb. račun - Zagreb, Hrvaška
7.Societe Generale-Splitska Banka D.D. - 39.991 delnic - 1,62% - Skrb. račun - Split, Hrvaška
8.Hypo Alpe-Adria-Bank D.D./PBZ Croatia Osiguranje Obvezni Mmirovinski Fond - 33.658 delnic - 1,36% - Skrb. račun Zagreb, Hrvaška 9.Societe Generale-Splitska Banka D.D./Erste Plavi Obvezni Mirovinski Fond - 28.375 delnic - 1,15% - Skrb. račun - Split, Hrvaška 10.Zagrabačka Banka D.D. - 17.849 delnic - 0,72% - Skrb. račun - Zagreb, Hrvaška
* delež družine TEDESCHI je v lastniški strukturi 60,3% www.skdd.hr/portal/f...033::NO:RP
www.jutarnji.hr/-nis...bi-/276664

Nezavezujoča ponudba za DrogaKolinsko d.d. www.zse.hr/userdocsi...u7FA==.pdf Lastniški deleži po dokapitalizaciji ATGR-R-A:

TOP 10 - stanje na dan 22.07.2010

1. TEDESCHI EMIL - 1.673.819 delnic - 50,20% - Osnovni račun Zagreb, Hrvaška
2. ZAGREBAČKA BANKA D.D./European Bank For Reconstruction And Development - 284.301 delnic - 8,53% - Skrb. račun Zagreb, Hrvaška
3. DEG-Deutsche Investitionis-Und Entwicklungsgesells - 283.209 delnic - 8,49% - Osnovni račun Koeln, Nemčija
4. HYPO ALPE-ADRIA-BANK D.D./Raiffeisen ObvezniI Mirovinski Fond - 264.596 delnic - 7,94% - Skrb. račun Zagreb, Hrvaška
5. TEDESCHI FIORIO LADA - 193.156 delnic - 5,79% - Osnovni račun Zagreb, Hrvaška
6. SOCIETE GENERALE-SPLITSKA BANKA D.D./AZ Obvezni Mirovinski Fond - 85.468 delnic - 2,56% - Skrb. račun Split, Hrvaška
7. SOCIETE GENERALE-SPLITSKA BANKA D.D. - 53.985 delnic - 1,62% - Skrb. račun Split, Hrvaška
8. HYPO ALPE-ADRIA-BANK D.D./Raiffeisen Dobrovoljni Mirovinski Fond - 47.499 delnic - 1,42% - Skrb. račun Zabreb, Hrvaška
9. HYPO ALPE-ADRIA-BANK D.D./PBZ Croatia Osiguranje Obvezni Mirovinski Fond - 45.436 delnic - 1,36% - Skrb. račun Zagreb, Hrvatska 10. SOCIETE GENERALE-SPLITSKA BANKA D.D./Erste Plavi Obvezni Mirovinski Fond - 38.304 delnic - 1,15% - Skrb. račun Split
* Delež družine TEDESCHI je v novi lastniški strukturi 55,99% www.skdd.hr/portal/f...130::NO:RP
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=31140

OPTIMA TELEKOM

...v letošnjem letu bo zadnja IPO tako Optima Telekom, saj bo v javni ponudbi tako 800.000 delnic, katerih pa cena delnice ne bo manjša kot 250kun (34,24EUR), tako, da se bo osnovni kapital družbe povečal na 28.200.700 kun(3.863.109 EUR). Posebnost te javne ponudbe je,da bo potekala v dveh krogih in sicer bodo do delnic v prvem krogu upravičeni samo dosedanji lastniki obveznic Optima Telekoma , v drugem krogu pa tudi vse pravne in fizične osebe:
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=30959

...ob že zgoraj povedanem bo ponujeno 910.000 delnic, od tega že 800.000 že obstoječih in 110.000 novih,oziroma 32,27% lastniškega deleža.V začetku prodaje od 3.do 5.decembra bodo sodelovali samo imetniki že izdanih 250mio kun obveznic,ki so bile izdane na začetku leta,vsi ostali zainteresirani vlagatelji in mali delničarji pa bodo lahko sodelovali od 10.do 14.decembra 2007,kot že povedano v razponu cene delnice od 260 kun (35,61EUR) do 300 kun (41,09EUR).Začetek kotacije bo v začetku prihodnjega leta.
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=31831
http://www.finance.si/197976

/13/...v začetku decembra je začel veljati pravilnik o razvrščanju strank ,ki ga je izdala HANFA agencija,saj se tako smatra za profesionalnega vlagatelja tisti,ki ima dovolj izkušenj,znanja ter strokovnosti,za samostojno odločanje o vlaganjih in pravilni oceni rizikov.To so institucionalni vlagatelji in pravne osebe,ki zadovoljujejo vsaj dva od treh kriterijev za prejšnje poslovno leto in sicer,da imajo vrednosti premoženja najmanj 150.mio.kun (20,54mio.EUR),ustvarjenih prihodkov 300.mio.kun (41,09mio.EUR) ter osnovni kapital tako vpisani in plačani najmanj 15.mio.kun(2,05mio.EUR). V drugi kategoriji so tako tisti,ki so imeli v prejšnjih 4 kvartalnih obdobjih najmanj 10 transakcij, pri čemer je bila posamična transakcija večja kot 500.000 kun(68.493EUR) in vrednost portfelja večja kot 3,5mio.kun (479.452EUR),da dela v finačnem sektorju na odgovornejših mestih najmanj eno leto. Tretja kategorija so tako nacionalne in regionalne vlade,društva za upravljanje z javnimi dolgovi,banke in razne druge institucije. Za male investitorje oz.male delničarje,ki jih je največ,ponujajo v podpis posebne sporazume s strani upravljalcev,saj bo med drugim malim delničarjem zelo težko dopovedati,da so bili še do včeraj zanimivi,danes pa več ne?Obenem je vse skupaj povezano tudi s stroški upravljanja in borznih provizij ter upravljanja,ki se utegnejo tako tudi povečati.Prvi so s temi aktivnostmi začeli pri borzni hiši FIMA VRIJEDNOSTNICE,ki pošiljajo ˝Ugovor o brokerskim uslugama˝ z dodelitvijo ˝jedinstvenim koristničkim brojem˝- JKB˝,s katerim se želi povečati stopnjo zaščite malega delničarja in obenem informiranosti za opravljanje vseh borznih poslov. http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=31944

...sam pravilnik si lahko ogledate tukaj:
http://www.hanfa.hr/uploads/41-07-24.pdf

/13/...v ponedeljek se začne drugi krog vpisa delnic Optima Telekom d.d.,kjer bo vsem fizičnim in pravnim osebam na razpolago še 441.790 delnic,vpis bo trajal od 10. do 14.12.2007,kotacija na borzi naj bi bila v januarju 2008,to je obenem zadnja naložbena priložnost za male delničarje tudi na Hrvaškem za zadnji letošnji IPO.Vpis delnic je možen v vseh poslovalnicah Zagrebške banke d.d.:
http://www.poslovni.hr/63313.aspx

...in še prospekt Optima Telekom d.d.:
http://www.optima.hr/obrasci/OT-Prospekt_inicijalne_javne_ponude_redovnih_dionica.pdf http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=32487

/13/...včeraj je bil konec tudi vplačil za Optimo Telekom d.d., obenem so tudi povedali , da je potekalo odpiranje žiro računa pri Zagrebečki banki d.d.precej dalj časa,saj so morali poslati dokumentacijo v Zagreb,pri ostalih IPO-jih za T-HT in Atlantic grupa d.d. oz pri vpisnikih bankah Raiffeisen BANK d.d. in Erste BANK d.d. pa so z odpiranjem in izdajo kartice tekočih računov vzeli bistveno manj časa in nasploh dali vtis,da so tako bolj strokovni in ekspeditivni ter pripravljeni na vpis:

/13/...cena delnice Optima Telekom d.d. je po naključju ista kot pri T-HT in sicer 265 kun (36,30EUR):

http://www.poslovni.hr/64515.aspx

/13/...letošnje leto je bilo leto IPO-jev ko so se zvrstili Ingra, Magma, Veterina, T-HT, Atlantic Grupa, Optima Telekom in je bilo tako odprtih kar 296.954 novih računov od tega pa je kar 294.849 oz.99,3% domačih fizičnih oseb.V nadaljevanju se tako omenja nekatere družbe ki so v samo letošnjem letu dosegle izredne rezultate:
Ingra - več kot 300%
Hidroelektra-nizkogradnje - okoli 250%
Institut građevinarstva - 250%
Viadukt - 200%
Tehnika - 120%
Dalekovod - 100%
Ladjarji Atlantska plovidba - 280%
Jadroplov - 130%
Tankerska plovidba 100%
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=33528

/13/...pri IPO T-HT so sedaj zaradi nekaterih sumljivih poslov na potezi agencija HANFA in pristojna tožilstva:
http://www.finance.si/200265/Hrvati_%BEe_preganjajo_sumljive_kupce_T_HT_pri_NKBM_baje_vse_%E8isto

/13/...izjave podpredsednika Ivana Gotovca iz zapora: http://www.poslovni.hr/65376.aspx

/13/...medtem ko je na Hrvaškem število malih delničarjev poskočilo iz začetnih 545.000 je sedaj na koncu leta 856.000, kar je skoraj 60% več, pa je gotovo prav nasprotna tendenca v Sloveniji, kjer se v gospodarskih družbah prav trudijo, kako bi jih čimprej iztisnili iz lastniške strukture: http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=34003
http://www.finance.si/200634/Na_Hrva%B9kem_60_odstotkov_ve%E8_delni%E8arjev

/13/...ob zadnjem IPO v letu 2007 in sicer Optima Telekom, ki ima 210000 naročnikov in obsega 15% tržni delež na Hrvaškem tržišču, bodo delnice začele kotirati v ponedeljek 07.01.2007 na borzi ZSE pod oznako OPTE-R-A:

http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=34469

/13/...prvi dan OPTE-R-A na borzi:
IPO po 265 kun (36,30 EUR)
07.01.2008 - 265 kun (36,30 €)
08.01.2008 - 270 kun (36,98 €)
09.01.2008 - 275 kun (37,67 €)
10.01.2008 - 280 kun (38,35 €)
11.01.2008 - 285 kun (39,04 €)
15.11.2008 - 276 kun (37,80 €)
16.11.2008 - 274,99 kun (37,66 €)
25.01.2008 - 249,90 kun (34,23 €)
31.01.2008 - 229 kun (31,36 €)
01.02.2008 - 238 kun (32,60 €)
07.02.2008 - 190 kun (26,02 €)= (prvič pod 200kun)
08.02.2008 - 180 kun (24,65 €)
11.02.2008 - 172 kun (23,56 €)
12.02.2008 - 207 kun (28,35 €)
14.02.2008 - 196 kun (26,84 €)
15.02.2008 - 200 kun (27,39 €)
18.02.2008 - 182 kun (24,93 €)
21.02.2008 - 195 kun (26,71 €)
27.02.2008 - 178 kun (24,38 €)
29.02.2008 - 170 kun (23,28 €)
03.03.2008 - 166 kun (22,73 €)
06.03.2008 - 178 kun (24,38 €)
07.03.2008 - 178 kun (24,38 €)
14.03.2008 - 163 kun (22,32 €)
17.03.2008 - 160 kun (21,91 €)
18.03.2008 - 140 kun (19,17 €)
21.03.2008 - 160 kun (21,91 €)
26.03.2008 - 165 kun (22,60 €)
07.04.2008 - 146 kun (20,04 €)
11.04.2008 - 141 kun (19,36 €) = -124 kun (17,02 EUR) ***(-47%)* 14.04.2008 - 130 kun (17,84 €)
16.04.2008 - 135 kun (18,53 €)
24.04.2008 - 130 kun (17,84 €)
29.04.2008 - 135 kun (18,53 €)
30.04.2008 - 134 kun (18,39 €)
05.05.2008 - 135 kun (18,53 €)
09.05.2008 - 150 kun (20,59 €)
15.05.2008 - 144 kun (19,77 €)
20.05.2008 - 144,50 kun (19,84 €)
30.05.2008 - 139,90 kun (19,20 €)
17.06.2008 - 137,00 kun (18,81 €)
03.07.2008 - 99,00 kun (13,59 €) = -166kun (22,78EUR) *** (-63%) 28.07.2008 - 128,00 kun (17,57 €)
01.08.2008 - 139,10 kun (19,09 €)
06.08.2008 - 143,67 kun (19,72 €) - povišanje cene in ustavitev trgovanja
08.08.2008 - 175 kun (24,02 €) - ponovni začetek trgovanja in v bodoče ne bo več dnevnega limita pri trgovanju
20.08.2008 - 148 kun (20,32 €)
29.08.2008 - 140 kun (19,22 €)
05.09.2008 - 142 kun (19,49 €)
15.09.2008 - 140 kun (19,22 €)
17.09.2008 - 139,95 kun (19,21 €)
29.09.2008 - 126,80 kun (17,41 €)
30.09.2008 - 110,00 kun (15,10 €)
09.10.2008 - 95,00 kun (13,04 €)
10.10.2008 - 76,76 kun (10,80 €)
14.10.2008 - 100,00 kun (14,07 €)
23.10.2008 - 81,75 kun (11,50 €)
24.10.2008 - 75,75 kun (10,66 €)
29.10.2008 - 81,90 kun (11,52 €)
07.11.2008 - 80,00 kun (11,25 €)
14.11.2008 - 75,00 kun (10,55 €)
21.11.2008 - 65,00 kun ( 9,14 €)
27.11.2008 - 68,00 kun ( 9,56 €)
02.12.2008 - 65,00 kun ( 9,14 €)
12.12.2008 - 69,00 kun ( 9,71 €)
19.12.2008 - 68,75 kun ( 9,67 €)
23.01.2009 - 66,75 kun ( 8,99 €) - srednji tečaj EMU (7,42)
09.02.2009 - 64,80 kun ( 8,73 €)
13.02.2009 - 62,78 kun ( 8,46 €)
27.02.2009 - 51,00 kun ( 6,87 €) (-81% od IPO)
06.03.2009 - 51,00 kun ( 6,87 €)
18.03.2009 - 47,00 kun ( 6,33 €)
23.03.2009 - 45,00 kun ( 6,06 €) - zgodovinski minimum
27.03.2009 - 43,00 kun ( 5,76 €) - srednji tečaj EMU 7,46
25.05.2009 - 53,35 kun ( 7,15 €)
01.07.2009 - 44,00 kun ( 5,92 €)
24.07.2009 - 45,53 kun ( 6,22 €) - srednji tečaj EMU 7,31
08.09.2009 - 35,53 kun ( 4,86 €)
09.10.2009 - 39,00 kun ( 5,32 €)
06.11.2009 - 31,00 kun ( 4,23 €)
24.01.2010 - 39,97 kun ( 5,47 €)
26.01.2010 - 36,00 kun ( 4,93 €)
http://www.zse.hr/default.aspx?id=10006&dionica=OPTE-R-A http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=34621
http://www.finance.si/200976/Optima_Telekom_pri%E8el_kotirati_v_Zagrebu
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=34728

/13/...Optima Telekom d.d. in širjenje priključkov ADSL: http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=35031

/13/...trenutno na Hrvaškem (še)ni davka na kapitalske dobičke ustvarjenega s prodajo delnic,tako,da je nagrajevanje uprav v obliki delnic tudi lahko zelo donosen posel.Prav tako so izračunali,da naj bi člani uprav najmočnejših Zagrebačke banke in Privredne banke samo pri prodaji nagradnih delnic zaslužili 40mio.kun (5,47mioEUR) .Če bi od delodajalca namesto delnic dobili denar,bi plačali 32mio.kun (4,38mio.EUR) davkov in prispevkov:
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=35104 http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=5230

/13/...v Hrvaškemu indeksu najuspešnejših in najprometnejših delnic 30 podjetij,na novo vstopata 28.01.2008 delnici T-HT d.d. in Atlantic grupe d.d. in ima CROBEX naslednjo sestava indeksa,ki bo nekaj časa imel 32 delnic:
AD Plastik – 9%,
Adris - 10,2%,
Arenaturist - 1,2%,
Atlantska plovidba - 8,6%,
Badel 1862 - 1,4 %,
Belišće - 1,8% ,
Croatia osiguranje - 4%,
Dalekovod - 4,10%,
Ericsson Nikola Tesla - 6,4%,
Hidroelektra - 1,1%,
HUP Zagreb - 1,2%,
IGH - 4,5%,Ina - 13,2%,
Ingra - 3,9%,
Jadranska plovidba - 0,8%,
Končar elektroindustrija - 3,4%,
Dom fond - 2,1%,
Luka rijeka - 1,7%,
Magma - 1,5%,
PBZ - 2,9%,
Podravka - 5,2%,
Petrokemija - 1%,
Rivijera Poreč - 1,5%,
Slatinska banka - 1%,
Tehnika - 3,9%,
Tankerska plovidba - 1,9%,
Uljanik plovidba - 2,2%,
Viadukt - 2,5%,
Viro - 1,7%,
Zaba - 4,2%
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=35619

/13/...po januarski kotaciji novega IPO na Hrvaškem in sicer OPTIME TELEKOM d.d. ter IPO Nepremičninskega sklada QUAESTUS NEKRETNINE d.d., katerega vpis poteka do 6.februarja 2008 preko Raiffeisen banke, se sadaj pridružuje novi IPO in sicer CROATIAOSIGURANJE d.d., za katerim se mnogim že cedijo sline:

http://www.finance.si/203291/Napoved_javne_ponudbe_dvignila_Croatia_Osiguranje http://www.finance.si/203450/Hrva%B9ka_srebrnina_na_borzo_pro%E8_od_paradr%BEave 21.03.2008

/13/...Središnja Depozitarna Agencija je obvestila, da so bili na posamezne račune investitorjev QUAESTUS NEKRETNINE d.d.prenešeni vrednostni papirji z oznako QUNE-R-A in nominalo 100 kun (13,73EUR):

/13/...prva e-bolnišnica na Hrvaškem v Krapinskih toplicah je ena naložb Equity sklada s skupini Quaestus:
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=41077

/13/...obljavljena je tudi IPO Sunčanog Hvara v višini med 50.mioEUR in 60.mioEUR v juniju 2008 in sicer:
HANFA je odobrila prospekt za javno ponudbo za izdajo delnic za 111,5 mio kun za dokapitalizacijo Sunčanog Hvara za 111,5 milijona kun in sicer za izdajo 1.114.839 rednih delnic,nominalne vrednosti 100 kun v skupni vrednosti 111.483.900 kun (15.307.414 EUR).Tako bo osnovni kapital povečan s sedanjih 619,6miokun na 731.097.100 kun.(100.384.058 EUR) Delnice se bodo izdale z IZKLJUČITVIJO predkupne pravice pri vpisu novih delnic,kar je sprejela uprava in potrdil tudi nadzorni svet družbe.
http://www.poslovni.hr/74630.aspx
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=41776

/13/...ustanavlja se že 7.zaprti nepremičninski sklad HPB REAL d.d. z IPO in sicer:

HPB INVEST družba za upravljanje z investicijskimi družbami je za vlagatelje svoj portfelj razširilo še na svoj prvi nepremičninski sklad - HPB REAL d.d. za katerega bo javna ponudba za vpis delnic od 16.maja 2008 do 6.junija 2008.
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=44575
www.hpb-invest.hr www.zse.hr
http://www.hpb-invest.hr/site/mercury/20080515-prospekt-hpb-real-d-d-pdf-654b.pdf http://www.hpb-invest.hr/site/mercury/20080515-statut-hpb-real-d-d-pdf-d746.pdf
http://www.hpb-invest.hr/site/mercury/20080515-hpb-real-poziv-na-upis-i-uplatu-final-pdf-b4e8.pdf

/13/...mali delničarji bodo najbolj veseli izplačanih dividend in sicer:
* Jadranska banka - 180 kun (24,71 EUR)
* INA - 15 kun (2,05 EUR) - za maksimalno možno število delnic 24 delnic dobijo 360 kun (49,43 EUR)
* T-HT - 29,56 kun (4,05 EUR)
* Erste Bank d.d. - 18.58 kun (2,55 EUR)
* Sunce Osiguranje d.d. - 13,5 kun (1,85 EUR)
* CroatiaOsiguranje d.d. - 112 kun (15,37 EUR)
* Chromos d.d. - 13,5 kun (1,85 EUR)
* Jadransko osiguranje d.d. - 243 kun (33,36 EUR)
* Franck d.d. - 12 kun (1,64 EUR)
* Adris Grupa d.d. - 7 kun (0,96 EUR)
* IGH d.d. - 75 kun (10,29 EUR)
* Exportdrvo d.d. - 20 kun (2,74 EUR)
* Zagrebška borza d.d. - 101 kun (13,86 EUR)
* Euroherc osiguranje d.d. - 134 kun (18,39EUR)
* Kraš d.d. - 18 kun (2,47 EUR)
* Valamar d.d. - 4 kune (0,54 EUR)
* Atlantic Grupa d.d. - 4,7 kun (0,64 EUR)
* Ericsson Nikola Tesla d.d. - 270 kun (37,07 EUR)
* Ingra d.d. - 200 kun (27,46 EUR)
* Tankerkomerc d.d. - 63 kun (8,65 EUR)
* Terra Firma d.d. - nepremičninski sklad - 70kun (9,61 EUR)
* Zagrebačka pivovara d.d. - 122,50 kun (17,23 €) http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=41415 http://www.bankamagazine.hr/dnevnevijesti/analiza-tajna-velikih-dividendi 2009:
* T-HT d.d. - 29,99 kun (4,04€) - 12,84kun (1,73€) + 17,15kun (2,31€)

/13/...s 01.01.2009 se bo na Hrvaškem uveljavil novi ZAKON O TRŽIŠČU KAPITALA, tako da so danes v nadzorni agenciji HANFA, objavili poseben priročnik namenjen seznanjanju širši javnosti. V novem zelo obsežnem zakonu so predstavitev udeležencev finančne industrije in samih vlagateljev kot tudi novinarjev, ki pišejo o finančnih in ekonomskih temah. Za vlagatelje je tudi pomembno, da se bodo razvrščali na male in velike ter da bodo morala biti njihova sredstva zavarovana do zneska 150.000 kun (21.100 €), za investicijske družbe pa gredo novosti v smeri še boljšega upravljanja rizikov na način kapitalske ustreznosti za pokrivanje vseh eventualnih rizikov. V zakonu so predstavljeni tudi novi pojmi, od definicije finančnih instrumentov, kateri bodo vključevali tudi instrumente denarnega trga, prav tako se pripravljajo tudi nova mesta trgovanja.Poleg borze bo to t.i.Multilateralna trgovinska platforma (katera je namenjena za Borze in investicijske družbe) ter sistemskih internalizatorjev znotraj investicijske družbe, ko bo Hrvaška pristopila v EU.Prav tako se ukinja obvezna kotacija javnih delniških družb. Glede samih novinarjev in njihovih člankov pa se omenja nastanek morebitnih nasprotij interesov ter morajo tako na transparenten način opozoriti na lastništvo delnic in vrednostnih papirjev družb o katerih pišejo ter tako tudi izdvojiti njihove vrednostne sodbe. Novinarska praksa se v Evropi izvršuje v Veliki Britaniji in Nemčiji, pripravlja pa se tudi na Portugalskem in v Avstriji.Novinarji morajo prvotno predstavljati svoj poklic in šele kasneje družbo katero predstavljajo.Najbolj napreden je Nemški kodeks s 16 načeli, tako da se morajo vsa ugibanja in nepreverjene informacije citirati, če ne gre za preverjeno informacijo z znanim izvorom, posebej pa mora novinar točno zapisati lastništvo delnic posamezne družbe. V kolikor bi novinar izkoriščal manipulacijo javnosti, bi ga lahko v EU kaznovali z odpovedjo ali denarno kaznijo do 200.000€, na Hrvaškem pa bo kazen za Pravne osebe od 50.000 kun - 350.000 kun (7.000 € do 50.000 €) in za fizične osebe od 30.000 kun do 100.000 kun (4.000 € do 14.000 €) V nekaterih državah v EU je tako praksa, da regulator oz.nadzornik trga prepusti novinarje njihovi novinarski stroki. http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=62636 http://business.hr/Default2.aspx?ArticleID=0d18ffdb-2ff6-41bd-8a60-e4585b461667&open=sec http://www.hanfa.hr/uploads/A%20consumer%27s%20guide%20to%20MiFID_08_09_2008.pdf

NOVI PRIROČNIK:

http://www.hanfa.hr/uploads/bilten/novo_trziste_kapitala.pdf

/13/...mali delničarji ATLANTIC GRUPA d.d. - ATGR-R-A so dobili po sklepu skupščine dne 15.06.2009 izplačane dividende v znesku 7 kun (0,97€) po delnici, kar je na njihove račune prispelo dne 24.06.2009:

/13/...na Hrvaškem uvajajo nove davke od 01.08.2009, tudi na KAPITALSKI DOBIČEK in DIVIDENDE::

1. Od 3.000 kun (410€) do 6.000 kun (820€) znaša - 2%
2. Nad 6.000 kun (820 €) znaša - 4%
http://www.liderpress.hr/Default.aspx?sid=81478

/13/...Na Hrvaškem borzne hiše in banke obveščajo o uvajanju novosti pri njihovi SKDD (Središnje Klirinško Depozitarno Društvo) - (naša KDD) in sicer bo vsakemu vlagatelju fizični ali pravni osebi, posredovana nova osebna identifikacijska številka v njihovem sestavu SKDD. Za pridobitev imenovane identifikacijske številke (OIB), morajo vse fizične osebe - nerezidenti oditi na njim najbližjo davčno upravo in jo bodo ob predložitvi potnega lista, tudi pridobili. Za pravne osebe - nerezidenti, pa morajo storiti enako ob predložitvi izpisa iz registra pravnih oseb, ki mora biti preveden v hrvaški jezik.
* dodatne informacije tako lahko dobite na številki 00385 - 042 660 980 (Martina Rončević, interni kontrolor Obenem pa je tudi mogoče izvedeti ali je že za vlagatelje nerezidente številka (OIB) že določena, tudi na telefonski številki govornega avtomata SKDD in sicer 00385 - 01 46 07 300 ter kasneje tipko 3 (lojtra) in še enkrat tipko 3 (lojtra). Za identifikacijo morate vmes povedati tudi številko računa investitorja in PIN osnovnega računa, ki vam jih je določila SDA. Tako vsi, ki ne bodo pridobili nove številke do 01.01.2010, ne bodo mogli opravljati: - prodajo vrednostnih papirjev - nakup novih vrednostnih papirjev - nakazilo morebitnih dividend na bančni račun
http://www.skdd.hr/portal/f?p=100:2:...:1Y5NQL,10,810 http://www.skdd.hr/portal/f?p=100:10:4180911610185628
Nazadnje urejal/a zoran13 Čet Okt 07, 2010 9:16 pm; skupaj popravljeno 169 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Nov 09, 2007 8:16 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

ISKRA MEHANIZMI d.d.

/13/...da je razumevanje lastnikov zelo pomembno za razvoj podjetja in njegovega obstoja in širitve nam priča usoda Iskre Mehanizmi d.d. in vseh 500 zaposlenih:

Marjan Pogačnik: "Igre lastnikov nas lahko pokopljejo!" Direktor Iskre Mehanizmov Marjan Pogačnik je potrdil, da ima podjetje dva težka nahrbtnika, ki so mu jih naprtili lastniki. Podjetje se je prvič moralo zadolžiti za denar, s katerim je Opalit Mehanizme sploh kupil, drugič (in še več) pa, ko so Mehanizmi kupili nepremičnine okoli podjetja KIK Kamnik, prav tako v lasti istih ljudi. "Letos smo obseg proizvodnje povečali za 80 odstotkov, ob taki rasti potrebuješ svež kapital, ki pa ga od bank težko dobimo, če se ne rešimo dolgov iz preteklosti. Zaradi obeh finančnih naložb po željah lastnikov smo namreč precej zadolženi. Gliha je to razumel in zato se mi zdi njegov načrt sprejemljiv, saj bi razbremenitev pomenila rešitev podjetja in omogočila nov razvojni cikel tudi po finančni plati, sploh glede na to, da imamo že razvite izdelke za zagon v letu 2008. Prebil je na moje vprašanje, ali se zaveda, da njegova blokada lahko pomeni tudi stečaj podjetja z več kot 500 zaposlenimi, odgovoril, da to ni njegov problem. Takrat mi je bilo jasno, da mu ne gre za podjetje, temveč za dokazovanje in obtožbe ter da se moram sam začeti boriti za podjetje, ki ga vodim," je povedal Marjan Pogačnik, ki vseeno upa, da bo v kratkem prevladal razum in se bodo lastniki vendarle dogovorili.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/279576/
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Sep 16, 2008 10:18 am; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Nov 09, 2007 8:22 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KS NALOŽBE d.d.

/13/...ker je bilo že zgoraj nekaj povedanega o davčnih oazah,pa prihajajo zanimive informacije iz družbe KS NALOŽBE d.d. v katerih krepi svojo moč družba Svetok in prijateljske družbe g.Igorja Laha, kar pa utegne biti svarilo 38.400 malim delničarjem: Embarassed

Lahov imperij se seli čez lužo
Po dostopnih podatkih je zastopnik ciprskega holdinga Ampelus slovenski državljan Janez Štrumbelj, ki skupaj z Igorjem Lahom sedi v nadzornem svetu finančne družbe MNP-F. Lah je še vedno direktor družbe MNP2 (nekdanjega KS2 naložb), ki je v večinski lasti Aluberja. Mimogrede, omenjeno luksemburško podjetje, ki je v lasti podjetja Bellytown Business z Britanskih Deviških otokov, po novem upravlja neznana družba Corient Management iz Belizeja. Obe omenjeni off-shore podjetji domujeta na naslovih podružnic mednarodne odvetniške družbe Morgan $amp; Morgan Trust Corporation v obeh latinskoameriških državah.
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/279530/
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Sep 16, 2008 10:18 am; skupaj popravljeno 2 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Nov 09, 2007 8:33 am
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

LJUBLJANSKA BORZA d.d.

/13/...da se na borzi dogaja ne samo trgovanje z delnicami podjetij ampak tudi trgovanja z borzo v konkretnem primeru z Ljubljansko nam pričajo tudi oklevanja njihovih lastnikov o prodaji strateškemu lastniku, saj se nagibajo k Skandinavski OMX, ki je že dal ponudbo,pa k Dunajski ter Atenski borzi, ampak dokler lastniki uskladijo svoje poglede na razvoj borze bo minilo še nekaj časa: Confused

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/279658/ http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//280324/

Samostojnost na dolgi rok vprašljiva
Z uveljavitvijo evropske direktive Mifid, ki je v Evropski uniji stopila v veljavo 1. novembra, je borza postala le en segment kapitalskega trga. Mifid namreč borznim hišam med drugim nalaga, da morajo posle sklepati tam, kjer je za njihove stranke najugodnejše, kar pomeni, da jim poslov ni več treba sklepati na borzi. Na kapitalskih trgih velja tudi splošno prepričanje, da bo Mifid še dodatno spodbudil povezovanje borz v večje sisteme, ki bodo postali konkurenčnejši in hkrati učinkovitejši. Pri tem Ljubljanska borza ne bo izjema, saj bi v primeru, da ostane samostojna, izgubila na veljavi, prav tako bi ji to onemogočilo nadaljnji razvoj. Tudi Zdenko Podlesnik pravi, da bi bilo "zapirati se samo v dvomilijonsko Slovenijo hudo narobe".

/13/...v ustanovitvi je holding,ki ga sestavljajo podjetja Centralna klirinško depotne družba (KDD), NFD, KD Holding, Publikum in Istrabenz ,ki imajo v lasti že 64,15% lastništva ljubljanske borze:

Rok za oddajo nezavezujočih ponudb za nakup večinskega deleža Ljubljanske borze se izteče v petek. Da bodo oddali ponudbo, so potrdili na dunajski, atenski, varšavski borzi in v OMX, o konkretnih ponudbah pa še niso želeli govoriti. Doslej je konkretno ponudbo dal le OMX, in sicer 125,19 evra. Po neuradnih podatkih naj bi dunajska Wiener Börse ponudila okoli 700 evrov za delnico.
http://www.vecer.si/clanek2008020405291507

/13/...v boj za lastništvo naše borze so se polek OMX vmešali še holding Hellenic Exchanges, ki ima v lasti atensko borzo ter Varšavska borza za nakup 64,15% deleža LJSE:
http://www.finance.si/204139/V_boj_za_LJSE_vstopila_tudi_Var%B9avska_borza
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Sep 16, 2008 10:19 am; skupaj popravljeno 10 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Nov 09, 2007 9:51 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

KRKA d.d.

/13/...KRKA d.d. je za 97mioEUR kupila Nemškega proizvajalca generičnih zdravil TAD Pharma: Laughing

http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007110905264616
http://seonet.ljse.si/menu/default.asp?document_id=29003
http://www.finance.si/196101/Colari%E8_Zmagovalna_kombinacija_za_obe_dru%BEbi

/13/...lepo pa tudi skrbijo za svoje upokojence, saj so vsi dobili novoletno nagrado v netto znesku 135EUR: Laughing

Krkinim upokojencem 135 evrov nagrade V Teniškem centru na Otočcu je včeraj potekalo tradicionalno srečanje upokojenih delavcev Krke. Poleg priložnostnega darila bo 31. januarja vsak v Sloveniji upokojeni "krkaš" prejel tradicionalno novoletno nagrado 135 evrov neto. Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke, je v nagovoru nekdanjim sodelavcem poudaril, da so prav oni tisti, ki so s svojim znanjem, strokovnostjo in izkušnjami gradili Krko od samih začetkov ter prispevali k njenemu uspehu in ugledu. Ob tej priložnosti je 65 sodelavcem, ki so se upokojili v letu 2007 (55 iz Krke in 10 iz Term Krka), v zahvalo za njihov prispevek k razvoju Krke podelil spominsko darilo. Trenutno ima Krka 1423 upokojenih delavcev, od tega 1208 v Krki in 215 v Termah Krka. V novomeškem podjetju so poskrbeli tudi za avtobusni prevoz svojih nekdanjih sodelavcev. Stik z nekdanjim podjetjem pomeni tudi interno glasilo Utrip, ki jim prinaša aktualne novice o podjetju, upokojenci pa se redno srečujejo tudi na izletih in drugih srečanjih, ki jih organizira Društvo upokojencev Krke. Poleg tega imajo posebne ugodnosti pri letovanjih v Krkinih zdraviliščih in počitniških domovih, preko Trim kluba Krka pa se lahko udeležujejo tudi tedenske rekreacije, korektivne gimnastike in drugih rekreativnih dejavnosti v okviru podjetja, ki so mu bili mnogi zvesti vso delovno dobo.
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2008011205284021
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Sep 16, 2008 10:22 am; skupaj popravljeno 6 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Pet Nov 09, 2007 10:16 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

CPM Maribor d.d.

/13/...Cestno podjetje Maribor CPM bo do konca leta postal kupec družbe RSCM - gradbeni materiali, tako, da bo 309 mežiških rudarjev končno poplačanih iz naslova premalo izplačanih plač v začetku 90 let,prejelo 0,5mioEUR odškodnine: Razz

http://213.250.55.115/Ris2007 /default.asp?kaj=3&id=2007110905264430

/13/...Cestno podjetje Maribor CPM, ki je pred tedni od družbe Center Naložbe kupila 17,8 odstotka delnic Pivovarne Laško, je odsvojila 425.000 delnic oz. 4,86 odstotka Laškega družbi TOWRA s sedežem v Luksemburgu: Razz

http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007122405279469
Nazadnje urejal/a zoran13 Tor Sep 16, 2008 10:20 am; skupaj popravljeno 5 krat

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1119
Objavljeno: Pet Nov 09, 2007 10:24 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

DZS d.d.

/13/...DZS d.d. hoče povečati delež v Termah Čatež d.d. saj je danes na paradržavno KAD poslala zavezujočo ponudbo za nakup 118.262 delnic oz.19,77% delež družbe in ponujajo za delnico 350EUR iztekla se bo čez 30 dni: Razz

Stanje na 30.09.2007 DZS - 23,81%
KAD - 19,78%
Erste Bank - 10,47%
Terme Marina Portorož - 9,76 %
Turistično podjetje Portorož - 7,11%
HPB - Hrvatska poštanska banka -4,98 %
M. B. Satler - 4,52 %
Triglav steber 1 - 3,32%
Zavarovalnica Triglav -1,38%
http://213.250.55.115/Ris2007/default.asp?kaj=3&id=2007110905264637

...in še poslovanje v prvih devetih mesecih:
http://www.finance.si/196069/Terme_%C8ate%BE_za_%E8etrtino_pove%E8ale_dobi%E8ek

zoran13

zoran13
guru
Pridružen/-a: Ned Maj 2006 19:39
Prispevkov: 1117
Objavljeno: Ned Nov 11, 2007 11:10 pm
Naslov sporočila: MANIPULACIJE Z MALIMI DELNIČARJI

POM-INVEST d.d.

/13/...še ena družba se pridružuje izključitvi malih delničarjev in sicer bodo delničarji 10.decembra 2007 odločali o prenosu delnic Pom-Invest d.d. na družbo Pom-Hold d.d., ki ima sedaj 90,2% lastništva družbe. Denarna odpravnina po delnici znaša 550EUR:
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/279999/

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli